Spoštovani kolegice in kolegi ter vabljeni na sejo, pričenjam 73. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in vas lepo pozdravljam!
Obveščam vas, da so se za sejo opravičili oziroma se je opravičila članica Nataša Sukič, na seji pa kot nadomestni člani odbora sodelujejo torej kolega Damjan Bezjak nadomešča poslanca Janija Prednika in pa kolegica, kolega Franc Medic nadomešča magistra Janeza Žaklja.
Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.
S sklicem seje ste prejeli dnevni red s štirimi točkami, v zvezi s katerimi nisem prejel nobenega predloga za spremembo dnevnega reda, zato je ta določen, kot ste ga prejeli s sklicem.
Kot proceduralni predlog bi, preden preidemo na obravnavo točk dnevnega reda predlagal, da združimo razpravo 1. in 2. točke; to sta Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2026 in Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2027, in sicer na način, da imajo predstavniki ministrstev skupen uvod, članice in člani odbora pa potem tudi skupno razpravo o obeh proračunskih dokumentih. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.)
V kolikor ne, prehajamo na 1. IN 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2026 IN PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2027, ki jo bomo obravnavali kot zainteresirano delovno telo na podlagi 157. in 166. člena Poslovnika Državnega zbora. Oba proračunska dokumenta sta objavljena na spletni strani Državnega zbora oziroma e-klopi.
Na sejo so bili za obravnavo teh točk povabljeni predstavniki Ministrstva za infrastrukturo, Ministrstva za naravne vire in prostor, Ministrstva za okolje, podnebje in energijo ter Ministrstva za finance.
V skladu s Poslovnikom lahko odbor proračunska dokumenta obravnava z vidika svojih pristojnosti, torej le v tistem delu, ki se nanaša na njegovo delovno področje. To pomeni, da bomo obravnavali le tiste dele proračunskih dokumentov, ki se nanašajo na Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za naravne vire in prostor ter na Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.
Želi uvodno predstavitev proračunskim dokumentom podati predstavnica Ministrstva za finance? (Da.)
Ja, izvolite, imate besedo, če se lahko samo predstavite za magnetogram, prosim.
Hvala za besedo, pozdravljeni!
(Simona Poljanšek iz Ministrstva za finance.)
Torej, pred vami sta Predloga sprememb proračuna za leto 2026 in Predloga proračuna za leto 2027. Pri pripravi obeh proračunov so bili upoštevani jesenska napoved gospodarskih gibanj Umarja, zakonske in druge obveznosti ter prioritete ter napovedi predlagateljev finančnih načrtov za namen izvajanja načrta za okrevanje in odpornost evropske kohezijske politike ter drugih EU sredstev.
V predlogu sprememb proračuna za leto 2026 se načrtuje 15,6 milijarde evrov prihodkov. Načrtovani prihodki so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2026 nižji za 2,1 odstotek predvsem na račun nižjih davčnih prihodkov. Na drugi strani se pričakuje 17,7 milijarde evrov odhodkov, ki pa so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2026 višji za 3,2 odstotka. Višje odhodke se načrtuje predvsem zaradi višjih stroškov dela, investicij v železniško infrastrukturo, gospodarske javne službe v linijskem prometu, oskrbe z energijo, izvajanja Zakona o osebni asistenci, rasti obrambnih izdatkov, stabilizacije financiranja zdravstvenega varstva in transfera v pokojninsko blagajno. S predlogom sprememb proračuna za leto 2026 v bilanci prihodkov in odhodkov načrtujemo primanjkljaj v višini 2,1 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda. V predlogu proračuna za leto 2027 se načrtuje 16 milijard evrov prihodkov in so v primerjavi s predlogom sprememb proračuna za leto 2026 višji za 2,6 odstotka. Na drugi strani se pričakuje 18,1 milijarde evrov odhodkov, kjer se največji delež sredstev namenja izobraževanju in športu, socialni varnosti in pokojninskemu varstvu. S predlogom proračuna za leto 2027 v bilanci prihodkov in odhodkov načrtujemo primanjkljaj v višini 2,1 milijarde evrov oziroma 2,8 odstotka bruto domačega proizvoda.
Toliko zaenkrat z moje strani, hvala.
Najlepša hvala.
Želi besedo k tistemu delu proračunskih dokumentov, ki se nanaša na delovno področje Ministrstva za infrastrukturo, torej ministrica magistra Alenka Bratušek? Izvolite.
Najlepša hvala. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.
Takoj na začetku naj povem, da smo na Ministrstvu za infrastrukturo s finančnim načrtom, ki nam, ki smo ga potrdili na Vladi, zadovoljni. Še več, mislim, da bomo ali pa da bodo morali moji sodelavci kar krepko zavihati rokave, da bodo lahko vse, kar je v proračun vključeno, tudi realizirali. Preden grem na naš finančni načrt, bi pa mogoče zelo na kratko podala še ali pa povedala, da je javnofinančna slika tudi s tem proračunom, ki ga imate pred sabo, dobra in stabilna. Če se primerjamo s povprečjem Evropske unije oziroma evro držav, kot jim rečemo, so naši parametri pravzaprav v vseh kategorijah boljši kot je povprečje evro skupine, kar mislim, da je dobro.
Če pogledamo naložbe v prometno infrastrukturo v mandatu te Vlade, tudi to sem že večkrat javno povedala, to seveda pomeni državne ceste, železnice, avtoceste in tudi drugi tir, skupaj od leta 2022 do leta 2026 bo v prometno infrastrukturo v naši državi vloženo več kot sedem milijard evrov. Seveda, tu gor so leto 2022 do 2024 realizacija, za leto 2025 ocena realizacije in za leto 2026 predlog, ki vključuje tudi predlog tega proračuna. Se pravi sedem, mislim, da je seštevek 7,2 milijardi evrov. Tako, da to so res zgodovinsko visoke številke.
