Do nadaljnega zaradi prenove spletnega mesta Državnega zbora podatkov na Parlametru ne osvežujemo, ker strojno berljivi podatki trenutno niso dosegljivi. Se opravičujemo za nevšečnosti.

44. redna seja

Odbor za zadeve Evropske unije

16. 5. 2019
podatki objavljeni: 16. 5. 2019

Transkript

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, spoštovani gostje. Začenjam 44. sejo Odbora za zadeve Evropske unije in vas takoj obveščam, da sejo zaradi nesklepčnosti prekinjam in jo bomo nadaljevali ob 8.40 minut. Hvala lepa.    (Seja je bila prekinjena ob 8.14 uri in se je nadaljevala ob 8.40 uri.)        PREDSEDNIK IGOR PEČEK: Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, spoštovani gostje, nadaljujemo s prekinjeno 44. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Zahvaljujem se za vašo potrpežljivost in vas hkrati obveščam, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: gospod Gregor Perič, gospod Ivan Hršak, dr. Franc Trček, gospa Nataša Sukič in gospod Zmago Jelinčič Plemeniti.   Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče prav lepo pozdravljam.   S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.     Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA ZUNANJE ZADEVE TRGOVINA, BRUSELJ 27. MAJA 2019. Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade dne 23. 5. 2019 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.  Prosim mag. Aleša Cantaruttija, državnega sekretarja na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, da nam predstavi izhodišča. Gospod Cantarutti, izvolite.    MAG. ALEŠ CANTARUTTI: Hvala lepa, predsednik. Spoštovani poslanci, poslanke, dovolite mi torej nekaj pojasnil glede izhodišč za zasedanje Sveta Evropske unije za zunanje zadeve v sestavi ministrov 27. 5. 2019. Vodja delegacije Slovenije bo kolegica državna sekretarka Eva Štravs Podlogar.  Glede na predložen dnevni red zasedanja bosta osrednji točki razprava o posodobitvi Svetovne trgovinske organizacije in trgovinski odnosi med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike. Ministri bodo ob tem seznanjeni tudi o stanju priprav na podpis sporazuma o prosti trgovini sporazuma o zaščiti naložb med Evropsko unijo in Vietnamom. Še v času delovnega kosila, tam bodo ministri razpravljali o stanju trgovinskih pogajanj Evropske unije s tretjimi državami.  Torej dve najpomembnejši točki kot sem omenil. Najprej posodobitev Svetovne trgovinske organizacije. Multilateralni trgovinski sistem se sooča z resno krizo. To vemo. Večkrat smo že razpravljali o tem. Ogrožena so namreč po našem mnenju osnovna načela in pravila WTO. Največje skrbi so namenjene takoimenovanemu pritožbenemu organu, saj ZDA nasprotuje prenovi delovanja tega organa in izbiri novih članov. Težavna je tudi razprava o novem pristopu glede posebne in drugačne obravnave držav v razvoju, kot tudi o predlogu za izboljšanje transparentnosti in notifikacij članic WTO.         Zaradi tveganja da bo decembra letošnjega leta pritožbeni organ postal neoperativen je Evropska komisija pripravila predlog začasne rešitve, ki bo predstavljen na Svetu.  Poleg procesa modernizacije WTO in v WTO potekajo multilateralna pogajanja glede ribiških subvencij do konca letošnjega leta ter plurilateralna pogajanja glede e-trgovine, domače zakonodaje pri storitev, olajševanja investicij ter mikro, majhnih in srednjih podjetij in njihove vloge v svetovni trgovini.  V vezi z e-trgovino je bila na ravni Evropske unije pripravljena dopolnitev pogajalskih smernic iz DOHE glede večstranskih pogajanj o pravilih in obvezah na področju elektronskega trgovanja, ki jih Slovenija podpira. To je stališče 17. 5. 2019 potrdil tudi Državni zbor.  