Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam!

Pričenjam 41. nujno sejo Odbora za gospodarstvo.

Obveščam vas, da s pooblastili nadomeščajo Gospa Sara Žibert nadomešča poslanca Uroša Brežana. Sklicem seje ste prejeli predlagani dnevni red seje odbora z dvema točkama:

1. točka - Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2026, 2. točka - Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2027.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

In sedaj predlagam, da obravnavo 1. in 2. točke opravimo skupaj. Saj sta predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2026 in Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2027, vsebinsko povezani zadevi. Mogoče kdo k temu nasprotuje? (Ne.) Ugotavljam, da ne.

In sedaj prehajamo na 1. TOČKO IN 2. TOČKO - PREDLOG SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2026, EPA 2409-IX IN PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2027 EPA 2410-IX.

K tej točki so vabljeni: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, Ministrstvo za finance.

Kot gradivo ste prejeli Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2026 in Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2027, ki sta objavljena na spletnih straneh Državnega zbora.

V skladu s Poslovnikom Odbor za gospodarstvo obravnava oba dokumenta kot zainteresirano delovno telo, z vidika svojih pristojnosti torej, le del obeh predlogov, ki se nanašata na področje dela Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter del, ki se nanaša na področje dela Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj. Amandmaji se lahko vlagajo le k posebnemu delu obeh dokumentov.

In sedaj dajem besedo predstavnici Ministrstva za finance, gospe Katji Lisec za uvodno obrazložitev proračuna, izvolite.

Hvala lepa za besedo in lep pozdrav vsem!

Jaz vam bom samo na kratko predstavila glavna dejstva v zvezi z obema predlogoma proračunov. Politika in izhodišča načrtovana načrtovanja javno finančnih prihodkov in odhodkov ter pristop upravljanja javnih financ pa bodo podrobneje predstavljeni na seji matičnega Odbora za finance. Pri pripravi obeh proračunov so bili upoštevani jesenska napoved gospodarskih gibanj Urada za makroekonomske analize in razvoj, zakonske in druge obveznosti ter prioritete in pa napovedi predlagateljev finančnih načrtov za namen izvajanja načrta za okrevanje in odpornost evropske kohezijske politike in drugih EU sredstev. V predlogu sprememb proračuna za leto 2026 se načrtuje 15,6 milijarde evrov prihodkov. Prihodki so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2026 nižji za 2,1 odstotka, predvsem na račun nižjih davčnih prihodkov. Načrtuje se 17,7 milijard evrov odhodkov, ki so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2026 višji za 3,2 odstotka. Primanjkljaj za leto 2026 je tako načrtovan v višini 2,1 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka bruto družbenega proizvoda. V predlogu proračuna za leto 2027 se načrtuje 16 milijard evrov prihodkov in 18,1 milijarde odhodkov. S predlogom proračuna za leto 2027 je tako načrtovan primanjkljaj v višini 2,1 milijarde evrov oziroma 2,8 odstotkov bruto družbenega proizvoda.

Toliko z moje strani, hvala.

Hvala lepa.

Sedaj vas obveščam, da gospa Janja Sluga nadomešča poslanca Jurija lepa. Lepo pozdravljena, gospa Sluga. In sedaj dajem besedo predstavniku Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, ministru Matjažu Hanu.

Izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa, predsednica, za besedo.

Spoštovani, lep pozdrav vsem poslankam in poslancem in vsem kolegom na tej strani!

