Dobro jutro vsem skupaj!

Začenjam 64. nujno sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da je zadržan, se seje ne more udeležiti naslednji član, in sicer Franc Breznik. Na seji kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili pa sodelujejo: magister Miroslav Gregorič namesto Jerneja Žnidaršiča in pa Franc Medic namesto Jerneja Vrtovca.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2027.

Odbor bo predlog proračuna za leto 2027 obravnaval na podlagi 158. člena Poslovnika Državnega zbora, ki določa, da se matično delovno telo opredeli do vloženih amandmajev in sprejme svoje amandmaje ter pripravi poročilo, ki ga pošlje predsednici Državnega zbora. Vabljeni na sejo so Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za finance, Državni svet, Fiskalni svet, Urad za makroekonomske analize in razvoj in Sodni svet.

Poleg proračunskih dokumentov ste kot dodatno gradivo k tej točki dnevnega reda prejeli vložene amandmaje kvalificiranih predlagateljev in pa mnenja zainteresiranih delovnih teles. Prejeli ste tudi mnenje Sodnega sveta, oceno Fiskalnega sveta, mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Odbor bo najprej razpravljal o predlogu proračuna v celoti, potem pa bo obravnaval predložene vložene amandmaje.

Predlagam, da predstavnik Vlade, minister Klemen Boštjančič uvodno poda predstavitev k proračunskemu predlogu, izvolite.

Hvala lepa, spoštovana predsedujoča, spoštovani… ¸

Spoštovana predsedujoča, spoštovani člani odbora, spoštovani predsednik Fiskalnega sveta, spoštovani kolegi in vsi ostali prisotni!

Pred dvema tednoma sem podrobno predstavil Predlog sprememb proračuna za leto 2026 in Predlog proračuna za leto 2027 v Državnem zboru, zato bom danes malo krajši. V predlogu proračuna za leto 2027 se načrtuje 16 milijard evrov prihodkov in so v primerjavi z letom 2026 oziroma s predlogom sprememb proračuna za leto 2026 višji za 2,6 odstotkov oziroma 410 milijonov evrov. Največ se zvišujejo davčni prihodki in se predvsem zaradi ocenjenega povišanja davka na dodano vrednost dohodnine, ki pripada državnemu proračunu in davka od dohodkov pravnih oseb. Na drugi strani se v letu 2027 pričakuje 18,1 milijarde evrov odhodkov glede na predlog sprememb proračuna 2026 so v predlogu sprememb 2027 načrtovane spremembe odhodkov predvsem zaradi rasti stroškov plač višjih transferov posameznikov in gospodinjstev, višjega transfera v Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, višjih sredstev za obrambo in varnost, in sicer se za obrambne izdatke v letu 2027 načrtuje 1, 83 odstotka BDP, nižji pa so predvsem odhodki za izločanje sredstev na Sklad za okrevanje in odpornost, ker se v letu 2026 program izvajanja načrta za okrevanje in odpornost zaključi. V okviru tekočih transferov v sklade socialnega zavarovanja je v državnem proračunu načrtovan tudi transfer v Zavod za zdravstveno zavarovanje, in sicer za stabilizacijo financiranja zdravstvenega varstva. Investicijski odhodki in transferji se ohranjajo v približno enaki višini kot v predlogih sprememb proračuna za leto 2026, in sicer se za investicije v letu 2017 načrtuje 2,3 milijarde evrov, največ za cestno in železniško infrastrukturo, obrambo, zdravstveno varstvo in znanstveno raziskovalno dejavnost.

V okviru podprograma Sredstva za pomoč ob naravnih nesrečah so načrtovana sredstva za odpravo posledic naravnih nesreč, ki so se zgodile v letu 2023. Glavnina sredstev se nanaša na največjo naravno nesrečo v zgodovini Slovenije, ki se je zgodila 4. avgusta 2023. Večina sredstev se načrtuje predvsem za izločanje prihodkov v sklad za obnovo. Predvideno je, da se bo sklad za obnovo v letu 2027 izločilo 335 milijonov evrov. V zvezi s financiranjem obveznih nalog občin bi želel povedati, da še potekajo pogovori z reprezentativnimi združenji občin za določitev višine povprečnine. Trenutno je v Ziprs 2026-2027 predlagana višina povprečnine 810 evrov.