Glede stališča Slovenije. Slovenija seveda podpira Evropsko komisijo in vodilno vlogo Evropske unije v procesu modernizacije Svetovne trgovinske organizacije ter konkretne predloge Evropske unije, ki izhajajo iz konceptualnega predloga EU o modernizaciji Svetovne trgovinske organizacije. Slovenija kot prioriteto izpostavlja predvsem rešitev krize pritožbenega organa. Strinjamo se s predlogi Evropske komisije za začasno rešitev v primeru nedelovanja pritožbenega organa, vendar pa dogovor o reformi delovanja ostaja kot rečeno prioriteta.   Glede pogajanj Slovenija podpira multilateralni dogovor o ureditvi ribiških subvencij, o katerih sem govoril, do konca leta 2019 ter dosedanji napredek o pobudah in možnostih za rezultate na 12. ministrski konferenci Svetovne trgovinske organizacije glede e-trgovine, domače zakonodaje pri storitvah in olajševanja investicij.  Druga pomembna točka ponedeljkovega zasedanja trgovinski odnosi med Evropsko unijo in ZDA. Razprava bo osredotočena na pregled stanja trgovinskih odnosov med partnericama. Ministri bodo povabljeni k razpravi o nadaljnjih korakih v zvezi z uresničevanjem skupne izjave iz julija 2018 in o odzivu Evropske unije na odločitev predsednika Trampa o odložitvi odločitve glede carinskih dajatev za avtomobilski sektor.   V okviru odnosov je aktualno še zlasti sodelovanje s Kitajsko ter sodelovanje na področju že omenjene reforme Svetovne trgovinske organizacije.   Naj spomnim, da je 18. 5. 2019 predsednik ZDA potrdil šestmesečno podaljšanje roka za sprejete odločitve glede morebitne uvedbe dodatnih carin za avtomobilsko branžo. S tem ste najbrž seznanjeni in namen tega je tudi z namenom pogajanj ZDA s ključnimi partnericami zlasti z Evropsko unijo in Japonsko za omejitev izvoza avtomobilov v ZDA. Torej, vzel si je še nekaj časa, pol leta, zato, da pridemo do določenih rešitev. Evropska unija po drugi strani ne bo pristala na kakršnokoli prostovoljno omejitev izvoza, saj takšna rešitev ni v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije.   Kakšno je stališče Slovenije? Slovenija podpira ohranjanje konstruktivnega dialoga z ZDA. Izredno pomembno je, da bo vsak prihodnji dogovor z Združenimi državami Amerike vključno s kakršnokoli zavezo Evropske unije na področju avtomobilov v skladu s pravili WTO.  Izhodišče za pogovore je skupna izjava obeh predsednikov iz julija 2018. Evropska unija mora v proces dialoga z ZDA izražati enotnost, biti previdna, da bi se izognila kakršnimkoli enostranskim zavezam Evropske unije ter ohraniti trdna stališča do občutljivih področij, ki jih je v preteklosti zastopala v okviru trgovinskih pogajanj s posebnim poudarkom na področju kmetijstva in standardov Evropske unije na področju varne hrane. Obenem se bo Slovenija še naprej zavzemala za ohranjanje visoke stopnje transparentnosti.  Še nekatere preostale predvidene teme ponedeljkovega zasedanja. Na zasedanju je predvidena seznanitev ministrov o stanju priprav in časovnici za podpis sporazuma o prosti trgovini ter sporazuma o zaščiti naložb med Evropsko unijo in Vietnamom. Razprava o vsebini sporazumov ni predvidena. Besedili obeh sporazumov sta usklajeni in pripravljeni za podpis. Potrjen je bil oziroma naj bi bil na Svetu EU 25. 6. 2019. Podpis za države članice naj bi potekal 25. In 26. 6. 2019. Evropska unija in Vietnam naj bi sporazum podpisala konec julija letošnjega leta.   Tukaj naj morda še enkrat povem stališče Slovenije.         Slovenija podpira podpis in sklenitev sporazuma o prosti trgovini med EU in Socialistično republiko Vietnam. Državni zbor je sprejel pozitivno stališče glede sporazuma 29. 3. 2019. Predlog stališča glede naložbenega sporazuma, pri katerem Slovenija upošteva mnenje 1/17, je v postopku. Obravnava na Vladi Republike Slovenije je predvidena za 30. 5. 