Pričenjam s prvo sejo Odbora za obrambo, ki je bila sklicana na podlagi 47. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije.

Pozdravljam vse navzoče člane in članice odbora, ministra za obrambo, Karla Erjavca, ki se nam bo kmalu pridružil, državnega sekretarja na Ministrstvu za zunanje zadeve, mag. Dobrana Božiča, namestnika načelnice generalštaba Slovenske vojske, brigadirja Roberta Glavaša in druge vabljene.

Obveščam vas, da so zadržani oziroma da namesto zadržanih poslank in poslancev na današnji seji sodelujeta Boštjan Koražija namesto poslanca dr. Mateja Vatovca in poslanka Karla Urh namesto poslanca Jože Lenarta.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red z dvema točkama dnevnega reda in sicer:

1. Predlog deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju januar 2019–junij 2020 2. Vprašanja in pobude članic in članov Odbora

Ker v poslovniškem roku nisem prejel predloga za razširitev dnevnega reda oziroma za umik katere od predlaganih točk dnevnega reda, je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG DEKLARACIJE O USMERITVAH ZA DELOVANJE REPUBLIKE SLOVENIJE V INSTITUCIJAH EVROPSKE UNIJE V OBDOBJU JANUAR 2019–JUNIJ 2020.

Predlog deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju od januarja 2019 do konca junija 2020 je Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo predložila Vlada.

Odbor za obrambo bo deklaracijo obravnaval kot matično delovno telo na podlagi drugega odstavka 154.g člena Poslovnika in pri tem pozornost namenil tistim delom predloženega akta, za katerega obravnavo je vsebinsko oziroma delovno pristojen. Predvsem tu gre za podpoglavje: Skupna zunanja in varnostna politika, Skupna varnostna in obrambna politika ter Civilna zaščita.

Predlogi za amandmaje odbora k predlogu deklaracije se lahko predlagajo do zaključka obravnave posameznih delov predloga akta.

Mnenje odbora, skupaj z morebitnimi amandmaji, bomo posredovali pristojnemu odboru, to je Odboru za zunanjo politiko.

Besedo dajem mag. Dobranu Božiču, državnemu sekretarju na ministrstvu za zunanje zadeve.

Izvolite gospod državni sekretar, beseda je vaša.

Spoštovani gospod predsednik, najlepša hvala. Spoštovane gospe poslanke in gospodje poslanci, lep pozdrav.

Torej, pred vami je gradivo, ki opredeljuje delovanje Slovenije v inštitucijah Evropske unije v naslednjem letu in pol.

V skladu s 5 členom Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah EU, mora Vlada Republike Slovenije najmanj enkrat leto poročati Državnemu zboru Republike Slovenije o stanju v Evropski uniji in položaju Slovenije v njej, Državni zbor pa nato na podlagi 110. člena svojega poslovnika sprejme stališča o političnih usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v inštitucijah EU in prednostnih nalogah v prihodnjem 18 mesečnem obdobju.

Vlada je pripravljala predlog deklaracije že dvanajstič zapored. Temeljni namen je, da s tem gradivom prispevamo k preglednemu in ciljno usmerjenemu delovanju Slovenije v inštitucijah EU. Poleg izpolnjevanja normativnih določb želi Vlada v pripravljalnem gradivu predstaviti dosjeje, ki se bodo v prihodnjem obdobju obravnavali v inštitucijah in organih EU, predvsem v svetu in navesti usmeritve, ki jih bodo slovenski predstavniki zagovarjali.

Ob tem želi Vlada seznaniti tudi širšo javnost o odprtih vprašanjih, s katerimi se srečujeta Evropska unija in Slovenija, kot država članica.

Gradivo je usklajeno med resorju. Upošteva delovni program komisije za leto 2019 in 18 mesečni program tria predsedujočih držav unije: Romunije, Finske in Hrvaške, pa tudi rimsko izjavo voditeljev držav članic in inštitucij EU iz marca leta 2017. Pripravljeno je bilo v najkrajšem možnem času po objavi programa tria predsedstev, torej tria Romunije, Finske in Hrvaške.