Kar se tiče Ministrstva za infrastrukturo, v katerem je velik del seveda naša direkcija. Številke pravzaprav iz leta v leto naraščajo, tako da integralna sredstva, namenska sredstva, evropska sredstva, slovenska udeležba. Želim vam pokazati podatke, ker poleg tega, kar vidite v proračunu, je v naših proračunskih skladih še nekaj več denarja. Se pravi, to, kar je zdaj, kar zdaj vidite v predstavitvi, je to, kar vidite tudi v našem finančnem načrtu. K temu je treba prišteti še v manjšem delu podnebni sklad, v enem večjem delu pa Sklad za obnovo Slovenije. Tako, da v Skladu za obnovo Slovenije ocenjujemo v letošnjem letu, pa bom zaokrožila, 185 milijonov evrov realizacije v naslednjem letu, velik del, to je 174 milijonov evrov in v letu 2027 še dodatnih 67 milijonov evrov.
Tudi v načrtu za odpornost in okrevanje je v naslednjem letu še 18,8 milijona evrov, tudi to se ne vidi v našem finančnem načrtu, se pravi, je k številkam, ki jih vi vidite kot finančni načrt Ministrstva za infrastrukturo, treba v letu 2026 prišteti 200 milijonov evrov in v letu 2027 še dodatnih 67 oziroma 68 milijonov evrov. Nekaj manjšega, čeprav številke tudi niso tako male, no. Milijon v letu 2026 in sto milijonov v letu 2027 je v tem trenutku za naše projekte rezervirano, če lahko tako rečem, v okviru Ministrstva za kohezijo in regionalno politiko in razvoj. In v letu 2026, ja, v letu 2026 še pri Urso, pri Ursutu, se pravi, to je, to so sredstva za načrt, odpornost in okrevanje. Ko vse to seštejemo, pridemo do številk, ki mislim, da so res, bom rekla, kažejo koliko ta vlada namenja za prometno infrastrukturo in rastejo pravzaprav iz leta v leto. to so v bistvu skupne številke.
Zdaj bom, zdaj vam pa želim pokazati, koliko bomo namenili za ceste, koliko bomo namenili za železnice. Tudi tukaj številke rastejo iz leta v leto, odstopa leto 2023, kar je posledica tiste intervencijske sanacije za predvsem cestno infrastrukturo. Na področju cest, lahko ugotovite ali pa ugotovimo, da bodo sredstva v letu 2025 za štiri in pol odstotka višja od leta 2024 in v letu 2026 še za dodatnih slabih 8 odstotkov. Če pogledamo, kateri so tisti največji projekti, ki so v teku, se pravi, to je pet največjih projektov po vrednostih. Rekonstrukcija ceste Ravne Dravograd, rekonstrukcija ceste Mežica Črna na Koroškem, ki se prav v teh dneh počasi zaključuje, potem dolgo pričakovana izgradnja prve etape zahodne obvoznice Maribor, most v, Kamniški... most v Domžalah čez Kamniško Bistrico, vrednost 5,3 milijona evrov in rekonstrukcija ceste, ki je tudi bila pravzaprav pred kratkim začeta, to je cesta Zdole-Krško. Če dodamo k temu še pet projektov, ki so v pripravi, da se v kratkem lahko začnejo, se pravi, rekonstrukcija ceste Spodnji Ivanjci - Gornja Radgona, vrednost 9,9 milijonov, rekonstrukcija ceste Brestrnica Jurij 10,8 milijona, ureditev ceste skozi središče Mežice 7,1 milijon, ureditev regionalne ceste Češnjica - Škofja Loka 6,7 milijona in sanacija zidov in brežin Trebija - Sovodenj 4,3 milijona. Se pravi, še enkrat, to, kar je črno, so projekti, ki so že v teku. To. kar je sivo ali pa modrikasto, so pa projekti, ki jih načrtujemo v kratkem začeti. / pokaže zboru/ To jih je, tukaj jih je samo deset. Projektov je seveda mnogo, mnogo več, ampak to so tisti največji. Na cestnem delu je še vedno v, bom rekla, naša velika prioriteta tudi popoplavna sanacija. Sama bi si mogoče želela, da bi prav na tem področju stvari tekle še nekoliko hitreje, ampak postopki so postopki in treba jih je speljati tako kot tako kot veleva zakonodaja. Tako da, kot ste lahko tudi prej videli, je leto 2026 pravzaprav tisto, kjer bo res še en velik del. Mislim, da je bilo prej 175 milijonov evrov predvideno za popoplavno sanacijo, skratka popoplavna sanacija je še vedno naša velika prioriteta.
Ko govorimo o železnicah, lahko vidite, da je v letu 2026 pravzaprav za skoraj 50 odstotkov višji znesek namenjen za železniško infrastrukturo. Razlog je zamik nekaj večjih projektov, tudi v nadaljevanju imam pokazane. Največji, ki se je zamaknil, je železniško vozlišče na Jesenicah in tudi nadgradnja železniške postaje Ljubljana je bila prvotno načrtovana z nekoliko drugačno dinamiko. Tukaj lahko zdaj vidite pet največjih, ki so že v gradnji. Kot sem rekla, nadgradnja železniške postaje Ljubljana, vrednost 244 milijonov, nadgradnja železniškega vozlišča na Jesenicah 146 milijonov, nadgradnja železniške postaje Brezovica in Preserje in gradnja novega železniškega postajališča in podvoza Vnanje Gorice, uvedba daljinskega vodenja in vgradnja sistemov za detekcijo nepravilnosti na tirnih vozilih v višini 24,6 milijona evrov.