2019, v Državnem zboru pa na seji v tednu od 10. do 14. junija, kar bi omogočilo pridobitev stališča Republike Slovenije pred zasedanjem KORAPER? 19. 6. 2018.   Še v času delovnega kosila sem že nekaj omenil. Takrat bo jutri komisarka oziroma v ponedeljek Malstrom? ministre seznanila s trenutnim stanjem trgovinskih pogajanj Evropske unije s tretjimi državami, s fokusom osredotočenjem na države Merkosur?, Čile, Indonezijo, Avstralijo in Novo Zelandijo. Hvala.    PREDSEDNIK IGOR PEČEK: Hvala lepa, mag. Cantarutti. Sedaj pa odpiram razpravo in kot prvemu dajem besedo podpredsedniku odbora dr. Brglez Milanu. Izvolite.    DR. MILAN BRGLEZ (PS DS): Najlepša hvala. Tisto, kar je za ta del, ki je zelo pomemben pravzaprav, znotraj svetovne ureditve. Pomembno je, tukaj se vidi, vsaj kar se Svetovne trgovinske organizacije tiče, kako pomembna je Evropska unija, ki je še edina, ki lahko ohranja obstoječa pravila. Zaradi tega je zelo važno, da vemo do kod je možno znotraj takšnega dogovarjanja tudi konstruktivnega z Združenimi državami Amerike iti. Po eni strani najverjetneje obstajajo neke rdeče črte preko katerih Evropska unija ne bo šla. To je dobro. Po drugi strani pa obstaja rdeča črta, kjer pa Slovenija mora skrbeti za svoje interese na tistih točkah, ki se same trgovine kot take ne dotikajo, se pa dotikajo samih naložb kot takšnih, kjer imamo še vedno, tudi ko so zadeve urejene znotraj pravnega reda Evropske unije, pač pride odgovornost na nas.   Kaj hočem s tem pravzaprav povedati? Po eni strani, ko pridemo do tistega Vietnama, ko bomo prišli do točke ratifikacije bomo morali upoštevati določila naše ustave in bo treba to ratificirati z dvema tretjinama. Še zlasti pa bo, vsaj za presojo tega, ključno ali pravni red Evropske unije vsebuje tista ali pa tako visoke standarde varovanja kot so zapisani v naši ustavi. Če vsebuje nižje, jih bo treba v bistvu nekako spraviti ali na nek način pred ratifikacijo do tega, da bo jasno, da za Slovenijo veljajo ti standardi ali pa bo najverjetneje težava pri sami ratifikaciji. Vsaj kar se tiče Socialnih demokratov je to absolutno jasno. Na nek način bomo na tej točki morali uporabiti test, ki ga je razvilo nemško ustavno sodišče na točki temeljnih pravic. To je zgodovina Evropske unije in tam je znana sodba Zolange? v dveh variantah. Najprej leta 1974 rečejo, da bodo preverili vsako zadevo, ki jo sprejme Evropska unija in bo za nas veljala samo, če bo vsebovala tudi varstvo temeljnih pravic in potem leta 1986 ugotovijo, da pa sedaj vsebuje vsaj kar se nemškega ustavnega sodišča tiče, ustrezne varovalke oziroma so inkorporirane. Tukaj bo ta test širši, ker bo potrebno pogledati tudi okoljske in družbene standarde itd. in bo tudi malo različen najverjetneje do držav v razvoju, kot do držav, dajmo reči, razvitejše od nas. Namreč od tam, kjer so razvitejše od nas, bi lahko ICS kot takšen privedel do situacije, ki za nas ne bi bila ugodna. V nasprotnem primeru pa žal smo mi lahko tisti, ki izkoriščamo boljši položaj. Vsekakor pa je jasno, da svet, kjer ne bodo vladala pravila koristi močnejši. In v tem svetu, ali pa, da bi se Slovenija prostovoljno odrekla pravilom ali pa sodelovala pri tem, tukaj pa bo treba zelo jasno potegniti rdečo črto. Vsaj zame, kar se tiče rdeče črte, je tale zapisana v ustavi.         