Gradivo je sestavljeno iz predloga deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v inštitucijah EU v obdobju januar 2019-junij 2020, kjer so predstavljene ključne politične usmeritve Republike Slovenije za delovanje v inštitucijah EU v tem obdobju in skladno s tem, prednostnih nalogah za delo v Svetu v obdobju januar 2019-junij 2020, kjer so podrobneje predstavljene horizontalne in sektorske prednostne naloge po področjih.

V predlogu deklaracije so posebej izpostavljena naslednja prednostna področja: Evropske volitve 2019 in institucionalne spremembe, razprave o prihodnosti EU in posvetovanje z državljani, pogajanja o izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije, priprava večletnega finančnega okvira po letu 2020, priprave na predsedovanje Republike Slovenije Svetu Evropske unije 2021, varnost Evrope in Slovenije, uspešno gospodarstvo in trajnostna skrb za okolje, socialna razsežnost prihodnje EU, krepitev vloge Evropske unije na svetovnem prizorišču.

Nekaterim naloga iz obdobja prejšnje deklaracije se bomo posvečali tudi v naslednjem letu. Nepričakovani dogodki zadnjega leta, ki smo jim priča zadnja leta, pa narekujejo prednostno obravnavo tudi na področjih, kjer so nujne prilagoditve EU na spreminjajoče se razmere v svetu in v Evropi.

Spoštovani gospod predsednik, hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Želi besedo predstavnik Ministrstva za obrambo?

Dobro, potem bomo počakali, da se nam pridruži minister za obrambo, gospod Karl Erjavec, ki je že v hiši, kolikor sem informiran, zato kljub temu, ker verjamem, da ste kolegice in kolegi preštudirali gradivo, odpiram razpravo in potem, ko se nam pridruži minister, bomo dali besedo še njemu.

Želi kdo izmed članov oziroma članic odbora besedo?

Miha Kordiš, izvolite.

Gospod poslanec Kordiš, lahko damo besedo ministru, ki je ravno kar prišel? Dobro.

Gospod minister, izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa. Se opravičujem za zamudo.

Spoštovani gospod predsednik, članica in člani odbora, v okviru strateških ciljev se bo Slovenija tudi v naslednjem 18-mesečnem obdobju zavzemala za močno in enotno Evropsko unijo, to je tudi stališče, ki je sprejeto v deklaraciji o zunanji politiki Republike Slovenije in da bomo uveljavili skupne interese držav članic, obenem bomo pa delovali kot odgovorna in zanesljiva članica Evropske unije. Slovenija bo dejavna še naprej na področju nadaljne krepitve in poglo0bljenega sodelovanja med državami članicami EU na področju varnostne in obrambne politike, ki postaja z Evropsko unijo vse pomembnejša.

Vemo, da se Evropska unija sooča z različnimi varnostnimi izzivi, da so se ti v zadnjih letih zelo spremenili, soočamo se z različnimi krizami, od ukrajinske krize, ki vpliva na odnose med Rusko federacijo in Evropsko unijo. Tudi na zahodnem Balkanu vidimo, da procesi zlasti v smeri evro-atlantske integracije ne potekajo tako, kot si želimo. Vidimo kakšne so razmere v Bosni in Hercegovini, potem relacije me Beogradom in Prištino, tudi glede Makedonije veste, da že v letu 2008 je izpolnjevala vse pogoje za polnopravno članstvo v zvezi NATO, pa je bil problem imena, ki se v tem trenutku rešuje v pravi smeri, vendar še vedno ni dokončno jasno kaj bo s tem procesom, zlasti glede na novo krizo, ki je nastala v grški politiki.

Ko govorim o ostalih varnostnih izzivih, mislim tukaj tudi na razne radikalizacije, ki se dogajajo rudi v soseščini, zlasti ko govorimo o islamski radikalizaciji, Islamski državi, tujih borcev.