Projekti, ki so še v načrtih, tukaj lahko vidite, da so vrednosti teh projektov, ki so v načrtih v naslednjem letu, z začetkom v naslednjem letu relativno majhne, razen enega, to je posodobitev odsekov Bled - Jezero - Bohinjska Bela in Bohinjska Bela - Nomen. Razlog je ta, da je seveda treba projekte, ki jih imamo zdaj v gradnji, zaključiti v skladu z dinamiko, ki je predvidena. Nam se že pravzaprav kar nekaj časa dogaja, da dobivamo oziroma naša direkcija na javnih razpisih ponudbe, ki so, ki krepko presegajo ocenjene vrednosti. To ne govorimo o 5 ali 10 odstotkih, govorimo o 20, 25, v kakšnem primeru, vsaj v enem tudi 100 odstotkov preseganja vrednosti. Mogoče je tudi to znak, da v tem trenutku res izvajamo veliko projektov in bo treba dinamiko nekaterih ne, zaradi pomanjkanja denarja, to posebej želim poudariti, ampak zato, ker je naša gradbena operativa polno zasedena. Bo pač treba nekatere projekte, izvedbo nekaterih projektov nekoliko zamakniti. Če k temu, kar sem zdaj povedala o državnem proračunu, o investicijah, ki so absolutno naša največja naloga ali pa največja prioriteta, se pravi skrb za prometno infrastrukturo, to so državne ceste in železnice dodam še dve stvari, eno je letalska povezljivost tudi za to imamo v proračunu zagotovljena sredstva. Skratka, še vedno bomo tudi v naslednjem letu skušali s subvencijami spodbuditi prevoznike, da odpirajo nove proge, čeprav nismo povsem zadovoljni s tem, kar smo dosegli. Bilo je pa po moji oceni doseženo veliko, povezljivost naše države se je v primerjavi z letom 2022 zelo izboljšala. In tretja stvar. Je varnost v prometu. Tudi to je naša velika prioriteta. Slovenijo marsikdo v Evropi in tudi v svetu daje za vzgled, ko govorimo o prometni varnosti. V 30 letih smo naredili res velik, velik napredek. Mislim, da je leta 1994 na naših cestah življenje izgubilo nekaj več kot 500 500 ljudi, 504 v lanskem letu, ki je bilo najboljše leto odkar v Sloveniji to štejemo, je umrlo na naših cestah 68 ljudi, številke v letošnjem letu so na žalost slabše, ob tem, da imamo enako zakonodajo, enako na nekaterih področjih, boljšo infrastrukturo, so številke slabše. Tako da tudi s temi vprašanji se ukvarjamo prav v, bom rekla, tem obdobju kaj bi še lahko naredili, da bi se varnost na naših cestah izboljšala. To je del, ki se tiče Ministrstva za infrastrukturo.
Prav se mi pa zdi vseeno omeniti še dve veliki investiciji, to sta drugi tir in tretja razvojna os, ki sicer nista razvidni iz finančnega načrta, ampak kakorkoli. Mislim, da je prav, da v parih besedah povem še to. Drugi tir je projekt, ki se počasi, ampak zanesljivo približuje koncu. Marca 2026 se bodo po tem tiru testno peljali, začeli ali pa peljali vlaki. Kar se mi zdi še posebej pomembno poudariti je, da smo finančno še vedno v okviru investicijskega programa, ki smo ga sprejeli leta 2019. To na žalost v Sloveniji nekako ni bila praksa, da bi se veliki projekti vodili na tak način, ampak prav drugi tir je že, ne samo, da bo, ampak je že dokaz, da tudi velike infrastrukturne projekte znamo peljati tako kot je treba. Tretja razvojna os je tukaj gor samo grafično prikazana, se pravi, na severnem delu se od Velenja do Slovenj Gradca samo še na enem odseku čakamo na pravnomočnost gradbenega dovoljenja, potem bo ta odsek lahko v celoti v gradnji. Od en delček prej, se pravi od Šentruperta do Velenja Dars pridobiva integralno gradbeno dovoljenje od Slovenj Gradca proti avstrijski meji. Pa verjamem, da bova skupaj z ministrom Novakom uspela. Za prvi del še letos ali pa takoj na začetku naslednjega leta sprejeti državni prostorski načrt. Potem pa od Dravograda proti Avstriji narediti pa tudi javno predstavitev, kako bo ta trasa tekla. Nekaj več zapletov, kot veste, je na južnem delu, kjer je eno gradbeno dovoljenje razveljavljeno, Dars pa išče rešitev, da bi mogoče začel na južnem delu tretjo razvojno os graditi, ta prvi del, ne s prvo in drugo etapo, ampak s tretjo in četrto, tako da bi tudi na južnem delu prav fizično se gradnja tudi že lahko začela. Na osrednjem delu, ki je nekako dolgo časa bil kar na neki mrtvi točki, tudi tukaj zahvala ministru Novaku, smo oziroma je Vlada sprejela sklep o začetku priprave državnega prostorskega načrta. Rešitev okrog Celja, ki je dolgo časa ni bilo mogoče najti, smo uspeli zagotoviti skupaj z občino. Seveda, dokler DPN ni sprejet, težko govorimo o konkretni rešitvi, ampak skupaj z občino smo uspeli stvari pripeljati tako daleč, da je Vlada ta sklep sprejela. Zdaj pa seveda bodo tekli vsi postopki tudi za ta osrednji del.
Toliko mogoče o investicijah. Zdaj pa samo še dve, kako naj rečem, najbolj aktualni temi, ki se tičeta področja prometa; to so ali pa sta podaljšanje veljavnosti vinjet za štiri mesece. Tukaj bi posebej želela poudariti, da se zavedamo, da se ta Vlada zaveda, da morajo, so morali biti ali pa morajo še vedno biti ljudje v letu 2025 precej potrpežljivi. Zakaj? Zato, ker se, še posebej na avtocestnem delu ali pa na avtocestah, v letu 2025 res veliko obnavlja. Veliko je projektov v teku, veliko je takih projektov, ki res povzročajo oteženo prevoznost. Sama nikoli ne ali pa vsako priložnost izkoristim, da ljudi prosim za razumevanje. Zato se nam je, se mi je zdelo prav, da to dejansko tudi pokažemo. Bom pa povedala, da sem sama oziroma sva s kolegom Rajhom tudi leta 2020, ko je vlada takrat zaradi Covida omejila ljudem gibanje na občino, se pravi, ljudje niso mogli prehajati iz občine v občino, tudi takrat sva midva enako, ne samo zagovarjala, ampak vložila zakon, ki bi nekaj podobnega dal ljudem.