Mislim, da je to, tisto na kar bo treba pravzaprav vedno vreči na to oko. Še zlasti tam, kjer imamo pristojnosti. Pri naložbah jih imamo, pri trgovini smo jih predali naprej in se moramo znotraj Evropske unije pobrigati, da so ti standardi pravzaprav na ustrezen način zaščiteni. Tako kot je sedaj zadeva zastavljena je v redu. Ne pravim, da je sama po sebi slaba. Treba pa je paziti, da ne naredimo kakšne koncesije v smeri učinkovitosti, konkurenčnosti itd. na račun standardov. Ne pride v poštev. Hvala    PREDSEDNIK IGOR PEČEK: Hvala lepa, dr. Brglez. Želi besedo še kdo od kolegic in kolegov? Če ne, potem pa dovolite meni kot članu odbora tudi eno mnenje. Absolutno se strinjam, kar je dr. Brglez povedal glede pomena oziroma vloge, ki bi jo morala Svetovna trgovinska organizacija imeti predvsem z vidika tudi, če lahko tako temu rečem, tistih malih držav, ki so v primeru, da se določena pravila ne spoštujejo, vsaj moje mnenje je takšno, v malo slabšem položaju kadar se sklepajo bilateralni sporazumi med posameznimi državami. Ker takrat moramo le vedeti kakšna je moč in vpliv tistih nekoliko večjih.   Rad bi se dotaknil tudi glede mehanizma varovanja. Pa me glede tega zanima vaše mnenje, mag. Cantarutti, ali je sodišče potrdilo ustrezen mehanizem varnosti, kar se tiče naložb. To se mi zdi pomembno tudi z vidika drugih sporazumov, ki se nekako tudi s to odločitvijo posredno povezujejo. Tu bi bil vesel tudi za vaš komentar.   V kolikor ne želi besedo nihče od kolegic in kolegov, vam dajem besedo, mag. Cantarutti.    MAG. ALEŠ CANTARUTTI: Tako je. Vaša ugotovitev je seveda pravilna. Sodišče je potrdilo, da je ta oblika ICS oziroma zaščita naložbenih sporazumov nekako ustrezna, da zadostuje standardom. Mislim, da smo sedaj nekje dosegli z reformo tisto, kar je bilo v začetku tudi v sporazumu Sveta. Tukaj so vendarle vidne spremembe. Mislim, da bo tukaj sedaj prvi poizkus tega tudi kaj si mislimo v Sloveniji, v Državnem zboru na naslednji junijski seji, ko bo prav ta vietnamska zadeva na dnevnem redu.  Spet je tukaj stvar interpretacij. Mislim, da imamo sedaj vendarle dovolj dobre mehanizme, ki zaščitijo tudi državo pred morebitnimi, res imam sedaj v mislih multinacionalke, ki imajo to moč, da sprožijo kakšne tožbe. V tem primeru lahko to spustimo naprej.   Sicer pa se strinjam z vsemi, tudi to kar je dr. Brglez razpravljal, da koncesije zaradi nekih višjih interesov glede zaščite in gospodarstva in pa tudi samih državljanov in kakovosti varovanja zaradi nekih višjih interesov, kot rečeno, niso sprejemljive. Vztrajamo tudi mi na tem stališču.     PREDSEDNIK IGOR PEČEK: Hvala lepa še enkrat, mag. Cantarutti. Obveščam vas, da sem v imenu Poslanske skupine SD prejel obvestilo, in sicer poslanec Prednik Jani nadomešča poslanca dr. Milana Brgleza.   S tem zaključujem razpravo in na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi: »Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za zunanje zadeve – trgovina, ki bo v Bruslju dne 27. 5. 2019 in jih podprl.«   Začenjam glasovanje. Glasovanje poteka. Zaključujem glasovanje.  Kdo je za? (9 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je bil sklep soglasno sprejet.   Končujem 1. točko dnevnega reda.        Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA KONKUREČNOST, BRUSELJ DNE 27. IN 28. MAJA 2019. Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade 23. 5. 2019 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.   Spet prosim mag. Aleša Cantaruttija državnega sekretarja na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, da nam predstavi izhodišča. Izvolite.    MAG. ALEŠ CANTARUTTI: Hvala lepa, predsednik. Hvala za besedo. Torej, Svet Evropske unije za konkurenčnost, industrija, enotni trg, vesolje, bo potekal v ponedeljek 27. 5. 2019 in v torek 28. 5. 2019. Kot vodja delegacije se bom udeležil sam. Dovolite mi torej nekaj povzetkov stališč Slovenije za zasedanje Sveta.  Najprej pod preverjanje konkurenčnosti točka 3. Evropski svet in Svet za konkurenčnost pozivata Evropsko komisijo k pripravi sodobne, ambicioznost in v prihodnost usmerjene celovite dolgoročne strategije Evropske unije za industrijsko politiko. Države članice se na splošno strinjajo, da obstaja potreba za novi strategiji industrijske politike. Zdi se, da imajo tudi skupen pogled na številne prihodnje prednostne naloge na tem področju in seveda države članice na splošno poudarjajo pomen inovacijske politike in potrebo po večji hitrosti pri sprejemanju novih idej in modelov, razvoju novih tehnologij, umetne inteligence in vse kar pravzaprav prinašajo sodobni časi na področju izzivov industrije.  