Naj povem, da je z mano ekipa iz ministrstva, ki bo seveda, če bo potrebno, potem tudi na kakšne podrobnosti odgovorila, v bistvu smo, so prisotni vsi direktorati. Zdaj mogoče samo za začetek ene par malo okvirja. Ne morem se znebiti, da vendarle povem, da je dosedanji mandat so zaznamovale krizne razmere in seveda na to je vplivalo tudi na nek način sestava proračunov in sredstva, ki smo jih namenili za vse te posledice, ki so nastale. Vojna v Ukrajini, posledično po vojni seveda energetska kriza in da ne govorim o poplavah, ki so se zgodile leta 2023, v bistvu so in pa še vse zaostrene globalne razmere, to se je tudi na našem, na našem ministrstvu posledično v proračunu poznalo in mi smo zaradi vsega tega, kar sem zdaj naštel, namenili skoraj milijardo evrov pomoči, Vlada je namenila milijardo evrov pomoči. Mogoče samo, da grem telegrafsko skozi vse te pomoči. Se pravi, zakon za pomoč zaradi visokih povišanj cen električne energije 86 milijonov evrov subvencij, 1130 prejemnikov in dali smo v višini 62 milijonov evrov. Potem tako za omilitev posledic energetike smo imeli še en zakon, na voljo je bilo 650 milijonov evrov, prejemnikov, ki so dobili to subvencijo, je bilo, se pravi poslovnih subjektov, 1965 v višini 274 milijonov evrov. Slovenski podjetniški sklad je razpisal deset milijonov evrov mikro kreditov, kar je zelo pomembno za, bom rekel, mala in srednja podjetja, v višini deset milijonov evrov in so bila vsa počrpana. Dokler smo imeli še ribniški sklad pod našim resorjem, zdaj veste, da je pod MKRR, je bilo razpisanih 20 milijonov evrov kreditov, porabljeno je bilo 15,3 milijone evrov kreditov. Potem smo imeli, bom rekel, te finančne instrumente v sodelovanju s SID banko. Banka je omogočila 50 milijonov evrov posojil v okviru posojilnega sklada in pa sto milijonov evrov posojil v okviru novega posojilnega sklada. Odobrenih je bilo cirka 86 milijonov evrov posojil za gospodarstvo. Skupaj, če potegnem črto, vseh subvencij je bilo, kar se tiče našega ministrstva, na tem delu za 495,3 milijone evrov pomoči. To so, gospe in gospodje, resne številke in mislim, da smo na nek način naredili tukaj dobro nalogo. Ampak tukaj še ni poplav zraven. Za pomoč gospodarstvu in, bom rekel, na nek način predplačil, povračil smo namenili takrat 384 milijonov evrov, je bila takrat ocena škode pri 1239 oškodovancih in na voljo je bilo 150 milijonov evrov. Jaz se moram, mogoče zadnjič ali kakorkoli, zahvaliti ekipi, ki so delali na vseh teh zgodbah, pa pogledati 1239 firm, kopice papirjev in odločiti, kdo kaj dobi. To so bili delali podnevi in ponoči in je to 15 ljudi delalo. In smo lahko bili zadovoljni. Zakaj? Zato, ker je na koncu 958 oškodovancev dalo vlogo za predplačilo in je prejelo takrat 35 milijonov cela 4 milijone evrov. In prva izplačila, če se spomnimo, da je bilo, 4. avgusta so bila, so bile poplave žal, 3. oktobra so dobili že prva izplačila na podlagi tega našega okvirja in naše ministrstvo je to prvo od vseh ministrstev izplačalo. 1039 oškodovancev pa je oddalo vlogo za povračilo, se pravi, potem od 50, 45 do 60 procentov dejanske škode v višini, v septembru leta 2025 smo potem zaključili z izplačili povračil, tako da je, izplačali smo 107 milijonov evrov, povračil za 957 oškodovancev, tako da skupaj je bilo izplačanih 142 milijonov evrov in ja, jaz vem, da je en del gospodarstva lahko nezadovoljen s kakšnimi našimi ukrepi kdaj, ampak tukaj pa moram reči, da so bili, je bilo gospodarstvo na nek način zadovoljno. Ker se seveda globoko zavedam v kakšni poziciji je, bom rekel, evropsko gospodarstvo in posledično tudi slovensko, smo zagnali močan investicijski cikel od junija leta 2022 do avgusta 2025, podprli smo 1500 projektov v skupni vrednosti cirka 800 milijonov evrov. Ne znam si predstavljati, če vseh teh ukrepov ne bi bilo, v kakšnem stanju bi bilo šele potem naše gospodarstvo. Zdaj, jaz vendarle moram reči, Slovenija je na nek način kljub vsem zapisom, kljub vsem kritikam mi je jasno, ampak še zmeraj mi je privlačna destinacija za tuje investicije in to potrjujejo tudi investicije, ki se ta moment dogajajo v Sloveniji. Lexsandos v Lendavi, v Ljubljani Brnik, Novartis, Palfinger v Ormožu, Renault Group, Yaskawe, Henkel in še bi lahko našteval. Vključili smo se tudi v evropsko platformo step za ključne tehnologije, ustanovili nacionalno kontaktno točko za podjetja v letu 2025. Seveda tudi sledi in bo sledila še finančna podpora podjetjem na področju biotehnologij, čistih tehnologij, digitalitalnih tehnologij in sredstev in to bomo kombinirali s sredstvi iz evropske kohezijske politike. Zdaj, ustanovili ste tudi center za krožno gospodarstvo. Kar je seveda ključno za nek tehnološki preboj našega gospodarstva. Zdaj, še eno stvar bi rad izpostavil. Vmes je Slovenija postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije. S tem se pa slovenskim podjetjem in raziskovalnim organizacijam odpirajo nove priložnosti na področju z inovacijami z visoko dodano vrednostjo in nekateri rezultati so že vidni. Ne morem se ne dotakniti turizma. Turizem je seveda največji udarec dobil v času covida. Večkrat bom poudaril in bom še zmeraj, še večkrat poudaril, da boni so bili takrat rešitev in je slovenski turizem je takrat ostalo nad vodo. Jaz osebno celo mislim, da bi, to je, ne me držati za besedo, ampak vsakih deset let bi bilo fajn izdati kakšne bone za slovenske državljane. Prvo, zakaj, za to, da podprejo slovenski turizem, drugo pa, da vidijo, kako slovenski turizem napreduje in slovenski turizem je že nad rekordnimi številkami glede prihodov gostov in tudi glede prenočišč. Tako da, in smo na nek način prepoznavna turistična zgodba. Ena od najbolj trajnostnih destinacij na svetu.