Tako, da jaz nikakor ne pristanem na to, kar nekateri govorijo, da gre za predvolilne bombončke. Jaz rečem, da pač nekateri to, kar smo v opoziciji govorili, ko imamo škarje in platno v svojih rokah, tudi naredimo.
Nikakor ni ogrožena finančna stabilnost Darsa, seveda smo ta predlog usklajevali z Darsom. Dars je naredil izračune in finančna stabilnost zaradi tega predloga nikakor ni ogrožena. Nobena investicija se ne bo zamaknila. In še ena stvar, tudi ta Vlada je po, mislim da, šestih, šestih letih v letu 2023 dvignila ceno oziroma vrednost vinjete za slabih 7 odstotkov, kar je Darsu prineslo po njihovi oceni na letnem nivoju 14,8 milijona evrov. Tako da, še kako se zavedamo, da je finančna stabilnost Darsa pomembna in ne bi, bom rekla, delali ali pa sprejemali nekaj, kar bi kakorkoli to finančno stabilnost ogrozilo. Seveda pa verjamem, da tisti, ki so leta 2020 to zavračali ali pa zavrnili ta naš predlog, zdaj težko gledajo ali pa vidijo, da se ta stvar da izpeljati.
In še druga stvar, to je začasna, začasna ali pa začasno izvzetje iz vinjetnega sistema ceste na območju Kopra. Nikakor to ni osnova, osnova za ta korak nikakor niso Osimski sporazumi, kot smo tu v Državnem zboru večkrat poslušali, nikakor s to našo odločitvijo ne, kako naj rečem, razbijamo vinjetnega sistema, naša glavna skrb je, da vinjetni sistem ostane enoten, ker je to glavni vir za seveda financiranje novogradenj na področju avtocest, tretja razvojna os in tudi vzdrževanje, ki ga ni malo na avtocestnem odseku. Dejstvo pa je, da na tem območju, o katerem govorimo, se pravi na območju Kopra ali pa Slovenske Istre do Dragonje, naša avtocesta še ni v popolnosti končana. Cesta Koper-Dragonja bo cestninska cesta, se pravi, tudi tisto cesto bo gradil DARS. In ker danes ljudje, ki so v tranzitu namenjeni proti Hrvaški, v tisto smer nimajo hitre ceste, pač iščejo rešitev oziroma iščejo lokalne poti. Kar nekaj časa smo se ukvarjali z iskanjem rešitve, da bi ta rešitev bila vzdržna, da ta rešitev ne bi pomenila res razsutja vinjetnega, celovitosti vinjetnega sistema v naši državi, zato še enkrat poudarjam, to je začasna rešitev do izgradnje ceste Koper-Dragonja. Za razliko od predloga, ki je vložen v Državnem zboru, ki bi kar tako, bom rekla, brez posebne obrazložitve izvzel to z zakonom in na tak način se seveda lahko izvzame iz vinjetnega sistema katerikoli odsek v naši državi. Leta 2019, tudi takrat sem bila ministrica za infrastrukturo, smo tudi po dolgih letih našli rešitev za cesto, mislim, da je H2 v Mariboru. Zakaj? Zato ker sta bili takrat dve vzporedni cesti cestninjeni. Hočem povedati, za vsako odločitev, ki jo sprejmemo, je treba imeti strokovno utemeljitev, sicer res lahko, bom rekla, vsak poslanec najde, če malo grdo rečem, svoj ovinek, pa potem pa res lahko, bom rekla, smo v skrbeh za finančno stabilnost Darsa. Tako da vse, kar sem v Državnem zboru govorila glede vinjete na območju Kopra, še danes povem. Je trajalo nekaj dlje, da smo našli rešitev, takšno kot strokovno stoji. In po zagotovilih mojih strokovnih sodelavcev tako kot nikjer drugje v Sloveniji nista bili dve vzporedni cesti cestninjeni, kar je bilo v Mariboru, tako n primerljivega kraka ali pa, ja, dela avtoceste kot je ta v Kopru. Še enkrat, to je začasna rešitev do izgradnje ceste Koper-Dragonja, da ne bo več dvomov.
Na koncu še enkrat mislim, da smo s finančnim načrtom ali pa s sredstvi, ki so nam bila na Vladi nekako dodeljena ali pa odobrena, lahko zadovoljni. Kot sem pa že na začetku rekla, nas čaka v naslednjem letu kar trdo delo, da bomo vse projekte, ki so predvideni, lahko tudi realizirali. Ko sem svoje sodelavce na DRSI vprašala, koliko je na primer na cestnem delu še projektov, ki jih v tem proračunu zdaj ni, zato ker ni bilo denarja, pa so v bistvu tako, če rečem "ready to go", je bil odgovor, da prav veliko več ne.
Mogoče še ena stvar. Imamo na Ministrstvu za infrastrukturo to srečo, da imamo kar en zajeten kupček ali pa kup namenskih sredstev in ta sredstva se vsa, ki niso porabljena v tekočem letu, prenesejo v naslednje leto. Se pravi, bo tudi kakšen projekt, ki ga danes še ni v finančnem načrtu, ga poslanci ne vidite, pa bo, bodo vsi dokumenti pripravljeni, bodo vsi postopki speljani, se bo lahko potem tudi iz teh namenskih sredstev v bistvu začel izvajati. Mislim, da je bil lani prenos teh namenskih sredstev 30 za ceste, pa 30 za železnice. Tako da tudi to je, bom rekla, naša kar velika prednost. Hvala.
Hvala lepa.
Bom samo še dve pooblastili prebral, torej kolegica Janja Sluga nadomešča Teodorja Uraniča in pa Franci Kepa nadomešča Franca Rosca.