Stališče Republike Slovenije. Menimo, da je ključno, da bomo politiko enotnega trga in industrijsko politiko zasnovali in razvijali tako, da se bosta medsebojno lahko krepili, zagotavljali sinergije in da bosta skupaj močnejši.   Tukaj bi dodal, da se mi zdi zelo pomembno, da bo nova industrijska politika usklajena tudi s podnebnimi cilji 20-50, ki govori o ničelni stopnji emisij CO2. Mislim, da je to dosegljivo, da pa morajo biti politike potem znotraj Evropske unije usklajene. Naj povem, da je bila o tem dosti obsežna razprava na neformalnem zasedanju Sveta za konkurenčnost v Bukarešti pred štirinajstimi dnevi. Moram reči, da so tukaj tudi stališča članic zelo poenotena, vsaj kar se tiče, da so te politike nekje sinhronizirane, ker bodo tako cilji lažje dosegljivi.   Pod točko 4 bo potekala razprava o enotnem trgu. Sklepi Sveta poudarjajo pomen dolgoročne vizije in zavezanost Evropske unije in inštitucij Evropske unije kot tudi držav članic za razvoj globalno konkurenčnega enotnega trga za nadaljnji uspešen korak trajnostno in digitalno visoko razvijajoče Evrope, je potreben ekonomsko, okoljsko, socialno usmerjen program, lahko rečemo temu tudi strategija, ki bo podprt z ustreznimi investicijskimi ukrepi za usklajene inovativne razvojne pristope na vseh omenjenih področjih. Slovenija podpira pomen nadaljnjega razvoja čezmejnega delovanja ponudnikov storitev, kajti zlasti na področju storitev pogrešamo med drugim bolj koherenten pristop pri razvoju vseh relevantnih politik in posledično bolj sorazmernih regulacij, ki na razvoj storitvenega sektorja močno vplivajo. Brez celovitega pristopa ne moremo pričakovati bistvenega premika zlasti v razvoju čezmejnega delovanja podjetij.  Ob tem naj omenim, da spet na tem že omenjenem neformalnem Svetu za konkurenčnost pred štirinajstimi dnevi, so bili v fokusu oziroma ena izmed točk je bila tudi točka evropski start-ep, skej up podjetja?, torej tista, na katerih tudi temelji en del prihodnjega razvoja Evropske unije in zanimivo je bilo njihovo stališče do enotnega trga. Izpostavljene so bile številne ovire, ki še vedno obstajajo kljub temu, da imamo pravno to področje dokaj dobro že podprto. Kažejo pa se v praksi potem ovire, določene pomanjkljivosti še v sami implementaciji, tako da mislim, da je bila ta razprava zelo pomembna. Mnenje podjetij, ki so neobremenjena, ki živijo na trgu vsak dan, tudi zelo zanimivo in koristno po mojem mnenju.   Naj povem, da bo, če govorimo sedaj o prihodnjem predsedovanju Sveta Evropske unije in trojki, da bo ena izmed prioritet Nemčije prav ta, dovolj ali pa imamo pravne podlage dobro postavljene, v teoriji smo močni, vemo kaj bi radi z enotnim trgom, ampak treba je to implementirati. Moram reči, da se s tem globoko strinjam.   V Sloveniji pa razmišljamo, da bi v fokus tudi našega predsedovanja,         druga polovica 2021, umestili prav storitve in čezmejno opravljanje storitev na enotnem trgu. Tudi tukaj so še veliki izzivi, ki pa verjamem, da jih bo v tem obdobju do našega predsedovanja še marsikaj zgodilo,ampak v kolikor bo ta potreba, bomo mi to še dodatno nadgradili.  