S predlogom proračuna za leto 2027 v bilanci prihodkov in odhodkov načrtujemo primanjkljaj v višini 2,1 milijarde evrov ali 2,8 odstotka BDP. Seveda bi si kot finančni minister želel, da bi bil primanjkljaj nižji, zato bo zniževanje primanjkljaja ključna naloga, vendar ne za ceno razvoja socialne kohezije in varnosti. Želim si finančno stabilne države, ki je hkrati socialno varna in usmerjena v prihodnost. Hkrati pa je pomembno poudariti, da se bodo proračunska sredstva usmerjala v izobraževanje, znanost in raziskave, kar predstavlja investicijo v prihodnost za katero verjamem, da se vsi strinjamo, da je ključna. V ospredju ostajajo tudi ukrepi, namenjeni zagotavljanju zanesljive in dostopne energetske oskrbe ter primernih in cenovno dostopnih stanovanj, ukrepi za spodbujanje investicij in pospešitev prehoda v gospodarstvo z visoko produktivnostjo, pokojninsko in zdravstveno varstvo ter odpornost in varnost.

Naj spomnim, da Vlada pripravlja oziroma izvaja pomembne sistemske spremembe na področju prenove plačnega sistema, dolgotrajne oskrbe, pokojninske reforme in obrambnih izdatkov. Gre za velike spremembe, ki vplivajo tudi na načrtovanje in izvajanje proračunov. Ob tej priložnosti bi rad poudaril, da smo pri pripravi proračunov v vsakem letu sredstva, ki so bila prvotno namenjena za Ministrstvo za obrambo, zmanjšali za 110 milijonov evrov. Ta sredstva smo nato preusmerili v druge resorje, kjer bodo porabljena za projekte za dvojno rabo oziroma tako imenovani dalj, za katere verjamem, da bodo pomembna tudi za krepitev odpornosti naše države.

V računu finančnih terjatev in naložb so v predlogu proračuna 2027 načrtovani prejemki v višini 11 milijonov evrov, izdatki v višini 627 milijonov evrov za stanovanjsko politiko, katere cilj je gradnja in dostopnost mreže neprofitnih, kakovostnih in varnih najemnih stanovanj se v predlogu proračuna za leto 2027 namenja 75 milijonov evrov.

In naj omenim še, da je pri Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport načrtovanih 90 milijonov evrov sredstev za ukrepe finančnega inženiringa in za investicije v gospodarstvu ter za financiranje likvidnosti in proticikličnega delovanja.

V računu financiranja se v predlogu proračuna 2027 načrtuje za 3,7 milijarde evrov odplačil dolga, in sicer dobre 3,4 milijarde evrov za dolg, ki je nastal z zadolževanjem Republike Slovenije na domačem trgu in cirka 303 milijone evrov za dolg je nastal z zadolževanjem Republike Slovenije v tujini. Za financiranje načrtovanega primanjkljaja iz bilance prihodkov in odhodkov računa finančnih terjatev in naložb ter za odplačilo dolga je potrebna zadolžitev v višini 6,5 milijarde evrov. Poleg državnega proračuna so pomemben vir financiranja različnih projektov in ukrepov tudi proračunski skladi. V upravljanju imamo 11 proračunskih skladov, katerih razpoložljivo stanje na dan 30. 9. letos znaša 1,7 milijarde evrov. Največ od tega je na skladu za obnovo, sledijo podnebni sklad in sklad po zakonu o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih 2021 do 2031. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Ali želi besedo predstavnik Fiskalnega sveta za predstavitev ocene spoštovanja poti gibanja očiščenih izdatkov iz srednjeročnega načrta? (Da.)

Izvolite, predsednik doktor Davorin Kračun.

Spoštovana gospa predsednica, gospod minister, kolegice in kolegi, gospe in gospodje, visoki zbor!