Potem imamo nove grožnje, kot so kibernetske grožnje, hibridne grožnje in seveda tukaj moramo okrepiti varnostno in obrambno politiko znotraj Evropske unije, ne glede na to, da hkrati so nekatere članice Evropske unije tudi članice zveze NATO, ampak glede na nove in na različne vrste varnostnih izzivov, so določeni varnostni izzivi takšne narave, da lahko uspešno odgovarjamo na te izzive znotraj Evropske unije, to se pravi z nekim celovitim razvojem skupne varnostne in pa obrambne politike.

Zlasti bi pa si želeli večjo učinkovitost, ko gre za varnostno in obrambno politiko Evropske unije. Tukaj smo dostikrat deležni kritike, da Evropska unija nima neke enotne politike, vendar dejstvo je, da je tukaj toliko članic, različnih pogledov na različne varnostne izzive in zato ena od nalog je, kako poenotiti to odpornost glede na varnostne pozive, kako povečati večjo skupno učinkovitost, kako zagotoviti večjo odzivnost in zlasti tukaj se mi zdi zelo pomembna krepitev sodelovanja z različnimi partnerji.

Tukaj sem že omenil zvezo NATO, ker nenazadnje, treba se je zavedati, ko razvijamo določene vojaške zmogljivosti, želimo te vojaške zmogljivosti razvijati v tej smeri, da jih lahko uporabimo v svojstvu tudi različnih organizacij.

Tukaj ni samo Evropska unija, zveza NATO, ampak tudi Organizacija združenih narodov, potem Organizacija za varnost in sodelovanje in podobno. In seveda, primarno, kar pa je, je pa da razvijamo svoje vojaške zmogljivosti zlasti za potrebe nacionalne obrambe in obrambe naših državljank in državljanov.

Pri tem bo Slovenija tudi upoštevala novo raven ambicij skupne varnostne in obrambne politike Evropske unije, če je včasih v Evropski uniji bila v ospredju ekonomska-gospodarska politika, vse bolj v ospredje prihaja tudi varnostna in obrambna politika, zlasti zaradi same mednarodne situacije, ki seveda tudi vpliva na varnost in stabilnost Evropske unije.

Z namenom krepitve varnosti Evropske unije, izkazovanja solidarnosti med državami članicami EU, poglobljenega sodelovanja na področju varnosti in obrambe, bo Slovenija kot članica stalnega strukturnega sodelovanja PESCO.

O tem smo verjetno v preteklosti tudi veliko govorila na tem odboru, redno izpolnjevala zaveze iz nacionalnega izvedbenega načrta izpolnitve kriterijev in zavez PESCO in sodelovala v PESCO projektih, to tudi Ministrstvo za obrambo v tem trenutku tudi počne.

Še naprej bomo tudi podpirali oblikovanje novih pobud, ki odražajo višjo raven ambicij Evropske unije, kot na primer Evropski mirovni sklad, usklajeni letni načrt za obrambo in zmogljivosti za načrtovanje in vodenje vojaških neizvršilnih misij SVOP.

Zagovarjali bomo tudi vključujoč in ciljno naravnan pristop, ki naj okrepi varnost Evropske unije in njenih zunanjih meja, omogoči učinkovitejše odzivanje na zunanje krize, ter okrepi stabilnost in zmogljivost partnerskih držav.

Pri tem bomo zagovarjali tudi načelo enotnega nabora sil in razvoja zmogljivosti ob upoštevanju načela komplementarnosti z NATO in si prizadevali za učinkovito izvajanje skupne deklaracije EU-NATO, kjer je za Slovenijo med drugim zelo pomembno zoperstavljanje kibernetskim in hibridnim grožnjam, ter aktivno sodelovanje pri razvoju vojaške mobilnosti.

Slovenija se bo tudi še naprej zavzemala za vključujoč pristop pri krepitvi in uravnoteženju obrambne industrijske in tehnološke baze, ter podpirala evropski obrambni industrijski razvojni program s ciljem podpore in krepitve konkurenčnosti in inovativnosti evropske obrambne industrije.