Točka 5. Sklepi o prihodnji industrijski strategiji vizija 2020-2030. Ti sklepi ponovno izpostavljajo ključno vlogo industrije za trajnostni razvoj, zaposlovanje, razvoj v Evropi še posebej v luči globalizacije, digitalizacije in klimatskih sprememb. V Sloveniji seveda pozdravljamo namen romunskega predsedstva, da ponovno izpostavi pomen priprave prihodnje industrijske strategije in Evropske unije ter pričakovanja držav članic v zvezi s časovnico, njene priprave ter glede vloge evropske komisije. Tukaj naj poudarim, da ta razprava res poteka praktično na vsakem zasedanju Sveta za konkurenčnost. Z vidika Slovenije je to zelo pomembno tudi zaradi tega, ker smo ena bolj industraliziranih držav, če merimo prihodke industrije v bruto družbenem proizvodu Slovenije. Moramo biti in smo aktivno vključeni v to razpravo in tudi nekatera naša izhodišča, kot denimo, da ne smemo dovoliti, da bi prihodnja industrijska strategija Evropske unije dovoljevala, da tako rečemo, dvotirnost v smislu, da so nekatere države centralne, nekatere, ki smo bolj ob robu pa dobavitelji, da tako rečem, za to industrijo. To bo potrebno še precej razprave o tem in tudi nekako se mi zdi modro uravnotežiti.   Točka 6. Potrditev sklepov Sveta Evropske unije o konkurenčnosti turističnega sektorja kot gonilne sile za trajnostno rast, delovna mesta, socialno kohezijo v Evropi uniji v naslednjem desetletju. Pri tem se Slovenija strinja, da ima sektor turizma velik pomen v strukturi gospodarstva Evropske unije, predvsem zaradi izjemnega multisektorskega značaja te gospodarske dejavnosti. Turizem je pred velikimi izzivi, ki jih zahtevajo sodobni trendi, med katerimi izstopa predvsem potreba po nagli digitalizaciji sektorja in ohranjanju trajnostnega in odgovornega razvojnega koncepta, da bi se ohranila konkurenčnost in prepoznavnost Evropske unije kot vodilne globalne destinacije. Tako da Slovenija podpira tudi sprejem sklepov Sveta Evropske unije o konkurenčnosti turističnega sektorja kot gonilne sile za trajnostno rast, delovna mesta in že omenjeno socialno kohezijo.  Pod razno, točka 7, bo obravnavan paket za pravno družbo. Tukaj Republika Slovenija podpira nadaljnjo harmonizacijo prava družb Evropske unije. Menimo, da je zaradi vse širše uporabe digitalnih tehnologij in rešitev ter čezmejnega poslovanja družb nujno potrebna za zagotovitev jasnega, predvidljivega, primernega pravnega okvirja, ki bo prispeval k enotnemu delovanju ter ustvarjanju globljega, spodbudnega in pravičnejšega enotnega trga.   Tukaj bi omenil še direktivo o posodobitvi pravil Evropske unije o varstvu potrošnikov. Tudi ta bo obravnavana. Boljša zakonodaja, informacija predsedstva za udeležence ponedeljkovega sveta.   Naj omenim še in izpostavim drugi dan področje vesolja. Točke 8, 9 in 10. Beseda bo tekla o krepitvi vloge Evrope kot globalnega akterja na področju vesolja, evropske vesoljske politike in pa vesolja kot omogočitveni dejavnik. Tudi v tem primeru Slovenija podpira predlog sklepov, ki se nanašajo na to področje. Zavedamo se pomen vlaganj v vesoljski sektor z vidika družbenega in gospodarskega vpliva. Naj ob tem povem, da se je prav včeraj minister Počivalšek srečal na sedežu Evropske vesoljske agencije ESSA v Parizu z generalnim direktorjem Wernerjem?. Govorila sta o dosedanji vlogi Slovenije kot pridružitveni članici. Veste najbrž, da je Slovenija kot pridružena članica v ESSO vstopila decembra leta 2016, da je naša ambicija, da po petih letih, to je nekakšno takšno predhodno obdobje, postanemo polnopravna članica. V tem obdobju, v teh nekaj letih, so slovenska podjetja, ker tukaj gledamo seveda interes našega članstva iz dveh vidikov, eden je znanstveno-raziskovalni, drugi popolnoma gospodarski, podjetniški. Dvanajst podjetniških pogodb so slovenska podjetja podpisala v tem obdobju        ESSO v skupni vrednosti nekaj več kot 4 milijonov evrov. Predvsem so ob tem pomembni še multiplikativni učinki, ki nastanejo s sodelovanjem slovenskih, s tem, da dobijo naša podjetja priložnost sodelovati v teh projektih Evropske vesoljske agencije. Tukaj se potem res odpirajo naprej lepe priložnosti. Ob tem je bilo podpisanih tudi nekaj sporazumov konkretnih pogodb z raziskovalnimi institucijami v Sloveniji znotraj ESSE. Mislim, da je skupna vrednost teh pogodb okoli 700, 800 tisoč evrov. Torej, začetki vsekakor zelo obetavni. In moram reči kakor imam prvo informacijo od ministra, da je tudi generalni direktor pohvalil slovenska podjetja, slovensko znanost na tem področju. Res imamo kaj pokazati, še posebej v določenih nišah, kjer smo res, lahko rečem, kar globalno konkurenčni in to me še posebej veseli.   