Fiskalni svet je ocenil proračunske dokumente za leti 2026 in 2027 ter njihovo skladnost s srednjeročnim fiskalno strukturnim načrtom. Naša ugotovitev je jasna in izhaja tako iz naših projekcij kot iz projekcij Ministrstva za finance. Javnofinančna politika se odmika od poti do ločene z načrtom. Ki bi s postopno konsolidacijo zagotavljala srednjeročno vzdržnost javnih financ. Že letos v letu 2025 se je primanjkljaj javnih financ povečal. Ključni razlog je občutna rast tekoče porabe, ki jo poganja sprememba plačnega sistema v javnem sektorju. Hitra rast presega gospodarsko rast in trajno veča raven stroškov. Zaradi poslabšanja gospodarskih obetov se hkrati pričakuje umirjena rast prihodkov. To je ob visoki porabi dodatno zmanjšuje manevrski prostor. Ob nadaljevanju takšnega trenda se bo primanjkljaj sektorja država višal tako po projekciji Ministrstva za finance kot po projekciji Fiskalnega sveta, po kateri naj bi se do leta 2028 povečal na približno 2,5 procenta bruto domačega proizvoda. Takšna pot pomeni odmik od konsolidacije oziroma zmanjševanja primanjkljaja, določenega z načrtom. Ob takšnih gibanjih naj bi se delež javnega dolga ohranjal nad 60 procentov, njegovo zniževanje pa bo počasnejše od načrtovanega. Omeniti velja tudi nacionalno odstopno klavzulo za obrambo, ki državi začasno omogoča višje izdatke zgolj zaradi povečanih izdatkov za obrambo, toda ta klavzula je časovno omejena in proračunski dokumenti ne določajo, kako bo dodatno zadolževanje za trajno povečanje izdatkov za obrambo po izteku klavzule nadomeščeno z drugimi viri. Ugotavljamo, da rast izdatkov tudi ob izključitvi izdatkov za obrambo presega meje, katerim se je Vlada zavezala v srednjeročnem fiskalno strukturnem načrtu za obdobje 2025 do 2028. To pomeni odstopanje od poti, ki zagotavlja srednjeročno vzdržnost javnih financ in s tem nespoštovanje določb Zakona o fiskalnem pravilu. Slovenija trenutno ohranja ugoden dostop do financiranja in visoke likvidnostne rezerve, a tak položaj ni samoumeven. Zaupanje finančnih trgov temelji na verodostojnosti fiskalne politike, izkušnje iz ne tako daljne preteklosti pa kažejo, da se lahko bonitetne ocene in pogoji zadolževanja ob omajanju verodostojnosti hitro poslabšajo. Fiskalni svet pozdravlja ukrepe, kot so vzpostavitev namenskih virov za popoplavno obnovo, uvedba dolgotrajne oskrbe in reforma pokojninskega sistema, kar blaži del pritiska na javne finance, a brez dejanskega izvajanja reform in nadaljnjih ukrepov, zlasti omejevanja tekoče porabe in izboljšanja učinkovitosti izdatkov, stabilnih javnih financ in zaupanja ne bo mogoče ohraniti. Naša priporočila so preprosta: zagotoviti je potrebno pregledno in učinkovito porabo, usmerjeno v dolgoročni razvoj, rast stroškov dela v javnem sektorju mora biti dolgoročno vzdržna in usklajena z gospodarsko realnostjo, potrebno je pravočasno in postopno prilagajanje, saj pozno ukrepanje vodi v ostrejše in bolj boleče reze in končno spoštovanje zavez iz načrta ni, le formalnost, temveč temelj zaupanja v vzdržnost javnih financ. Spoštovane poslanke in poslanci!

Položaj Slovenije in njene sposobnosti odplačevanja javnega dolga v očeh investitorjev je še vedno ugoden. Vendar je ukrepanje zaradi poslabšanja gospodarskih razmer in hitre rasti tekoče porabe nujno. Čas za popravke in preprečevanje nadaljnjega odmikanja od danih zavez je zdaj, dokler so razmere na trgih financiranja državnega dolga še stabilne, možnosti za ukrepanje pa široke. Le če bomo delovali preudarno in ne za zadovoljevanje kratkoročnih ciljev, bomo zagotovili, da bo fiskalna politika varno sidro, ne pa vir tveganj za prihodnji razvoj države. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Ponovno dajem besedo predstavniku Vlade, če želi podati stališče Vlade do ocene Fiskalnega sveta.