Zdaj pa, želi besedo, da tisti del proračunskih dokumentov, ki se nanaša na delovno področje Ministrstva za naravne vire in prostor, predstavi minister Jože Novak? (Da.) Izvolite.
Ja, hvala lepa za besedo.
Ministrstvo se povečuje glede na proračunska sredstva iz sedanjega proračuna leta 2026 z novim predlogom za leto 2026 za 27 procentov in podoben znesek ostaja za leto 2027, iz samega, bom rekel, načrta v tem delu. Skupaj je ta znesek v višini 379,6 milijona in 390 milijonov v letu 2027. Ampak ta sredstva niso edina sredstva, mi mnogo več denarja dobimo iz drugih virov. Pa najprej samo o proračunskem in potem še o dodatnih drugih, vseeno je glavni poudarek na proračunskem delu teh 380 milijonov, predvsem sredstva za vzdrževanje vodotokov. Mi po novem dvigamo sredstva za vzdrževanje vodotokov na 55 milijonov, kar je za 5,9 milijonov več kot preteklo leto in v letu 2027 na 63 milijonov. To pomeni, ta postopna rast, včasih zanemarjenega vzdrževanja, smo zdaj praktično podvojili, tudi glede na leto 2023, če štejemo pa prejšnja leta, pa smo praktično tudi večkratnik, bom rekel, tega dela.
Sredstva so namenjena tudi drugim dejavnostim na vodah, raziskovalni dejavnosti, pripravi, bom rekel modelov in simulaciji raziskovalnih na tem področju, kako, če se podobna simulacija lahko zgodi, kot je bila poplave v preteklosti in vrsto manjkajočih analiz in gradiv, ki smo jih, kot veste že od prejšnjega zakona, od sprejetja Zakona o vodah, praktično na ministrstvu niso bila pripravljena in zdaj pospešeno, bom rekel, pripravljamo.
Drugo področje je na področju narave, kjer bo v osnovi, ohranjamo višino sredstev, kot je bilo v preteklosti, jih ne dvigamo. Znotraj tega pa seveda predvsem racionaliziramo ta del, da so sredstva namenjena zagotavljanju biotske raznovrstnosti in drugih vsebin, ne pa več za plače parkov in vseh ostalih zadev, zato ker smo dali tam pogoj, da vodstva parkov zaslužijo s svojo dejavnostjo v osnovi za to, ne gre povsod za enak princip, zato ker nekateri parki so mlajši in nimajo možnost pobirati vstopnine ali kaj drugega, zato se pri njih, bom rekel, ta postopen del, bom rekel, pripravlja.
Na področju rudarstva ni predviden kakšen večji strošek, razen to, da kot veste, da se, so stroški za vzdrževanje in monitoring na že zaprtem Rudniku Trbovlje Hrastnik. Nekaj smo imeli še, imamo še proračuna sredstev za zapiranje Rudnika Žirovski vrh in nekatere druge obveznosti. V tem proračunu pa niso predvidena sredstva za postopno zapiranje rudnika Velenje zato, ker še ni zakonske osnove za to. Mi računamo, da bomo zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje vložili še v tem letu in ko bo točno, ko bo ta zakon sprejet in drugič, ko bomo naredili revizijo programa zapiranja, ki je skupaj ocenjen v velikosti let ene milijarde v 20 letih ali približno 50 milijonov letno. In ko bo ta mednarodna revizija narejena ga Vlada po predlogu zakona sprejme v roku pol leta po sprejetju zakona. Takrat bodo tudi zneski operativno znani in bodo potem sredstva zagotovljena iz rezerve ali drugih stvari. Tako kot se po navadi, bom rekel, na teh primerih dela.
Na področju prostora in graditve ni posebnih dodatnih sredstev. Gre za to, da izboljšujemo zlasti to informacijsko bazo stanja, ki ga imamo v prostorsko informacijskem sistemu, ki ga imamo v izboljšanju evidenc Gurs in ki ga imamo tudi z nekaterimi projekti, pri čemer je morda najtežji projekt, ki ga pripravljamo, program preventivne aktivnosti za izboljšanje, dolgoročno izboljšanje stanja objektov na potresno varnost. Naša ocena, ki smo jo, če se spomnite v prejšnjem programu oziroma nacionalnem programu, ki smo ga nastavili na tem je, da zna biti strošek ob morebitnem potresu v Ljubljani in v teh aktivnih zadevah tudi preko deset milijard. Vemo, da je to nova tema. Tudi ko bomo s tem programom, bom rekel, prišli in pogledali, šele takrat se bo vrednotilo tudi, kakšne aktivnosti bi lahko bile s strani države kot pomoč. Ampak v osnovi bo tukaj šlo, da so vendarle lastniki nepremičnin odgovorni ali pa odgovorni za tisti, da seveda izboljšajo predvsem stanje objektov iz leta 1960 in takrat, ko so na posameznih delih tudi funkcionirali.
Inšpekcijski službi podobna sredstva, kot so bila v preteklosti. 7 milijonov in nekaj zagotavljamo za intervencijo. predvsem v rušenju in odstranjevanju tistih objektov, ki niso mogli priti do tega. Moram povedati, da se je zdaj glede na ustavno odločbo o razveljavitvi 146. člena sprostilo tudi to, da inšpekcija lahko tudi po objektih, ki so bili dolgoročnega skladnega razvoja, ukrepa naprej oziroma imajo drugačno možnost, kot ste se spomnite tudi v zakonu sprejeli.