Ob tem, še enkrat, izpostavljam dejstvo, da bo Slovenija konec avgusta oziroma v začetku septembra poslala v vesolje prva dva nanosatelita. To mislim, da je še en pomemben korak ne samo na simbolni ravni, ampak tudi konkretno, ker bosta namenjena opazovanju zemlje in tukaj vidimo koristi predvsem glede ujm, gozdov in okolja itd. Kar nekaj priložnosti in oba sta plod našega slovenskega znanja. Toliko o tem. Hvala lepa.    PREDSEDNIK IGOR PEČEK: Hvala lepa, mag. Cantarutti. Seveda nas veseli predvsem to zadnje, kar ste nam povedali. Sedaj pa odpiram razpravo kolegic in kolegov. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne.  Tako na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi: »Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za konkurenčnost, ki bo v Bruslju dne 27. in 28. 5. 2019 in jih podprl.«  Začenjam glasovanje. Glasovanje poteka. Zaključujem glasovanje.  Kdo je za? (9 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je bil sklep soglasno sprejet.  S tem končujem 2. točko dnevnega reda.    Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA – DOLOČITEV DELEGACIJE ODBORA ZA ZASEDANJE KONFERENCE ODBOROV V PARLAMENTU EVROPSKE UNIJE ZA EVROPSKE ZADEVE – KOZAK – KI BO V BUKAREŠTI DNE 23., 24., 25. 6. 2019.  Od 23. do 25. 6. 2019 bo v Bukarešti potekalo plenarno zasedanje konference odborov parlamentov Evropske unije za evropske zadeve. Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Gradivo sestavljajo vabili in dnevni red zasedanja. Delegacijo našega odbora sestavljajo štirje člani. Pri sestavi delegacije je potrebno upoštevati 10. člen pravilnika o mednarodni dejavnosti Državnega zbora, ki določa ustrezno zastopanost poslanskih skupin koalicije in opozicije v Državnem zboru.  V skladu z dosedanjo prakso predlagam, da v delegaciji sodelujeta dva člana iz vrst koalicije in dva člana iz vrst opozicije. Kot predsednik odbora bom sam vodil delegacijo. Do sedaj so interes za udeležbo javili: podpredsednik odbora dr. Milan Brglez iz Poslanske skupine SD, podpredsednik odbora gospod Zmago Jelinčič Plemeniti iz Poslanske skupine SNS, član odbora mag. Andrej Rajh iz Poslanske skupine SAB in član odbora Nik Prebil iz Poslanske skupine LMŠ.   Na osnovi prijav in na osnovi 10. člena pravilnika o mednarodni dejavnosti Državnega zbora tako predlagam, da delegacijo sestavljamo: Igor Peček kot predsednik odbora, kot vodja delegacije, podpredsednik odbora dr. Milan Brglez, podpredsednik odbora gospod Zmago Jelinčič Plemeniti in član odbora mag. Andrej Rajh.   Ima kdo od članov še kakšen predlog oziroma se strinjate s takšno sestavo? Se. Hvala lepa.   Na podlagi tega ugotavljam, da bo Odbor za zadeve Evropske unije na podlagi         določila delegacije za plenarno zasedanje konference odborov v parlamentu Evropske unije za evropske zadeve – KOZAK – ki bo v Bukarešti od 23. do 25. 6. 2019 v sestavi: Igor Peček, predsednik odbora, dr. Miran Brglez, podpredsednik, gospod Zmago Jelinčič Plemeniti, podpredsednik in mag. Andrej Rajh kot član odbora.    S tem končujem 3. točko dnevnega reda in 44. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Zahvaljujem se vam in vam želim lep dan.    Seja je bila končana 24. maja 2019 ob 9.15.