Nič manj pomembno, povečali smo tudi naložbe v socialno podjetništvo, in to za petkrat. Res je, da je iz milijon 300 na 6,7 milijona evrov, ampak tudi to je, bom rekel, nek rezultat razmišljanja v katero smer gremo.

Na področju športa, ki smo ga v bistvu dobili pod našo ingerenco, je na ministrstvu v letu 2024 zagotovilo največ sredstev. In ampak od leta 2024 na leto 2025 smo povečali za 20 procentov sredstev, na 53 milijonov in ta sredstva se povečujejo. Letos pa bo za 60 milijonov evrov teh sredstev, namenjena bo za razvoj javne infrastrukture, programom športa ter podpori vrhunskih in rekreativnih športnikov. Samo medklic. Zdaj smo v fazi, ko se odpira ta športna lokalna infrastruktura, z 68 milijoni evrov smo podprli 308 objektov po celi Sloveniji. Župani so pa napisali, da moram govoriti počasi, ker čakam, Srečkota. Dobro, saj imam še za govoriti. Zdaj ne znam biti tiho. Kot sem rekel, 68 milijonov, s tem, da so občine, lokalna skupnost dodala še 150 milijonov evrov in smo namenili za to lokalno infrastrukturo 250 milijonov skoraj za celo Slovenijo in mislim, da je ta zgodba šla v pravo smer.

Če na kratko povzamem, ključno smo prispevali k rešitvam na področju, se pravi, obvladovanja energetske draginje za podjetja in gospodinjstva, pomoči podjetjem ob najhujši naravni nesreči v zgodovini naše Slovenije, širitve smo naredili za podpore mehanizmov za gospodarstvo. Po naših najboljših močeh, kar se tiče našega ministrstva, smo se trudili za konkurenčnost slovenskega gospodarstva, posebej še malih in srednjih podjetij, ki so na nek način temelj slovenskega gospodarstva, če vemo, da 70 procentov vseh zaposlenih je zaposlenih v malih in srednjih podjetjih. Na nek način se povečujejo strateška vlaganja v raziskave in razvoj. Spodbudili smo tudi trajnostni turizem, kar nekaj razpisov je bilo na tem področju in da ne govorim pri športu.