Kot sem rekel, da so to manjši deli sredstev, lahko povem, da iz drugih virov praktično ministrstvo dobiva dodatnih 700 milijonov evrov, 650 do 700 milijonov evrov letno. Kje so ti drugi viri? Najprej iz sklada za obnovo, ki ga v tem proračunskem znesku ne vidite za naše ministrstvo, ampak je to posebno sredstvo v tako imenovani drugi bilanci, je predvideno tudi za leto 2026 in 2027 velikosti res 350 do 400 milijonov sredstev. In smo dejansko že na tistem viru, podobno kot je ministrica Bratuškova razlagala, da smo v fazi, bom rekel, omejeni s sposobnostjo projektiranja in izvajanja, bom rekel, del na tem delu. Mi bi si želeli, da bi ta obnova bila tudi večji znesek v teh dveh letih, ampak mislim, da je to realna zgodba. Če skupaj seštejem je to desetkratnik nekdanjega vzdrževanja in vsega tega, tudi ko povečamo stvari in bi bili večji posegi tudi težko realno izvedljivi, nekateri pa pa tudi praktično že tudi zaradi precenjenosti izvedbe tudi težko, bom rekel, uresničeni.
Drugi vir za sklad za obnovo, ki sem ga omenil, je sklad za vode. V skladu za vode načrtujemo 66 milijonov evrov za tako strokovne razvojne naloge, za gradnjo vodovodne infrastrukture kot del pomoči za izvajanje izrednih ukrepov in tudi za oskrbo s pitno vodo, varovanje vodnih virov, gradnjo in nakup vodooskrbnih sistemov in tudi nakup zemljišč na tem območju. Dodatno bomo prinesli tudi 40 milijonov sredstev, ki se bo nabirala, bom rekel, iz letošnjega leta, skupaj sto milijonov letno, je pa to pomemben vir tudi za delovanje, bom rekel, institucionalnih institucij upravljanja z vodami, kjer zaradi velikega obsega del, ki ga ima, ki ga imamo na tem področju praktično tudi Direkcija za vode predlagamo institucionalno prireditev v javno gospodarsko službo, ki bi se v naslednjem obdobju, teh štirih, petih let tudi šla v podoben sistem, kot smo ga imeli pred tem, zato ste me poslanci iz vseh vrst opozorili predvsem na zgodbo Puha iz preteklosti in še nekaterih drugih, kjer je bila ta zadeva bolj obvladljiva. Seveda, ko smo povečali ta desetkratnik, pa še kaj več tega je seveda tudi ta institucionalna preureditev potrebna, da lahko funkcionira in takrat bo Sklad za vode eden izmed tistih stabilnejših virov ali pa rednih prihodkov tudi bolj direktno, kot je bil do zdaj in bolje opravljen kot je bil v preteklosti. Poleg sredstev iz vodnega sklada imamo predviden tudi velik obseg porabe evropske kohezijske politike v tem obdobju. Mi načrtujemo v višini 110 milijonov evrov rezervirati programe evropske kohezijske politike, zlasti na investicijah v vodah, tako da razbremenjujemo in delno potrebna sredstva za obnovo ali pa nekatere investicije, ki so seveda nujno potrebne za izboljšanje stanja voda, ne samo vzdrževanje, ampak tudi v investicijskem smislu. Mi v tem trenutku je to približno tudi obseg, ki smo ga že v letošnjem letu izpeljali, ker je nekaj deset projektov, bom rekel, v realizaciji že zdaj. Novi prihajajo za prihodnje leto, v leto 2027 pa preko 150 milijonov iz sredstev kohezije.
Naslednji viri, ki jih imamo za več namenov, so sredstva za načrta za okrevanje in odpornost, kjer bo realizacija tudi v prihodnjem letu za 111 milijonov. Veste, da načrti za okrevanje in odpornost se zaključijo junija leta 2026 in ta sredstva, poleg vseh začetih projektov in sredstev, ki smo jih vložili v letošnjem letu, ki je pa praktično še večji od tega, zaključujem v letu 2027 pa se ta vir tudi ukine.
Pri podnebnem skladu smo tudi porabniki določenih projektov, tukaj gre pa manj za vode. Nekatere informacijske sisteme in tudi nekatere predvsem zlasti zelena infrastruktura in pogoji. Imamo sredstva v višini 11 milijonov v letošnjem letu, če skupaj seštejem, je proračun za leto 2026 v višini 910 milijonov poleg, se pravi, ko seštejem, tako bom rekel, proračunska sredstva, samega proračuna iz 380 plus ta dodatna sredstva skupaj 910 milijonov in nekaj podobnega tudi v letu 2027. Glede na to, da smo praktično v investicijskem ciklusu, ne da bi želeli, ampak zaradi obnov, ki so potrebne na vodah tudi zaradi samega ciklusa praktično v velikostnem redu proračuna ministrstva za promet oziroma za infrastrukturo je to relativno velik proračun in mislim, da je tudi maksimalna zmogljivost ministrstva in vseh sistemov, ki jih v takem delu, bom rekel, opravljamo in da bo v teh sredstvih, ki sem jih prej omenil, je tudi pri sanaciji so zagotovljena sredstva za plačila ali pa za poravnavo, bom rekel, sredstev za vse obnove občin noter so zagotovljena del za pokrivanje stroškov individualnih oseb, fizičnih in pravnih oseb v poplavah, kjer se že, bom rekel, zdaj v veliki meri že letos postavljajo, mislim pa, da predvsem občinski projekti, predvsem zlasti v veliki meri, bom rekel, zaobseženi v letu 2026, delno 2027 in 2028, tako kot je petletni program. Narejen. Vse skupaj. Mislim, da smo praktično eden izmed tistih ministrstev, kjer se povečujejo sredstva skupaj na tem nivoju in smo zadovoljni s predlogom, kakršen je bil podan. Hvala lepa.
Hvala lepa, sedaj pa še, če želi besedo, Da k delu proračunskih dokumentov, ki se nanaša na delovno področje Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, državni sekretar Uroš Vajgl. Izvolite.
Najlepša hvala. Da, tudi sam bi želel predstaviti, kaj pomeni proračun za področje v naši pristojnosti oziroma za naše ministrstvo.