Tako kot doslej bo Slovenija tudi naprej še naprej aktivno sodelovala pri delu Evropske obrambne agencije, še zlasti na področju razvoja zmogljivosti Evropske unije.

Nadaljevala bo tudi sodelovanje v operacijah in misijah skupne varnostne in obrambne politike EU v Bosni in Hercegovini, v Maliju, Sredozemlju in na bližnjem vzhodu.

Glede na razvoj okoliščin, interese in zmožnosti, se bo po potrebi odločala za sodelovanje v dodatnih operacijah in misijah s poudarkom na bližnji in daljni soseščini.

Slovenija se bo zavzemal tudi za uresničevanje vseh omenjenih pobud, načel in vrednot EU, tudi v okviru priprav in izvedbe predsedovanja Svetu Evropske unije v triu z Nemčijo in Portugalsko v obdobju 2020-2021, ker, kot ste seznanjeni, Slovenija bo tudi predsedovala Svetu Evropske unije in bomo v okviru te trojke skušali čim bolj učinkovito in usklajeno delovati.

Še nekaj besed glede civilne zaščite.

Slovenija bo v naslednjem obdobju dejavna v procesu priprave izvedbenih aktov novega sklepa o mehanizmu unije na področju civilne zaščite. Zavzemala se bo za krepitev dejavnosti tako na področju preventive, kot pripravljenost in za povečanje zmožnosti za odzivanje na nesreče.

Sledili bomo tudi smernicam Združenih narodov, Sendajskega okvira za zmanjšanje tveganja nesreč, ki je tudi vodilo Evropske komisije za zagotovitev večje odpornosti in obnovo po nesreči, ki je priložnost za ponovno izgradnjo z večjo odpornostjo na prihodnje nesreče.

V naslednjem 18-mesečnem obdobju, bo Slovenija še naprej poudarjala pomen nadaljnjega sodelovanja EU z državami kandidatkami in vključevanju potencialnih kandidatk v mehanizem unije na področju civilne zaščite ter zagovarjala zagotavljanje podpore pri razvoju civilne zaščite v okviru evropske sosedske politike.

Tolika zaenkrat, hvala lepa za vašo pozornost.

Hvala lepa tudi vam.

Slišali smo uvodna prispevka gospoda ministra in gospoda državnega sekretarja, zato lahko v tem trenutku preidemo na razpravo članic in članov Odbora za obrambo, že prej pa se je prijavil kolega poslanec, Miha Kordiš.

Beseda je vaša, izvolite.

Hvala za besedo, predsedujoči.

Svojo razpravo bi želel začeti s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika, sicer z definicijo besede hlapec. Vam bom prebral.

Prva definicija: Stalno najet moški na kmetiji za pomoč pri kmečkih delih, na primer: stalno najet moški na kmetiji za pomoč pri kmečkih delih: imeli so hlapca in deklo.

Druga definicija: kdor je pretirano vdan nadrejenim: hlapec okupatorja, režima.

Tretja definicija: kar se rabi kot opora, podstava, pomoč pri kakem delu: gospodinja je naslonila burkle na hlapca in porinila lonec v peč.

Del deklaracije o delovanju Republike Slovenije v inštitucijah Evropske unije, ki se nanaša na obrambno področje oziroma natančneje kar na vojno področje, je najbolj čisti primer hlapčevstva. Po vseh teh treh točkah definicije, ki sem jih navedel in tukaj je zelo jasno; pripravljavci tega dokumenta, administracija na Ministrstvu za zunanje zadeve in na Ministrstvu za obrambo kaže na širino miselnega horizonta.

Zakaj?

Slovenija je popolnoma nekritično pristala na vse pogoje Evropske unije oziroma na vse vsebinske smernice, ki so jih v usmeritve napisale najmočnejše države članice, med njimi prednjačita Nemčija in Francija in mi tukaj obravnavamo deklaracijo o usmeritvah za delovanje v institucijah Evropske unije.

Ampak kako si naši uradniki, pripravljavci, politični vrh to predstavljajo?