Izvolite, minister Klemen Boštjančič.

Hvala lepa.

Vlada je Fiskalnemu svetu v roku posredovala osnutek proračunskega načrta sektorja država 2026, ki se odloča na leti 25 in 26 projekcij sektorja država za leto 2027 pa so bili pripravljeni zgolj za Fiskalni svet in niso predmet ocenjevanja na ravni EU. Vladne javnofinančne projekcije za sektor država kažejo, da bodo fiskalne zaveze iz srednjeročnega fiskalno strukturnega načrta Republike Slovenije 25 do 28 v letih 25, 26 in 27 izpolnjene, o b upoštevanju povečanja obrambnih izdatkov. Fiskalni svet je sicer v svoji oceni opravil svoje projekcije in predpostavke, ki odstopajo od vladnih projektov, pri čemer na to navaja, da zaveze skupno v prihodnjih dveh letih ne bodo izpolnjene, čeprav ocenjuje, da bo deficit v letu 2026 nižji, kot ga je ocenila vlada. Torej v letu 2026, z upoštevanjem dopustnih odstopanj spoštovana rast očiščenih izdatkov, tudi na podlagi projekcij Fiskalnega sveta. Poslabšanje gospodarskih razmer je, kot izpostavlja tudi Fiskalni svet, eden izmed razlogov za povečanje primanjkljaja sektorja držav v letu 2025 oziroma za njegovo ohranjanje na visoki ravni v letu 2026. Slednje se odraža v upočasnitvi rasti prihodkov, kar je tudi upoštevano pri javnofinančnih projekcijah. Dobra novica je, da nam Mednarodni denarni sklad nam je napovedal bolj optimistično gospodarsko strast, kot jo je v jesenski napovedi napovedal Umar. Umar v jesenski napovedi 2025 napoveduje 0,8 odstotkov rast v letu 2025, IMF pa 1,1 odstotno rast. Potem 2,1 odstotna rast v letu 2026 Umar, IMF 2,3 odstotno rast. In 2,2 odstotno rast Umar v 2027, IMF pa 2,5 odstotno rast. Javnofinančni primanjkljaj se tudi v mednarodnem okolju, se tudi v mednarodnem okolju se povečujejo ali pa se ohranjajo na povišanih ravneh. Pri tem lahko pričakujemo, da bo Slovenija v letih 2025 in 2026 imela enega nižjih primanjkljajev v evroobmočju. V objavljenih osnutkih proračunskih načrtov preostalih držav evroobmočja izstopa Nemčija, Nemčija, katere primanjkljaj bo že letos nad 3 odstotki BDP, naslednje leto pa 4,8 odstotka BDP. Avstrija bo letos in naslednje leto primanjkljaj ohranjala nad 4 odstotke BDP. O realističnosti projekcij se pogovarjamo o vsaki oceni Fiskalnega sveta. Kot v preteklosti bi želel poudariti, da so bile pri načrtovanju odhodkov državnega proračuna upoštevane zakonske in druge obveznosti, prioritete in napovedi predlagateljev finančnih načrtov za namen izvajanja načrta za okrevanje in odpornost, evropske kohezijske politike do drugih EU sredstev. Investicijski odhodki in transferji se načrtujejo v polnem obsegu, saj je za uvrstitev v državni proračun in izvedbo javnih razpisov potrebna zaprta finančna konstrukcija. Pri tem je potrebno poudariti, da se bruto investicije osnovna sredstva v letu 2023 so znašale 5,5 odstotka BDP, lani pa 5,1 odstotka BDP. Letos načrtujemo ravni bruto investicij kot leta 2023, leta 2026 pa ponoven dvig, tako zaradi zaključka NOO, pospešitev izvajanja EU in integralnih investicij proračuna kot tudi enot v sektorju država. Povečanje investicijskih izdatkov ni posledica neracionalnosti, temveč rezultat strateške odločitve, d a Slovenija ne izgubi investicijskega zagona. Priznamo pa, da se lahko realizacija, da lahko odstopa od planov. Vlada se zaveda številnih tveganj in negotovosti, ki izhajajo med drugim iz demografskih gibanj, podnebnih sprememb, geopolitičnih in globalnih izzivov, zato spremlja aktualna dogajanja in se nanje odziva. Javnofinančni izzivi so stalnica vseh vlad in jih bo s strukturnimi ukrepi treba skrbno naslavljati tudi v prihodnje.