Če pogledamo celovito sliko, vidimo, da se pravice porabe na našem ministrstvu s predlogom, s predlogom proračuna dvigujejo, iz 555 milijonov v sprejetem proračunu se dvigne na 775 milijonov v letu 2026 in 730 milijonov v letu 2027. Večji del tega povišanja gre za nadomestila TEŠ skladno z interventnim zakonom, je pa razvidno tukaj, da predvidevamo tudi večje črpanje evropskih sredstev v tem letu in posledično tudi povečano integralo slovenske udeležbe. Če pogledamo našo integralo v celoti, vidimo, da sta predvsem dva ukrepa tista, ki zajameta. Skoraj 85 odstotkov sredstev, ki jih imamo na integrali, in sicer 59 odstotkov sredstev je namenjenih gospodarski javni službi, linijskem prometu, se pravi javnemu potniškemu prometu, 25 odstotkov nadomestilu TEŠ skladno z zakonskimi zahtevami, 16 odstotkov predstavljajo ostale vsebine MOPE Namenska sredstva skupaj znašajo, so predvidena nekje v višini malo manj kot 160 milijonov v letu 2026. Največji del teh sredstev je podnebni sklad. Predvideva se, predvidevajo se prilivi nekaj več kot 110 milijonov za izgradnjo odlagališča NSRAO nekaj čez 40 milijonov, letna dajatev po zakonu o alternativnih gorivih nek dober milijon, ostala in ostala sredstva, ki jih pridobivata ARSO oziroma IRSO. Tem sredstvom gre za prišteti še dodatna sredstva, ki jih pridobivamo iz centraliziranih programov Evropske unije, predvsem je to Life program, tukaj je 3,3 milijone sredstev oziroma malo manj kot 3 milijone v 2027. Namenska sredstva so tudi. So pa tudi prvič socialni sklad za podnebje, v letu 2026 se prične črpanje tega, potem modernizacijski sklad, ki je tudi novost, do katerega smo se, smo se izborili, 20 milijonov je predvidenih v 2026 in 2027, dodatno predvidevamo še sredstva švicarskega mehanizma in postavljamo nove, nove limite pri koheziji. Pri koheziji bi poudaril to, da del kohezije za črpanje na naših za črpanje ukrepov v pristojnosti MOPE je v našem finančnem načrtu, del pa je načrtovan na ministrstvu za kohezijo. Tukaj so razvidni seštevki po letih. / pokaže zboru/
Če pogledamo po vsebinskih sklopih, finančni načrt s področja energetike znaša skupaj 273 milijonov evrov oziroma malo manj kot 200 milijonov v letu 2027, od tega je večji del načrtovan v finančnem načrtu MOPE, 130 milijonov od tega 2026 je nadomestilo TEŠ za izvajanje gospodarske javne službe, 20 milijonov za omenjeni modernizacijski sklad, 9 milijonov švicarski mehanizem in 17 milijonov kohezija. O dodatni, dodatni koheziji v finančnem načrtu ministrstva za kohezijo sem že govoril. Predvidenih je pa tudi še dodatnih 40 milijonov v finančnem načrtu Ministrstva za finance iz naslova načrta za okrevanje in odpornost. V okviru kohezije skupni znesek je dobrih 70 milijonov, v letu 2027 to naraste na 93 milijonov, od tega največji del gre za ukrepe, vezane na energetsko učinkovitost, dobrih 30 milijonov, dobrih 16 milijonov za obnovljive vire energije, 12 milijonov za energetske sisteme, skoraj 10 milijonov pa za pravični prehod Savinjsko-šaleške regije in Zasavja. Iz načrta za okrevanje in odpornost je predvidenih slabih 40 milijonov; gre za sončne elektrarne, za male hidroelektrarne, za nadgradnjo distribucijskega omrežja in druge ukrepe. S področja prometa se predvideva raba 385 milijonov sredstev, približno enak znesek v letu 2027. V finančnem načrtu MOPE je večji del tega namenjen izvajanju gospodarske javne službe tako za medkrajevne avtobuse kot železnice. Dobrih 40 milijonov je za subvencije za vozovnice, slabih 15 milijonov za prevoze na klic, ki dopolnjujejo ponudbo javnega potniškega prometa za delovanje Dujpa in za druge stroške, stroške prodaje vozovnic, vzdrževanje informacijskega sistema. Dobrih 20 milijonov je s področja prometa predvideno tudi v okviru kohezije. Tudi tukaj so dodatna sredstva predvidena še pri drugih proračunskih uporabnikih, skupaj 45 milijonov.