Tako, da bo Slovenija delovala znotraj PESCO na način aktivnega sodelovanja pri nacionalnem izvedbenem načrtu izpolnitve, kriterije in zavez PESCO in sodelovanja v PESCO projektih.

Ne obravnavamo tega, kako, kaj je smiselno, kaj bi delali, kako bi delali, ampak je usmeritev Republike Slovenije pod vašo komando taka: Aha, tole so navodila. Kako jih bomo izvajali?

Če začnem samo o PESCO. PESCO je projekt evropskega vojaško-industrijskega kompleksa, namenjen povečevanju izdatkov za oboroževanje in za intervencije v tujino in bistvo PESCO je zaveza, tako imenovana zaveza, da bo država vsako leto povečevala vojaški proračun, znotraj tega pa 20 odstotkov namenila za oborožitev. Se pravi, Evropska unija, ki od svojih držav članic zahteva varčevanje na prav vseh področjih ne glede na to, koliko so ta področja vitalna za blaginjo državljank in državljanov, od raziskav, razvoja, zdravstva, sociale, šolstva in tako naprej, tukaj na področju vojaških izdatkov zahteva ravno nasprotno. Torej trošenje javnega denarja, denarja vseh državljank in državljanov držav članic Evropske unije za potrebe, subvencioniranje, če želite, vojaško industrijskega kompleksa. In ni naključje, da sta glavna motorja PESCO ravno Nemčija in Francija, ki sta hkrati največji izvoznici orožja znotraj Evropske unije. Pa se slika sestavlja skupaj. Naprej, ustanovitelji PESCO so poskrbeli presneto dobro, da evropska vojska bodoča, naj bi bila evropska vojska, ne bo substitut Nata in v tem smislu emancipacija Evropske unije od ameriškega imperializma. Prav nasprotno, naj bi delovala kot njegov podaljšek. Ker preko PESCO lahko interesi zveze Nato zajamejo tudi nevtralne države znotraj Evropske unije, Avstrija pade na pamet, ki preko tega prevzamejo Natove standarde oziroma omogočijo povezljivost svojih enot z enotami Nata. Morda še bolj problematično, je PESCO od Nata prevzel tudi ideologijo, ki žrtve ameriškega imperializma prikazuje kot grožnje evropski varnosti. To so te abstraktne spremenljive varnostne razmere, za katerimi se skriva legitimacija vojaških avantur na tuje, ki seveda servisirajo interese zahodnih centrov moči, z blaginjo slovenskih državljank in državljanov pa nimajo nič. No in usmeritev Slovenije ni ta, da bi prej vprašala smisel PESCO, niti približno, niti ne pro aktiva pri določanju kriterijev, zavez, kako najbolj smiselno postopati za določene cilje in glede na potrebe Slovenije. Slovenija bo zgolj sodelovala pri nacionalnem izvedbenem načrtu. Popolnoma pasivna drža, popolnoma nekritična drža. Ja, gospodar, da, gospodar, hvala, gospodar, še, gospodar. Zgodba o oklepnikih boxer, ki smo jo lahko pred kratkim spremljali, je eden izmed koškov v mozaiku te slike. Vladajoči razred je ob priključitvi Pescu zagotavljal, da to pomeni racionalizacijo vojaških izdatkov. Že takrat, ko se je to dogajalo v prejšnjem mandatu, smo bili v Levici ostro proti in se zdaj nadaljnje potrjuje tudi to, kar smo takrat trdili, da ne gre za racionalizacijo vojaških izdatkov, ampak gre za iracionalizacijo vojaških izdatkov, ker ti niso namenjeni krepitvi obrambnih zmogljivosti, ampak nekim abstraktnim, če želite, administrativnim zavezam, ki nimajo absolutno nobenega stika z realnimi obrambnimi potrebami in stanjem, ki jih imajo slovenske državljanke in državljani. Servisirajo zgolj ambicije večjih centrov moči na tujem po agresivni ekspanziji navzven in hkrati ambicijam po subvencioniranju evropskih vojaško-industrijskih kompleksov oziroma zahodnih vojaških industrijskih kompleksov, v PESCO kontekstu sta to nemški in francoski vojaški industrijski kompleks.