Naj se na koncu še odzovem na oceno glede bonitetnih ocen pa komentar. Ključnega pomena za dostop do financiranja preko dolžniških kapitalskih trgov je bonitetna ocena kreditne sposobnosti Republike Slovenije, ki se je izboljšala praktično pri vseh bonitetnih agencijah v zadnjih 12 mesecih Republika Slovenija izkazuje oceno dolgoročne kreditne sposobnosti visokega investicijskega razreda pri SNP, in sicer AA s stabilnimi izgledi, in zgornjega srednjega investicijskega razreda pri Fitch A+ s stabilnimi izgledi in Moodys A3 s pozitivnimi izgledi. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Ali želi besedo predstavnica Umarja? (Da.)

Izvolite, doktor Alenka Kajzer, vršilka dolžnosti direktorice.

Lepo pozdravljeni.

Hvala za besedo.

Bom zelo kratka, ker naša napoved je že poznana, tako da bi samo povedala, da smo na jesensko napoved, ki je osnova za proračune, pripravili konec avgusta v začetku, v začetku septembra upoštevali vse novejše najnovejše, vsaj takrat razpoložljive informacije, hkrati pa tudi seveda zdaj spremljamo. Zdaj mednarodne napovedi za naše najpomembnejše trgovinske partnerice za prihodnji dve leti kažejo na krepitev gospodarske rasti v teh dveh letih po skromni, skromni rasti letos. To slednje, poleg zmanjšanja negotovosti trgovinskih politik, ki se je v drugi polovici letošnjega leta, ki se je nekoliko zmanjšala in prejšnje in prejšnje. Dejstvo je osrednja razloga, da v prihodnjih dveh letih pričakujemo krepitev oziroma pričakujemo zmerno rast izvoza. Ki bo pozitivno vplivala na rast, rast BDP okoli 2 odstotkov, kot je že prej minister povedal, ob visoki, ob visoki ravni zaposlenosti in nadaljnji rasti plač pričakujemo tudi v prihodnjih dveh letih zmerno rast zasebne potrošnje, visoka izkoriščenost proizvodnih kapacitet, zniževanje obrestnih mer in visoka raven in naraščanje državnih investicij pa so razlogi, zakaj pričakujemo tudi rast bruto investicij v prihodnjih dveh letih. K rasti bo pozitivno prispevala tudi državna potrošnja, tako da po upočasnitvi rasti BDP v letošnjem letu v prihodnjih letih ponovno pričakujemo rast okoli 2 procentov, kot je povedal že, omenil že minister in smo naše ocene nekoliko nižje, vendar mislim, da precej podobne kot AMF-ove, ker napovedovati v tako veliki negotovosti na decimalko natančno je pač lahko problem, razmere ali pa velik izziv. Razmere na trgu dela se bodo po naših ocenah v prihodnjih dveh letih ne bodo bistveno spremenile, zaposlenost bo ostala na visoki ravni, brezposelnost pa na nizki. Po pospešku inflacije, ki izhaja predvsem iz visoke rasti cen hrane, pričakujemo, da se bo v prihodnjih letih inflacija nekoliko umirila in medletno, konec leta znižala proti 2,3 odstotkom. Tako da s tem bi jaz zaključila. Hvala za besedo.

Hvala lepa.

Zaključili smo s predstavitvami in odpiram razpravo o predlogu proračuna.

Želi kdo besedo? (Da.)Suzana Lep Šimenko, izvolite.

Najlepša hvala za dano besedo.

Dobro jutro vsem skupaj!