S področja prometa bi poudaril eno stvar in sicer, da Gro sredstev gre za izvajanje gospodarske javne službe, kjer beležimo bistveno povečanje rabe s prehodom, z vzpostavitvijo Dujpa, prehod na nov sistem obračunavanja z novimi voznimi redi. Se je povečal. Tako, tako obseg kilometrov, ki so prevoženi z javnim potniškim prometom v avtobus. Z avtobusnim medkrajevnim prometom se beležimo deset milijonov več prevoženih kilometrov na leto, v železniškem pa še dodaten milijon kilometrov več. Temu sledi tudi porast števila potnikov in tudi v letih 2026 in 2027 načrtujemo nadaljnjo rast. S področja prometa ukrepe v Integrali dopolnjujemo s kohezijo. V finančnem načrtu Mope je večji del teh sredstev, dopolnjuje se drugi. Največ sredstev bo namenjenih projektom trajnostne mobilnosti v mestnih občinah, se pravi, spodbujanje aktivne mobilnosti in javnega potniškega prometa preko mehanizma, kar so že, celostni teritorialni načrti, načrti in naložbe načrti. To dodatno predvidevamo razpise za ne mestne občine, se pravi, da dopolnjujemo ponudbo sredstev za take ukrepe tudi izven mestnih občin. Sredstva bodo šla pa tudi za pripravo različnih regionalnih strategij in vzpostavitve regionalnih centrov mobilnosti za spodbujanje aktivne mobilnosti in javnega potniškega prometa. Iz Načrta za okrevanje in odpornost bodo šla sredstva za polnilna mesta za električna vozila, polnilna mesta za službena vozila, za nakup električnih in vodikovih avtobusov in zaključevanje projekta pomembnega projekta digitalizacije, spremljanja prometne politike in investicijskih infrastrukturnih projektov. S področja okolja je največji del sredstev namenjen podnebnim ukrepom. Skupni načrt za področje okolja in podnebja predvideva skoraj 200 60 milijonov evrov v letih 2026 in 2027, od tega največji del so namenski. To velja tako za Podnebni sklad kot za odlagališča nizkih in srednje radioaktivnih odpadkov. Kot vsebinski sklopi pa poleg ukrepov, ki so v podnebnem skladu, izpostavljamo še predvsem saniranje neurejenih odlagališč, spremljanje stanja okolja in hidroloških dejavnosti oziroma drugih aktivnosti Arso, ostalo pa za izvršbe, za izvršbe inšpekcijskih določb za delovanje Arao in dodatna sredstva, ki jih predvidevamo še v okviru kohezije. V okviru kohezije gre tudi za projekta Arso. Po eni strani je to projekt Sovir za nadgradnjo opozarjanja pred vremenskimi ujmami in za projekt Lastovko, ki bo izboljšala podatke s področja kakovosti zunanjega zraka. Iz Načrta za okrevanje in odpornost bomo namenjali tudi sredstva za digitalizacijo. Gre za del slovenskega lokacijskega okvirja, za informacijski sistem, ki bo pospešil različna okoljska dovoljevanja in tudi digitalizacijo okoljskih presoj. Tudi z namenom, da se ti postopki bistveno pohitrijo. Iz sklada za obnovo bomo črpali sredstva tako v letu 2026 kot 2027 za ureditev javnih površin, kjer se zadržujejo otroci v okviru Mežiške doline in za mokro čiščenje javnih površin v teh istih občinah, skladno s programom, ki smo ga pripravili skupaj s temi občinami za sanacijo doline.
Podrobneje bi izpostavil Podnebni sklad. Po eni strani bi želel poudariti pretekle rezultate, da smo prišli v fazo, ko črpamo bistveno učinkoviteje in tudi z bistveno večjim učinkom. Samo v zadnjih treh letih se je iz Podnebnega sklada črpalo toliko sredstev kot v vseh letih doslej. V lanskem letu recimo je bilo izplačanih 152 milijonov evrov različnih podpor. To pomeni, da skupna mobilizirana sredstva so še toliko večja. Ampak samo s tem, samo s temi sredstvi smo uspeli sofinancirati tako skoraj 20 tisoč sončnih elektrarn kot 2 tisoč kotlov na lesno biomaso, preko 12 tisoč toplotnih črpalk, potem eko lesa, električna vozila, nakupili smo okolju prijazna vozila za javni prevoz in financirali sredstva v sanacijo, v sanacijo stavb.
Za nadaljnja leta 2026 in 2027, je nedavno vlada sprejela tudi program porabe sredstev. Tukaj je izsek predvidenih, predvidenega črpanja v letih 2026 in 2027. Skladno s tem odlokom bo v teh letih največji obseg sredstev posamično šlo za naložbe v javni potniški promet. Na dan, velik, precejšen obseg sredstev, skoraj 15 odstotkov, gre za razogljičenje industrije, približno tak obseg tudi za stavbe in za trajnostno gradnjo, nadaljnji ukrepi pa brez emisijska vozila, polnilna infrastruktura. Potem toplotne črpalke oziroma kotli na lesno biomaso in drugi ukrepi. Izpostavil bi predvsem tudi še ukrep deset milijonov evrov sredstev, ki gre za energetsko sanacijo stanovanjskih stavb socialno najbolj šibkih občanov.
Toliko bi uvodoma poudaril, pa se prepuščamo razpravi.
Hvala lepa.
Eno pooblastilo še bi prebral, in sicer doktor Mirjam Bon Klanjšček nadomešča magistra Miroslava Gregoriča.
Tako, predstavitve s strani ministrstva smo dobili in odpiram razpravo članic in članov odbora. Želi kdo razpravljati? (Da.)
Gospod Medic, izvolite.
Hvala za besedo.
Lepo vsi pozdravljeni!
Hvala za predstavitev proračunov. Glede, imam tukaj neko opazko, glede sklada za obnovo. Po navedbah(?) Fiskalnega sveta trenutno razpolaga z okoli 750 milijonov evrov. Do konca leta naj bi se vanj steklo še 35, 25 milijonov evrov iz naslova višje stopnje davka na dohodka pravnih oseb. Po drugi strani je bilo v devetih mesecih porabljenih oziroma izplačanih 150 milijonov evrov, plus 37 milijonov evrov iz integralnega proračuna. To je manj kot četrtina zneska v vladnem načrtu, ki je predvideval, da bo letos za obnovo porabljenih 600 milijonov evrov. Po zadnji oceni realizacije Ministrstva za finance naj bi bilo sicer v celem letu izplačanih 480 milijonov. Tudi ta cifra izgleda zelo visoka glede dejanske realizacije. Jaz bi rad vedel, zakaj je to tako, čemu je to tako, kje so vzroki in kako se bo zadeva rešila, da se bo dejansko res črpalo po načrtovanju?
Kar se tiče pa infrastrukture, bi pa, saj, saj, saj je res, da se veliko denarja vlaga v infrastrukturo in to je in to je prav, milijardo evrov ni malo. Ne vem, če držijo tiste besede, ki je zadnjič ministrica, ministrica povedala, da je največji naložbeni ciklus v infrastrukturo., je pa, je pa največja, največji leto z največ zastojev, ki smo jih imeli na avtocestah bilo prav letos. Kot sem že ministrici v poslanskem vprašanju v septembrski plenarni vprašal, obstaja nek izračun, da je strošek teh zastojev znaša 2,37 milijard evrov v enem letu, 2025. To je enkrat več kot pa tisto, ki je načrtovano za 2026. V odgovoru je ministrica malo, malo na stran dala, ta izračun, ni mi(?) pa povedala
Magnetogram v izdelavi…