Naslednja točka, pri kateri bi se zadržal, je tako imenovan evropski obrambni sklad, ki se ukvarja, ustanavlja, bom citiral: »Z namenom usklajevanja, dopolnjevanja in povečevanja nacionalnih naložb v obrambne raziskave, razvoj prototipov ter nakup obrambne opreme in tehnologije.« Konec citata. Začel bi formalistično pravno z informacijo, da je Evropska levica že dobila v roke pravno mnenje, ki zatrjuje, da členi, na katere se sklicuje ustanovitelj tega obrambnega sklada, ne tvorijo dovoljšne pravne podlage za to, da bi se ta ustanovitev dejansko zgodila, medtem ko istočasno podvajajo funkcije, ki jih Pogodba o Evropski uniji nalaga evropski obrambni agenciji. Če citiram glavno ugotovitev iz tega mnenja: »Financiranje z obrambo povezanih ukrepov iz centralnega proračuna EU ni mogoče.« Konec citata. No in Evropska levica, ki jo sestavljajo napredne stranke iz držav članic, bo na ravni Evropske unije spodbujala ustanovitev tega sklada. Ampak mislim, da ključni argument ne počiva v pravno formalijah(?), ampak počiva čisto na analizi stanja in na načelni poziciji. S tem skladom naj bi se spodbujalo oboroževanje in vlaganje v raziskave za oboroževanje. To pomeni sifoniranje javnega denarja, ki bi bil krvavo potreben na sociali, na izobraževanju, na znanosti, na zdravstvu, na vseh vitalnih sistemih, ki jih uporabljajo naši ljudje. Po drugi strani gre pa to proti prizadevanjem za mir v svetu, za kar naj bi se deklarativno zavzemala tudi Slovenija. In zakaj bi potem Slovenija povečevala nacionalne naložbe v obrambne raziskave, razvoj prototipov in tako naprej, če nas, kot smo že večkrat slišali na pozive Levice s strani predstavnikov Vlade, nihče vojaško ne ogroža. In tukaj bi rad poudaril dvoje. Prvič, tukaj ne gre za velike naložbe v obrambne raziskave, ki bi omogočile razcvet inovativne tehnološke slovenske industrije, ampak v resnici za sofinanciranje projektov v centralnih državah Evropske unije, tistih držav, ki imajo močne vojaško-industrijske komplekse. Že prej sem omenil Nemčijo, že prej sem omenil Francijo. In prispevek Slovenije bi bil ta, da tja nameni javne finance, v zameno pa mogoče dobi kakšnega dobavitelja za polizdelke ali pa tja pošlje kakšnega raziskovalca. In to ne pelje v spodbujanje domače industrije, kaj šele domače obrambne industrije, preden kdo to navede kot argument, ampak v resnici pomeni subvencioniranje ponovno nemške in francoske vojaške industrije. Dalje, prototipi, oprema, tehnologije in tako naprej, ki naj bi se razvijali v sklopu tega sklada, bodo v resnici narekovale države, ki so največje propagatorke oboroževanja. In Slovenija bo tukaj gladko odigrala vlogo petega kolesa, ki je nihče ne bo šmirglal, četudi bi naši predstavniki kar naenkrat zmogli pogum in vizijo, da na mizo prinesejo, kaj je pa tisto, kar bi Slovenija dejansko potrebovala. Realne potrebe naše države ne bojo upoštevane, realne potrebe slovenskih državljank, državljanov, pa slovenskega gospodarstva, če želite, ne bodo upoštevane. Vse, kar se od nas pričakuje, je, da v nemško-francosko malho kanaliziramo del naših javnih sredstev in kasneje še dodatno kanaliziramo javna sredstva preko nabav razvite vojaške tehnike. In to je eden izmed razlogov, prvi izmed razlogov, zakaj v Levici ostro nasprotujemo tej deklaraciji.