Danes razpravljamo o proračunu Republike Slovenije za leto 2027. Morali bi bolj ali manj govoriti kot o enem tehničnem dokumentu, ampak v bistvu govorimo o zrcalu stanja slovenske države in zgrešene politike vlade Roberta Goloba. Govorimo o ogledalu, ki kaže, koliko smo sposobni načrtovati, koliko razumemo gospodarstvo in kako smo kot politika pripravljeni pogledati resnici v oči. In ta resnica je kar precej neprijetna. Proračun ni ne razvojni, ni neuravnotežen in niti ni odgovoren. Lahko bi rekli, da je proračun fiskalne slepote. Zakaj? Vlada Roberta Goloba si zagotovo s tem proračunom kupuje čas, ki ga imamo počasi vedno manj, kupuje si na nek način mir, ki si ga v bistvo kot država ne bi smeli privoščiti. In tisto, kar je najhuje, to je dokument, ki bo Slovenijo dolgoročno pahnil v stagnacijo in odvisnost od javnega dolga. Zakaj? Predlog proračuna za leto 2027 predvideva okoli 16 milijard evrov prihodkov in 18,11 milijard evrov odhodkov. Torej imamo razliko 2,13 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda, ki ga pa seveda pokrivamo z zadolževanjem. Toda s tem se seveda zgodba tu ne konča. Po uradnih podatkih se bo namreč država v letu 2027 dodatno zadolžila za kar 6,47 milijarde evrov. Toliko novega dolga si bomo prikopali. In sicer, zakaj? Eno je za financiranje primanjkljaja, drugo je seveda za odplačilo starih obveznosti in seveda tudi za pokrivanje investicij, ki se pač nikoli ne zaključijo v roku ali v okviru planiranega proračuna. Kar če pogledamo številke, pomeni, da bomo skoraj 40 odstotkov prihodkov, celotnih prihodkov države pridobili s posojili, skoraj 40 odstotkov. Zdaj, če vi temu pravite razvojna strategija, jaz žal temu ne morem reči razvojna strategija. To v bistvu kaže en simptom kronične fiskalne bolezni Slovenije. In ta bolezen se pač ne more pozdraviti. z nekimi piar sporočili Vlade o dobrih bonitetnih ocenah, o tem, kako ugodni so pogoji za zadolževanje. Če država za tekoče delovanje potrebuje šest milijard evrov novega dolga letno, oprostite, ampak potem ne moremo govoriti o neki stabilnosti.

Vlada Roberta Goloba gradi ta proračun na makroekonomskih predpostavkah, ki so nerealne. Zakaj? Umar je v jesenski napovedi znižal pričakovano rast BDP na 0,8 odstotkov iz spomladanskih 2,1 odstotka. Vemo pa, da je podlaga za pripravo proračuna Umarjeva spomladanska napoved, torej 2,1 odstotna rast in ne veliko bolj realna, 0,8 odstotka, kot smo lahko sedaj slišali je Umar svoje napovedi pripravljal že konec avgusta, v začetku meseca septembra. Vemo kdaj smo dobili proračun v Državni zbor v začetku meseca oktobra, kar pomeni seveda, da imamo proračun nastavljen na nerealnih temeljih. OECD napoveduje, za Slovenijo ena. Ena cela šest odstotno rast v letu 2025 in 2,4 odstotno rast v letu 2026 ob jasnem opozorilu, da so tukaj tveganja navzdol. Zakaj? Zaradi visokih stroškov dela, zaradi izgube konkurenčnosti in zaradi upadanja izvoza. Evropska komisija za evrsko območje napoveduje, blizu eno odstotno rast in opozarja na znižanje industrijske aktivnosti in povečanje trgovinske napetosti. Tudi IMF je drugič zapored znižal napoved letošnje rasti slovenskega BDP, če je oktobra lani še pričakoval 2,6 odstotno rast, aprila letos 1,8 odstotno, zdaj pričakuje le 1,1 odstotno rast BDP. Ja, ampak Vlada je pripravila proračun kot da bomo rasli po 4 odstotke letno. Kot da živi Slovenija v nekem izoliranem mehurčku, na katerega ne vpliva tako evropska kot pa tudi sama globalna realnost. To seveda ni odgovorno načrtovanje.