Zdaj pa mogoče še predstavitev proračuna za leto 2026, ki je seveda tisti, ki bo ključen. Najprej naj eno stvar povem. Ne glede na to, kdo se bo usedel na resor Ministrstva za gospodarstvo, naj najprej povem to, da ima odlično ekipo, in drugič, da bo, da bodo številke oziroma postavke na ministrstvu takšne, da bomo lahko nadaljevali s tem tempom, kar se tiče konkurenčnosti gospodarstva in pomoči gospodarstvu. Mi na direktoratu za notranji trg bomo imeli na razpolago 26 milijonov 924 tisoč evrov, če gledamo na sprejeti proračun za letošnje leto, je bilo 25 milijonov 319. Tako da tukaj gre za povečevanje. Največja postavka, jaz bom samo največjo postavko povedal, me boste lahko potem vprašali za vse, gre pa seveda za obnavljanje in dopolnjevanje blagovnih rezerv, cirka devet milijonov pa pol evrov. Tukaj so notri štete članarine mednarodnim organizacijam, delovanje zamejske gospodarske koordinacije in tako naprej, da ne bom, na primer ohranjanje in razvoj za rokodelske, rokodelske dejavnosti je milijon pa pol. V glavnem, to bo, ta postavka je težka zdaj 26,29, … 24, 26 milijonov 924,006 milijonov evrov.

Direktorat za industrijo, podjetništvo, ki je seveda pri nas na nek način najmočnejši, ima tudi največ sredstev; bomo, smo v letošnjem letu kar dvignili postavko iz letošnjega leta v naslednje leto, 77 milijonov evrov 516,390 evrov in največja postavka je 55 milijonov 710 za investicije. To so te investicije, kot sem jih prej, ker jih država na nek način subvencionira oziroma daje denar zraven. Revoz, Revoz, Palfinger, Sandoz, Novartis in tako naprej, da ne naštevam. Za vse odgovore, za vsa vprašanja smo seveda v nadaljevanju. …

Zdaj še en, še en, postavka, ki je za moje pojme tukaj zelo pomembna in smo naredili bistvene korake naprej, je 3 milijone 650 za regionalno sodelovanje s Slovenci v zamejstvu. Mi smo v tem mandatu naredili gospodarske zamejske organizacije, se povezali in jaz mislim, da je to investiranje v Slovence v naših najbližjih, seveda državah, ki nam odpirajo vrata, zelo, zelo pomembno.

Zdaj, Direktorat za šport naj rečem, da bo v letošnjem, v letošnjem letu sprejet, smo imeli, bomo imeli oziroma naslednje leto 56 milijonov evrov. Če veste, da smo na nek način leta 2022 začeli s cirka 30 milijoni evri, so, bom rekel, rezultati so pa na nek način vidni. Največ bo šlo denarja, 21 milijonov, za športno infrastrukturo, potem za program vrhunskega športa 16 milijonov. In v glavnem to so številke, na katere smo ta moment zelo ponosni.

Znotraj direktorata, se pravi, imamo tudi seveda na ministrstvu zdaj na novo slovensko vesoljsko pisarno. Ustanovili smo jo tudi z razlogom, zaradi, bom rekel, Ese, kjer smo postali polnopravni člani Ese. Jaz verjamem, da je to ena boljših naložb in tukaj smo, bomo namenili cirka 9 milijonov 367,50 milijonov. In večino tega gre seveda za članarino, ampak iz te članarine oziroma, ja, članarine, če lahko temu tako rečem, dobijo slovensko gospodarstvo dvakrat več nazaj in tukaj ustvarjamo novo dodano vrednost.