Hvala lepa za vaš prispevek.

Naslednji prijavljen za razpravo pa je poslanec mag. Andrej Rajh.

Izvolite, kolega Rajh.

Hvala lepa.

Rad bi se navezal na izjave kolega Kordiša. 15 let sem delal v gospodarstvu in tudi imel možnost samoiniciativno sodelovati na dogodkih evropske obrambne agencije kot strokovnjak iz energetike. In v bistvu teh vaših besed pri najboljših močeh ne morem razumeti, kako lahko nekdo tako v nič… / nerazumljivo/ delo, ki ga ta agencija in to združenje izvajajo za vse nas.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Naslednji prijavljen je poslanec Matjaž Nemec.

Izvolite, kolega Nemec.

Hvala lepa, spoštovani predsednik.

Ne samo to, s tako antipatijo, kot že od leta 2015 poslušam komentarje in zavajanje glede krize, migracijske krize, migrantske krize, ravno s tako antipatijo poslušam že nekaj let o tem, da Slovenija ni vojaško ogrožena, da Slovenija živi v mehurčku znotraj, bom rekel, ne samo evropske skupnosti, ampak tega globalnega sveta. Naša odgovornost je, da opozorimo, kaj je prav in kaj ni prav, zato da ohranimo ne samo prijateljske odnose s sosednjimi državami, z globalnim svetom v sožitju, ljubezni, solidarnosti in spoštovanju, kolikor se le da. Svet se bliskovito spreminja in vse, kar je bil zdaj multilateralizem v zadnjih 70, 75 letih, to so nekateri in to so populisti, na levi ali pa na desni, tako kot smo videli, zelo strumno in veselo razgrajuje tisto, kar smo gradili 75 let. Edina oblika dialoga je multilateralizem, v obliki Združenih narodov, v obliki Nata, če želite, ali pa PESCO ali pa Evropske unije. Kdorkoli deluje proti tej filozofiji, podpira politiko močnejšega. Torej, na kakšen način se bomo zoperstavili večjim, močnejšim, če ne na način, kot veleva multilateralizem, da se različne države z različnimi mnenji usedejo za isto mizo. In to je o tem, kar govori ta deklaracija. To postavlja okvirje evropske družine in delovanja varnostno obveščevalnih služb znotraj nje. Postavlja določen okvir pravil, katerega smo se dogovorili na multilateralni ravni, da se jih bomo držali. Zavajati ljudi o tem, da v letu 2019 je vse v najlepšem redu, je neodgovorno. Torej najmanj, kar lahko naredimo, je, da se soočimo z izzivi, da jih realno opišemo in kot takšne realno predstavimo ljudem, kajti v nasprotju se nam bo kaj prida dogajal Brexit, kot se je, ali pa določeni populizmi v obliki italijanskega notranjega ministra Salvinija ali pa predsednika vlade na Madžarskem. Torej populizem ni levi, ni desni, populizem je eden. In trezna politika je tista, ki mora opozarjati na pasti populizma. Torej Slovenija, kakorkoli že, mora se obrambno varnostno organizirati, biti sposobna sodelovati znotraj multilateralizma in biti sposobna sama zase se soočiti z izzivi, ki niso samo varnostno obveščevalni ali pa obrambno varnosti, ampak tudi druge oblike, kot so naravne katastrofe in druge potrebe. Naj povem samo nekaj, da ne samo to, v prihodnje se kažejo velike infrastrukturne investicije na tem področju, imamo možnost črpanja sredstev, ki spodbujajo inovacije, inovativnost in določena sredstva, ki bodo namenjena prav temu. Torej slika ni črno bela. Kmečka pamet nas uči, da moramo izbrati zmerno in umirjeno pot. V kolikor bomo se odločili zanjo, bo za nas prihodnost. V kolikor ne, kot manjša država bomo v varnostno obveščevalnem smislu se kaj prida izpostavili na način, da bomo lahko nesposobni se obvarovati. Gotovo sami težko, skupaj pa bistveno lažje.

Hvala lepa.