Ko pogledamo davčne prihodke, naj bi le ti zrasli za 5 odstotkov, na 13,64 milijarde evrov. Največ naj bi ustvaril DDV 286 milijonov evrov več kot leto prej. Vendar to se lahko zgodi le, če raste potrošnja, vemo pa, da potrošnja stagnira. Ljudje varčujejo, podjetja zmanjšuje investicije, inflacija je izčrpala večino prihrankov državljanov. Umar sam priznava, da je domača potrošnja v prvi polovici leta 2025 praktično obstala. Realna rast plač je tako rekoč izginila. Ko pogledamo dohodnino, bi naj le ta prinesla nekaj čez 200 milijonov evrov več, čeprav je vlada sama omejila indeksacijo olajšav na polovico inflacije, kar seveda pomeni, da se bo realna obdavčitev dela ponovno povečala. Ko pogledamo davek od dohodkov pravnih oseb, naj bi se ta dvignil za 111 milijonov, čeprav OECD in Gospodarska zbornica Slovenije opozarjata, da industrijska proizvodnja upada, izvoz stagnira, podjetja pa se soočajo z rekordno dragimi energenti in birokratskimi bremeni. Od kje boste torej imeli rast prihodkov, se res sprašujem, koliko je to realno, kaj boste ponovno dvignili davke, ali pričakujete, da bo več davčnih prilivov na račun višje inflacije ali, ne vem, upanja. Včasih se mi zdi, kot da berem pravljico, ne pa nek resen dokument države. Medtem ko seveda načrtujete na eni strani rekordne prihodke, pa tudi priznavate, da pa ko pogledamo prejeta sredstva iz EU, da bodo le ta padla za 182 milijonov evrov, kar pomeni 13 odstotkov manj kot leto prej, to na nek način tudi pomeni, da ta Vlada ne zna ravno črpati evropskih sredstev, ki pa so namenjene ravno temu, da bi na eni strani znižali pritiske na sam proračun in na drugi strani seveda tudi temu, da bi zmanjšali razlike med razvitostjo posameznih regij, ki jih vsa leta nekako ne uspemo zmanjšati. Integralna sredstva predstavljajo skoraj 85 odstotkov vseh virov financiranja, kar pomeni, da največ trošimo iz lastnega žepa oziroma iz zadolževanja. Namesto pa da bi koristili evropska sredstva, tisto kar imamo seveda na voljo. Ko pogledamo odhodke, vidimo, da je situacija še bistveno bolj zaskrbljujoča. Odhodki naj bi bili leta 2027 18,1 milijardo evrov, ja, že smo čez 18 milijard evrov, kar je 435 milijonov več kot leto prej, ampak to povečanje žal ne gre v razvoj, gre v administracijo, gre v plače, gre v socialne transfere in gre v obresti. Dvig plač javnega sektorja pomeni, da se izdatki neposrednih uporabnikov povečujejo za 4,2 odstotka. Za pokojninsko blagajno bomo potrebovali 1,8 milijarde evrov. Več bi potrebovali za starajočo se družbo, več bi potrebovali za zdravstvo, tudi ZZZS bo potreboval nekaj več denarja iz proračuna zaradi odločitve te vlade. In tako imenovanega obveznega zdravstvenega prispevka, ki ga plačujemo od 1. 1. 2024, seveda zdaj bomo razliko spet pokrivali vsi davkoplačevalci. Na drugi strani pa se seveda tudi povečujejo sredstva za nevladne organizacije, administracijo. In ne vem, težko rečem, da imamo tukaj eno politiko ravnotežja, bolj se tukaj kaže ta vaša ideološka selekcija. Tisti, ki dejansko delajo, dobijo vedno manj, tisti, ki pa pripravljajo razne strategije v tem delu ne, tisti pa v bistvu pridobivajo. Žalostno. Lokalne skupnosti, spet so bolj ali manj prepuščene same sebi. Ko pogledamo tekoče transfere občinam, vidimo, da znašajo 137 milijonov evrov, kar pomeni enako številka kot leto prej v času inflacije. Vemo, kaj to pomeni, seveda realen padec sredstev, ki jih namenjamo lokalni skupnosti. Občine se s tem seveda na nek način tudi sili, da z lastnimi viri krpajo določene zakonske obveznosti, ki jim predpiše jih država. Zaradi prenizke povprečnine, čeprav se le ta iz leta v leto dviguje, so seveda občine prisiljene posegati v lastna sredstva za razvoj in investicije, vključno z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča in potem posledično seveda lokalni razvoj stagnira, medtem ko pa seveda poraba v samem centru pa bistveno raste. Še huje pa je, da vsi predvideni odhodki sploh niso vključeni v proračun 2027, tudi ne dodatne obveznosti, od plačnih dogovorov do socialnih ukrepov. Vse to v proračunu ni zajeto. kar pomeni, da bo uradni primanjkljaj, ki ga ocenjujete na 2,13 milijarde evrov, še bistveno višji. Imamo tu, zdaj je ta številka 2,13 milijarde evrov očitno samo navidezna, ker realna bo še višja. Verjamem, da Vlada to dobro ve, tudi na ministrstvu se tega zavedajo, ampak so kljub temu ta proračun poslali v Državni zbor. Obresti že presegajo 923 milijonov evrov, torej skoraj eno milijardo evrov damo iz proračuna samo za obresti. Namesto, da bi to namenjali, ne vem, za znanost, inovacije, razvoj, investicije, karkoli drugega.