Kar se tiče pa tako imenovanega sekretariata oziroma splošnega dela, pa imamo 19 milijonov 196 tisoč. V ta znesek so seveda, je največja postavka normalno plače na ministrstvu in pa seveda tudi po naših agencijah; 16 milijonov pa pol potrebujemo za plače z vsemi temi povišanji, ki so sledili. Mi za razliko, tukaj bom rekel hvala bogu, od drugih ministrstev, ki imajo seveda ogromno zakonskih podlag in pa seveda vezan proračun predvsem na plače, pri nas plače ne predstavljajo, ne bom rekel, da je problem, ampak niso, niso tista, tista postavka, ki bi imeli težave. Potem pa v tem še večji znesek, ki ji rečemo tržni inšpektorat, ki ga mi na nek način financiramo, sedem milijonov pa pol in pa Urad za intelektualno lastnino 2 milijona 27, pa naravoslovje, če želite, 3 milijone 137. Če črto potegnemo za leto 2027, bomo imeli na voljo 234 milijonov 754,976 milijonov evrov, kar smatramo, da lahko z vsemi, bom rekel, pogodbami, ki jih imamo sklenjene, z vsemi memorandumi, ki imamo sklenjene, z vsemi zakonskimi obveznostmi, ki jih mora ministrstvo na nek način narediti, in predvsem z vsem tem investicijskim ciklom na vseh naših področjih nam ta moment zadostuje. Seveda ni župana, ni ministra, ki bi rekel, da ima dovolj denarja, ampak bodimo realni; če bomo vse to počrpali in realizirali, bomo lahko neizmerno zadovoljni.

Tako da evo, jaz bi na tem tukaj do pika, pa seveda, potem pa smo vam na voljo. Hvala lepa.

Najlepša hvala za te uvodne besede.

Sedaj pa dajem besedo predstavniku Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, državnemu sekretarju Srečku Đurovu. Izvolite, beseda je vaša.

Predsednica, hvala za besedo. Najprej iskreno opravičilo za zamudo. Lep pozdrav tudi vsem poslankam in poslancem in tudi spoštovani minister.

Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je odgovorno za izvajanje evropske kohezijske politike in za skladen regionalni razvoj. Na današnji dan, torej na dan 30. 9. 2025, je izdanih za 1,7 milijardo odločitev o podpori in podpisanih je pogodb v višini, torej govorimo o sofinanciranju, v višini 1,2 milijardi evrov. Izpostavil bi rad en mehanizem, ki je izjemno pomemben za skladen regionalni razvoj, za katerega je odgovorno Ministrstvo za kohezijo skupaj še z ostalimi resorji, in sicer gre za dogovor za razvoj regije. V tem trenutku se ta dogovor za razvoj regije odvija v čisto vseh 12 razvojnih regijah, v tem trenutku je ta dogovor vključenih 265 projektov, vrednost sofinanciranja je 418 milijonov, pri čemer je skupna vrednost vseh projektov 624 milijonov. To je tudi poseben izziv za slovensko gospodarstvo, se pravi, tovrstne investicije povzročajo velik multiplikativni učinek tudi na vse kraje, kjer se ti projekti izvajajo, kot tudi na gospodarske družbe, ki te projekte izvajajo. Zdaj, v teh 12 regijah bo vzpostavljenih več kot 10 tisoč površin podjetniških inkubatorjev, na novo bo zgrajenih 270 kilometrov kanalizacijskega omrežja, 421 kilometrov vodovodnega omrežja, več kot 320 hektarjev zelene infrastrukture, 157 kilometrov kolesarskih poti, 12 regionalnih centrov mobilnosti in 11 regionalnih celostnih prometnih strategij. Hkrati pa nismo tudi pozabili na obmejna problemska območja, namreč velik del, se pravi občin ob meji, imajo posebne razvojne izzive. V tem kontekstu ministrstvo izvaja tudi program različnih ukrepov. v tem trenutku se zaključuje, se pravi štiriletni program in se načrtuje nov program o katerem bom več govoril kasneje, ko bo predstavljal tudi proračun. V programu, ki se pa počasi zaključuje, smo pa podprli, torej vrednost celotnega programa je 117 milijonov evrov, od tega je 93 nepovratnih in 23 povratnih sredstev. Podprli smo več kot 500 podjetij. Gre za ustvarjanje novih delovnih mest, za posodobitev tehnologije, za energetsko sanacijo, za osnovno učinkovitost, z mikro krediti je bilo podprto 464 podjetij, sofinancirali smo pa tudi občine, predvsem kar se tiče turistične namestitve, poslovnih con in revitalizacijo javnih objektov.

