Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, začenjam 15. nujno sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Na začetku seje naj povem, da imam dve pooblastili, kolega doktor Martina Premka nadomešča kolega Bojan Čebela in kolega Gašperja Ovnika nadomešča kolega Branko Zlobko. Oba kolega lepo pozdravljam na današnji seji.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter seveda predstavniki Vlade in Državnega sveta.

Vse navzoče vas lepo pozdravljam!

Prehajam na določitev dnevnega reda seje tega odbora.

S sklicem seje ste dobili dnevni red seje tega odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo je določen takšen dnevni red seje, preden pa nadaljujem pa naj povem, da 11. točke danes ne bomo obravnavali, ker ni prišlo gradivo za 11. točko. Tako da 11. točko pred sejo umikam na podlagi 154. člena petega odstavka, ki mi kot predsedniku Odbora za zadeve Evropske unije torej dovoljuje, da pred sejo lahko točko umaknem, zaradi tega, ker gradivo ni prišlo v Državni zbor.

Tako, to je kot informacija.

Sedaj prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA SKLEPA SVETA O SKLENITVI, V IMENU EVROPSKE UNIJE, KONVENCIJE ZDRUŽENIH NARODOV PROTI KIBERNETSKI KRIMINALITETI, KREPITEV MEDNARODNEGA SODELOVANJA, ZA BOJ PROTI NEKATERIM KAZNIVIM DEJANJEM, STORJENIM Z UPORABO SISTEMOV INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE, TER ZA IZMENJAVO DOKAZOV V ELEKTRONSKI OBLIKI O HUDIH KAZNIVIH DEJANJIH.

Gradivo k 1. in 2. točki ter od 4. do 8. točke dnevnega reda smo prejeli od Vlade 25. septembra 2025 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za obravnavo omenjenih točk dnevnega reda v Državnem zboru je danes. Ker sta predloga stališč k 1. in 2. točki vsebinsko povezana predlagam, da predstavitev in razpravo opravimo pri 1. točki, nato pa ločeno glasujemo o predlogu stališč.

Gradivo k 1. in 2. točki je v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije, torej kot pristojnemu odboru in Odboru za pravosodje kot matičnemu delovnemu telesu, slednji te točke ni obravnaval.

Sedaj pri tej točki nimamo danes prisotnega ne ministrice, ne obeh državnih sekretarjev, imamo pa, zato vas prosim, mislim da, podsekretarja na Ministrstvu za pravosodje, zato vas bom tudi prosil, da predstavite ta predlog stališča izjemoma, kot veste, mora stališče predstaviti vedno pač državni sekretar ali minister. Tukaj pač grem nekako kot predsedujoči nasproti, ampak pač z opozorilom, da se to pač naj ne dogaja in se naj naslednjič ne zgodi.

Tako, sedaj pa vas prosim, da predstavite stališče, pa prosim, če se na začetku predstavite z imenom in priimkom kot podsekretar ministrstva, izvolite.

Spoštovani, hvala za besedo.

Sem Jan Nečimer iz Ministrstva za pravosodje, Urada za mednarodno sodelovanje in mednarodno pravno pomoč, in najlepša hvala za to, da lahko izjemoma jaz predstavim predlog stališča. Izvolite.

Torej, Generalna skupščina Združenih narodov je decembra 2024 soglasno sprejela konvencijo Združenih narodov o kibernetski kriminaliteti, da bo pomembno okrepila okvir boja proti kibernetski kriminaliteti na svetovnem nivoju. Ob tem pa posebej izpostavlja varstvo človekovih pravic in zaščito žrtev kaznivih dejanj, sploh na področju spolnih kaznivih dejanj na spletu. EU je že sprejela predpise na področju računalniške kriminalitete, zato konvencija spada v njeno pristojnost. Evropska komisija in države članice EU, tudi Slovenija so v pogajanjih o konvenciji aktivno sodelovale. Zaradi pristojnosti EU mora Svet EU pred podpisom konvencije sprejeti ustrezen sklep. Podobno velja za sklenitev konvencije, kjer pa bo v sprejemanje sklepa vključen tudi evropski parlament. Republika Slovenija prepozna problematiko univerzalne razsežnosti kibernetske kriminalitete in pridobivanja dokazov v elektronski obliki iz tretjih držav v kazenskih zadevah. Besedilo konvencije je tudi usklajeno z rešitvami konvencije Sveta Evrope o kibernetski kriminaliteti. Zaradi vsega navedenega ter tudi zaradi podpore multilateralizmu in delu Združenih narodov smo predvideli tudi, da bo Republika Slovenija Konvencijo podpisala na slovesnosti v Hanoju 25. in 26. oktobra letos, zato predlagamo, da Slovenija podpre tako sklep o podpisu kot sklep o sklenitvi konvencije ter da se naša delegacija udeleži predpisane podpisne slovesnosti kot izhaja iz predloženega gradiva. Hvala.