Dolgotrajna oskrba, ljudje plačujejo nov prispevek že kar nekaj časa, sistem še ni vzpostavljen, ne deluje. Do oktobra se je nabralo 110 milijonov evrov, ki nekako ležijo neporabljeni. To je tako rekoč davek brez pravice. Žal je na nek način v posmeh ljudem, ki so verjeli, da jim bo država z njihovim denarjem pomagala, ali pa njihovim staršem, babicam, dedkom. Tudi Državni svet, če ste prebrali njihovo mnenje, so jasno zapisali, da predloga proračuna ne podpirajo, ne podpirajo ga ne lokalne skupnosti, ne podpira ga ne gospodarstvo ne kmetijstvo, nihče. Zakaj? Zato, ker je to pač odraz dejstva, da je bolj pisan za ekipo doktorja Roberta Goloba, ne pa za same državljane.

Torej, zadolžujemo se zgolj za to, da na nek način ohranjamo ta velik birokratski aparat. Ko seveda na drugi strani plačujemo prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki ne deluje, ko jemljemo kmetom, da dajemo administraciji, izgubljamo evropska sredstva, pa raje trošimo lastna, ko nam obresti pojedo milijardo, ne vem, pa enostavno to ni razvoj, je v bistvu razpad odgovorne fiskalne politike. Državljani od nas verjetno ne pričakujejo nekih čudežev, pričakujejo pa iskrenost, da ne bomo lagali o samih številkah in da bomo tudi imeli pogum kdaj povedati, da pač Slovenija živi nad svojimi zmožnostmi. In ta proračun kaže ravno to. Ampak Vlada pa raje seveda prodaja iluzijo. Ta proračun, težko bi rekli, da potrebuje neke kozmetične popravke, težko ga bi popravili s samimi amandmaji zato, ker bi potreboval celovito prenovo. Potrebovali bi proračun, ki bi bil realen, ki bi bil odgovoren namesto, da bi bil populističen, ki bi bil razvojno usmerjen, namesto da bi bil trošen. In predvsem, kot sem že omenila, prav bi bilo, da bi bil proračun pošten. Če tega ne bomo storili, kar verjetno, da ne bomo, bomo spet čez eno leto govorili o izpadu prihodkov, o rebalansih, o novih milijardah dolga in potem bomo spet poslušali, ja, situacija v Evropi, v svetu se je spremenila, čeprav nekatere stvari lahko že danes predvidevamo in planiramo. Čas je, da Slovenija spregleda, da je obdobje vlade doktorja Roberta Goloba in nekako, da prizna, da rast ni več samoumevna, da denarja ni neomejeno in nenazadnje, da ta denar ne raste na drevesu. Kot rečeno, pred nami je proračun zadolževanja, proračun neučinkovitosti in je proračun izgubljenih priložnosti, zato ga sama absolutno ne bom podprla.