Če se dotaknem spremembe proračuna, že v letu 2025, mi smo takrat znižali, takrat so se znižala kohezijska sredstva. Skupni limit iz 817 na 381 milijonov predvsem zaradi prenosa sredstev iz MKR, ko je odločitev o podpori izdana, na pristojno posredniško telo, ki posamezno operacijo izvaja, so se pa že takrat povečala integralna sredstva iz 31 milijonov na 40 milijonov v kontekstu izvajanja domačih razvojnih programov, torej, vezano na obmejna problemska območja, romska infrastruktura in ostala infrastruktura v posamezni lokalni samoupravi.

V letu 2026 in v letu 2027 ugotavljamo, da so integralna sredstva s sedanjim razrezom v višini 42 milijonov za leto 2026, za leto 2027 v višini 47 milijonov, torej, opazen je en dvig, ki se bo bolj odražal tudi na različnih programih. Kar se pa tiče skupnega limita za evropska sredstva, je v letu 2026 - 504 milijone in v letu 2027 - 323 milijonov. Kar kaže, da so se določene, se pravi določene operacije pospešeno začele odvijati tudi na samem terenu. V kontekstu vseh teh sredstev, ki jih zagotavljamo znotraj integrale za regionalni razvoj in nacionalne programe se pripravljajo določeni ukrepi vezano na investicije v obmejna območja in problemske regije oziroma v obmejna območja, ki imajo, se pravi razvojne izzive. Hkrati se pripravljajo ukrepi za podporo lokalnim skupnostim. Kot pa veste, pa tudi ministrstvo skupaj z ostalimi resorji pripravlja tudi Zakon o razvojnem prestrukturiranju regije Saša, ukrepi, ki so predvideni, se pravi za razvojno prestrukturiranje te regije, v tem trenutku še niso zajeti v proračun.

Če sklenem, naše ministrstvo ima en slogan, močne regije, močna Slovenija. Če pogledamo, se pravi, moč posamezne regije, vezano na BDP, na prebivalca v standardih kupne moči lahko ugotovimo, da imamo velike razvojne izzive, torej velike razvojne razlike. to za nas predstavlja velik izziv. S tem ne moremo biti zadovoljni. Namreč, kot država trdno verjamemo, da rabimo 12 močnih razvojnih regij. Če pogledamo, se pravi razlike v kontekstu osrednjeslovenske, vidimo, da ostalih 11 razvojnih regij ima resne razvojne izzive. V tem kontekstu pripravljamo spremembo Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, hkrati se pa tudi pripravlja strategija regionalnega razvoja za obdobje leta 2026 do leta 2050. Mi v tem trenutku vemo kje smo, poznamo približno tudi razloge, zakaj so takšne razvojne razlike, moramo se pa kot država dogovoriti, kam želimo priti in kaj je za to potrebno narediti. Tisto, kar si mi zasledujemo, je visoka kakovost življenja v čisto vseh slovenskih razvojnih regijah, torej od severa do juga, od vzhoda do zahoda, da zagotovimo, A, delovno mesto z višjo oziroma visoko dodano vrednostjo in da je to delovno mesto ne 200 kilometrov od doma, ampak da je čim bližje domu, kjer posameznik oziroma posameznica živi, da je pa ta dom v nekem zdravem, varnem, zelenem okolju z neko hitro dostopnostjo do storitev, do storitev, kot so vrtec, šola, šport, kultura, trgovina, bankomat, pošta, torej vse, kar je potrebno za dostojno in kvalitetno življenje. Verjamemo, da bomo z zagotovljenimi sredstvi in tudi skupaj z ostalimi resorji, s katerimi odlično sodelujemo, tu bi rad predvsem izpostavil Ministrstvo za gospodarstvo, da bomo, se pravi, pripomogli k temu, da bodo regije imele močno gospodarstvo, ki bo zeleno, pametno, digitalno in na ta način tudi konkurenčno in odporno. Z mano sta tudi, je tudi namestnik generalnega direktorja za regionalni razvoj in vodja finančne službe, tako da v kolikor boste, torej v kolikor boste imeli kakršnokoli vprašanje vam bomo z veseljem odgovorili. Najlepša hvala.

Najlepša hvala.

In sedaj odpiram razpravo poslank in poslancev.

Prvi se je k besedi prijavil gospod Franc Rosec, izvolite, beseda je vaša.

Ja, hvala za besedo, predsedujoča.