Najlepša hvala za predstavitev stališča Republike Slovenije. Na 13. izredni seji 30. 9., je to gradivo predlagal, tudi obravnaval Državni svet, ampak vidim, da predstavnika danes ni z nami, tako da bomo ta del njihovega stališča sedaj predstavili.

Sedaj bom zaključil s tem delom in bom odprl razpravo kolegic in kolegov pri tej 1. točki. Želi kdo razpravljati? Kolega Gregorič je prijavljen, izvolite, kolega Gregorič.

Hvala lepa. Ja, pozdravljam pripravo te konvencije Združenih narodov in seveda sem zelo vesel, da bo Slovenija tudi med podpisnicami in da bo tudi se, izgleda, bo del tega bo tudi Evropska komisija oziroma Evropska unija. Moje vprašanje je, koliko je ta konvencija močnejša od obstoječe konvencije Sveta Evrope, kaj je dodana vrednost. In ob tem pa lahko samo rečem, da še enkrat poudarim, da sem zelo vesel, da bo Slovenija zraven, da bomo sopodpisnik te konvencije, in mi je zelo žal, da pred petimi, šestimi leti nismo bili tudi sopodpisnik konvencije Združenih narodov o prepovedi o prepovedi jedrskega orožja. To se mi zdi, da je za Slovenijo bila takrat in je še danes. Velika blamaža. Hvala.

Hvala. Še želi kdo razpravljati pri 1. točki glede stališča? Ne vidim, bom prosil še gospoda podsekretarja morda za zaključno besedo, pa tudi mislim, da nek majhen informacije in odgovor kolegu Gregoriču, izvolite.

Najlepša hvala za vprašanje. Torej, prva dodana vrednost, ki bi jo izpostavil je, da ima konvencija Združenih narodov širši domet kot konvencija Sveta Evrope, jasno, potem pa dodatno bo vzpostavila minimalni okvir ravnanj, ki bodo v vseh pogodbenicah kazniva, omogočila bo tudi sodelovanje za pridobivanje dokazov v elektronski obliki za druga kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora vsaj štirih let in vzpostavila bo črne zaščitne ukrepe, ki bodo omogočili zavrnitev sodelovanja. Torej, vsa ta pravila so torej povezana s širšim dometom, ki ga konvencija Združenih narodov predstavlja napram konvenciji okviru Sveta Evrope.

Hvala. Najlepša hvala za dodatno obrazložitev.

Tako sedaj zapiram razpravo in na glasovanje pa dajem sedaj predlog stališča, ki se glasi: Republika Slovenija podpira predlagani sklep o sklenitvi konvencije, ki pomeni ključno orodje za učinkovit boj proti kibernetski kriminaliteti in pridobivanje dokazov v elektronski obliki za huda kazniva dejanja, obenem pa krepi raven varstva človekovih pravic ter vsebinsko skladna z obstoječimi mednarodnimi instrumenti, katerih pogodbenica Republika Slovenija. Republika Slovenija podpira in si bo prizadevala za visoko raven fleksibilnosti držav članic Evropske unije glede možnosti podaje pridržkov in uradnih obvestil. Obenem se bo zavzemala za čim bolj jasna pravila glede pravic in obveznosti držav članic Evropske unije v tej zvezi. Tudi glede tega, kdo in v kakšnih okoliščinah bi moral nasprotovati morebitnim pridržkom tretjih držav v zvezi s pogoji in zaščitnimi ukrepi na področju človekovih pravic. Tako, to je sedaj. besedilo začnemo z glasovanjem. Glasovanje pravkar poteka. Glasovanje zaključujemo.

Glasujemo. Ugotavljam, da je bilo 11 kolegic in kolegov. Ne dela, bomo prišteli, ste bili za, bomo prišteli, da je bilo 12. Dvanajst za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 12.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je to stališče sprejeto.

In s tem tudi končujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajam na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA. GRE ZA PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA SKLEPA SVETA O PODPISU V IMENU EVROPSKE UNIJE H KONVENCIJI ZDRUŽENIH NARODOV PROTI KIBERNETSKI KRIMINALITETI. GRE ZA KREPITEV MEDNARODNEGA SODELOVANJA ZA BOJ PROTI NEKATERIM KAZNIVIM DEJANJEM, STORJENIM Z UPORABO SISTEMOV INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE TER ZA IZMENJAVO DOKAZOV V ELEKTRONSKI OBLIKI O HUDIH KAZNIVIH DEJANJIH.

Torej razpravo, kot sem povedal pri 1. točki in predstavitev smo opravili. Ker je vsebinsko podoben tudi samo stališče prejšnjemu. Na glasovanje seveda dajem predlog stališča kot je objavljen torej na sami četrti strani prejetega gradiva, tako da bomo o tem še enkrat glasovali. Pri 2. točki. Mi bomo zamenjali glasovalno napravo za gospo tako. Sedaj bomo začeli z glasovanjem, glasovanje se bo začelo, sedaj glasovanje poteka, tako da lahko glasujete, upam, da dela ste ugotovili, tako. Zaključujem glasovanje. Ugotavljam, da je bilo 11 kolegic in kolegov za, nihče proti.