Bi mogoče malo, malo širše začel. Prej je minister malo omenil pač težave, poplave, pa vojna v Ukrajini, pa energetska kriza. Pa bi samo malo opomnil, ko je bil še trenutni pač predsednik vlade, ko je bil dva leta 2021, ko je bil še predsednik uprave GEN-I-ja, je na Brdu pri Kranju, ko je bil svet energetike, pač poudaril, da šlo se je pa glede zapiranja premogovnika in pa s tem tudi TEŠ-a(?), da lahko TEŠ zapremo že kar leta 2028, ker vso energijo, kolikor jo bo manjkalo v Sloveniji, bo lahko GEN-I zagotovil.

Zdaj, potem sva enkrat, ko ste že bili v vladi, tudi minister je imel svoje mesto, sva enkrat govorila, kako kaj, pa je rekel minister, sem kar srečen, da imamo predsednika vlade, ki se spozna na energetiko pa energijo. Ampak, zdaj pa poslušamo vsa ta leta, da imamo težave, pa da moramo subvencirati(?) gospodarstvo zaradi problemov cen električne energije, se pravi, da tisto ranjeno zapiranje pa to le mogoče ni najboljši, najboljša popotnica. Namreč, če imaš ti neko lastno oskrbo, potem nisi odvisen od tujine in potem so tudi cene električne energije nekje nižje.

Ta teden je dal gospod Mrvar eno študijo ven, da pač cene električne energije za gospodarstvo nimajo vpliva, da bi pač bilo gospodarstvo od tega kaj prikrajšano. Ko gremo, ko pridemo kam v kakšno podjetje, vsi jamrati za ceno električne energije. Zdaj, včasih ne veš, kak kalkulator ima ena stran, pa kak kalkulator ima druga stran, se pravi, nekaj ne štima. To je definitivno, da te zadeve. Potem, lepo, da je gospod minister rekel, da so boni bili ena dobra rešitev, pa mogoče zakaj Vlada trenutno namesto božičnice ni uvedla bone, ker namreč, prej smo imeli eno debato o dohodnini, pa da bi se plače, neto plače povečale našim zaposlenim pa prebivalcem, je bila pa skrb, da ta denar oni, ki dobijo kao največ ne bodo porabili, ampak ga bodo shranili. No, če damo pa bone sem, jih bodo vsi porabili in to v Sloveniji. In to je bilo eno, bi rekel, dodana vrednost, ampak žal, če pride kakšna pobuda iz naše strani, pač je neveljavna.

Še eno tako sugestijo bom(?) imel. Zadnjič smo vsi poslanci podprli ta dodatni zakon glede financiranja tega evropskega prvenstva v nogometu. / oglašanje iz dvorane/ V košarki. Se opravičujem. Ja. In tam se tudi s, predstavniki zveze, ki so bili, potem izven uradnega dela, sem tudi tam sekretarju gospodu Židanu rekel, da je bilo pa mogoče dobro, da ministrstvo oziroma Vlada pritisne malo na Mestno občino Ljubljana, tiste Stožice končno enkrat že porihta, ker tisto ni neka dodana vrednost, če greste kam drugam, imajo tiste trgovine pa to, tudi en velik vir zaslužka, to je pa en, oprostite, to je pa ciganija, tisto, kar gledamo tam, to ni to. Tudi če gledamo naložbo v novo zelenice, tega športnega, športnega igrišča, nogometnega igrišča. Po enem letu je isti travnik, kot je bilo prej. Tu se vidi, kako se s sredstvi ravna negospodarno. Nekdo dela mogoče, mogoče ni uprava izvajalca(?), kaj, preveč je bilo, preveč tekem, ampak ne vem, tudi v svetu igrajo veliko tekem, pa imajo zelenice takšne, kot da se kar šika.

Saj pravim, jaz imam malo širšo razpravo, ker vem, da imam tule še tudi, dva kolega bosta šla še bolj podrobno, v podrobnosti. Imam eno težavo, prihajam sam iz te Šaleške regije in tu imamo ta nesrečni Spirit. To je ta nesrečni špirit(?). Meni je bilo, ni bilo logično, zakaj smo zaradi enih parih, ki so izigravali sistem, kompletno zadevo zaustavili. Namreč, podjetij, / oglašanje iz dvorane/ vemo, da je razpis prišel ven, ampak podjetja so imela pa že določene plane in poslovni načrt in vse skupaj, zagotovljena sredstva, da bi to realizirali. Se pravi, zdaj bo to neka zakasnitev, vemo pa, da čas je denar, ampak vem, ko sem govoril z določenimi firmami in to je tisto, kar nas zelo boli. Ja, samo, kaj pa, če pride zdaj spet do kakšnega izigravanja? Mi, mi smo bili navajeni, smo morali skozi nekaj švercati, ko so bile cele meje zaprte in to v nekih genih imamo, pa še malo prihodkov gor iz juga. Tako da to, to je v neko našo mentaliteto prišlo, pač nekaj moramo / nerazumljivo/, ker če ne, pač ni v redu, to nam je v genih. In jaz se samo bojim, upam, da imate kdaj taka merila, da ne bomo zaradi mogoče spet enega pa dva, dveh, zaustavili to črpanje Spirit, ker kar spomnimo se tega neljubega štempljanja, tam zaradi enih parih posameznikov, je bil cel halo po celi Sloveniji. Naredili smo eno zmedo. Pač, ko so tudi podjetniki govorili, da to je pač res, res ena katastrofa. Še bom eno takšno, bilo je zadnjič v medijih, je bilo, mislim, da nekaj, Info 360, gospod Maks Tajnikar je tako malo zelo duhovito rekel, tam so bili ne vem kateri, bili so politiki, zraven, je pa rekel, da nam je smešno, ko je rekla, eno ministrstvo, mi smo zagotovili sto milijonov denarja za stanovanja. Potem je bila pa njegova izjava, ja kaj so pa naredili, ali so ubili finančnega ministra ali kaj. Mislim, tisto izjavo dajte pogledati, ker to ni, to je res denar od davkoplačevalcev, če pa tega denarja ni, pa gremo pa v kredite in to je ta zadeva. Nisem bil nič kaj, da bi bil kaj slabega mislil, ampak res so te izjave, ki jih je treba pogledati, tudi ljudje, ki so iz stroke, ki niso glih naši pripadniki, ampak opozarja, da nekaj ne štima in to je tista zadeva. Mi opozarjamo, saj mi vemo, en bo pač ta vlak zasedel, ampak kjerkoli ga bo zasedel, bo imel hude glavobole. Če je bilo uno pocovidno okrevanje dokaj uspešno in so bili tudi nekaj stvari, saj če je bila mogoče kakšna naša stvar, da ni bila v redu, / nerazumljivo/, ne pa vehementno brusk, se odrezati po pa nekaj graditi, ampak pol, če hočeš pa nekaj graditi, moraš imeti, pa ti že te pa plan se kar nekaj razvija. In saj najmanj problemov, še manj to za vaše ministrstvo, drugje pač vidim še malo ta večja odstopanja.

Tu bi še ena taka postavka je, glede teh, tole iz B računa teh 90 milijonov. / oglašanje iz dvorane/ Ja, teh 90 milijonov pospeševanje tehnološkega razvoja gospodarstva. Zdaj tam pa vidimo, podpora malim in srednjim podjetjem je ostala pa ista, kot je zdaj. Ali to, ali to ocenjujemo, da to ni potrebno ali morda spet, ali to gre samo za ta velika podjetja, Ker to, da ne bi spet samo enim velikim playerjem spet omogočili neko črpanje. Ker tudi vemo, tudi tista podjetja, ki zaposlujejo tam pet, deset ljudi, tudi tista šteje. / oglašanje iz ozadja/ No, to pa še eno vprašanje.

Minister, bom dala besedo.

Gospod Rosec, nadaljujte prosim.

Saj pravim, mislim, da jaz sem zdaj malo iztočnico, če pa vem, da bosta tudi moja dva kolega še malo prej šla v številke detajlov, tako da, to bi zaenkrat še. Ampak res, res, dajte tiste Stožice, dajte projekta, / nerazumljivo/ tak problem, ker to je pa res ena velika ciganija tam. Hvala.