(Za je glasovalo 12.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je s tem stališče pri 2. točki dnevnega reda sprejeto.

In s tem tudi končujem 2. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, GRE ZA ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA PRAVOSODJE IN NOTRANJE ZADEVE, KI BO V LUKSEMBURGU 13. IN 14. OKTOBRA 2025. Gradivo k 3. in 11. točki dnevnega reda smo prejeli od Vlade 9. 10. 2025. Na podlagi osmega člena. Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Tako, sedaj bom prosil državno sekretarko, gospo Tino Heferle, da nam predstavi izhodišča za področje notranjih zadev. Izvolite.

Ja, hvala lepa predsednik, lep pozdrav vsem. Zdaj, ministri za notranje zadeve bodo zasedali drugi dan. Najprej si bodo izmenjali mnenja o trenutni geopolitični situaciji in njenih posledicah za Evropsko unijo. Nato pa je bila sicer predvidena, se pravi na pobudo danskega predsedstva neka, neko kompromisno besedilo, sprejem kompromisnega besedila glede uredbe, ki določa pravila za preprečevanje in boj proti spolnim zlorabam otrok. Vendar je bila ta točka z dnevnega reda umaknjena, tako da bo sledilo pregled stanja na področju dostopa do podatkov za učinkovito odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj. V nadaljevanju, potem v formatu schengenskega sveta bo Evropska komisija predstavila schengenski barometer, torej prikaz aktualnega stanja v schengenskem območju. Temu bo sledila razprava o prihodnosti Agencije Frontex. Vemo, da nedavno je Evropska komisija potrdila namero, da bi v letu 2026 predlagali prenovo pravne podlage, ki bo predvidoma zajemala okrepitev zmogljivosti in nalog agencije Frontex.

Zdaj, Republika Slovenija tukaj pozdravlja namero o prenovi pravne podlage, pri čemer zagovarjamo, da naj osnovna naloga agencije ostane podpora državam članicam pri opravljanju zunanjih meja. Podpira pa tudi razširitev njene vloge na področju vračanja, torej da se omogoči pomoč tretjim državam pri vračanju v druge tretje države in tudi okrepi zmogljivost v okviru programa reintegracije. Vendar pa Republika Slovenija tukaj ocenjuje, da bi pri, da bi povečanje stalne enote na 30000 pripadnikov, kar je predvideno, zahtevalo tudi spremembo, ne le z vidika podpore, ki jo agencija v prihodnje lahko nudi državam članicam in tudi partnerskim tretjim državam, pač pa tudi z vidika pravil, ki se nanašajo na prispevke držav članic Evropske unije in njihovo sodelovanje v stalni enoti. Zato bo v okviru tega, se pravi v okviru te prenove pravne podlage med drugim Republika Slovenija zagovarjala tudi, da je potrebno kriterije oziroma obveznosti držav članic določiti jasno in objektivno. Smiselno pa seveda prilagoditi tudi pravila za finančne spodbude, vezane na napotitev v stalno enoto.

V nadaljevanju bo sledila razprava glede predloga uredbe o vzpostavitvi skupnega sistema za vračanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v Evropski uniji. Cilj tega predloga je prispevati k premostitvi obstoječih vrzeli ter vzpostavitvi hitrejše in učinkovite postopke vračanja, s čimer bi pomembno dopolnili pakt o migracijah in azilu.

V okviru naslednje točke implementacije interoperabilnosti, bodo ministri seznanjeni o trenutnem stanju na tem področju glede priprav za začetek uporabe različnih sistemov, ki so del projekta interoperabilnosti. Kasneje bodo razpravljali tudi o zunanji dimenziji migracij, s poudarkom na vračanju iz Sirije. Tukaj Slovenija podpira sklepanje strateških partnerstev s prioritetnimi državami in pristop, da se v tovrstna partnerstva vključuje tudi področje vračanja. In seveda podpiramo tudi regionalni pristop ter koordinirano upravljanje migracij vzdolž migracijske poti.

V nadaljevanju je načrtovana tudi razprava glede pripravljenosti na področju mehanizma civilne zaščite in javnega zdravstva. Vemo, da je Evropska komisija 17. julija letošnjega leta predstavila predlog uredbe o mehanizmu unije na področju civilne zaščite in podpori Unije za pripravljenost in odziv na izredne zdravstvene razmere, ki naj bi s 1. januarjem leta 2028 nadomestila obstoječi sklep o mehanizmu unije na področju civilne zaščite. Tukaj Republika Slovenija podpira skupna prizadevanja za krepitev pripravljenosti Evrope z vse vladnim in vse družbenim pristopom ter s pristopom, ki upošteva vse nevarnosti. Pri tem se pa zavzemamo za sektorsko odgovornost in za krepitev pripravljenosti in za izboljšanje čezsektorskega usklajevanja.

Nenazadnje dansko predsedstvo v imenu Sveta EU vodi tudi intenzivna pogajanja z Evropskim parlamentom, da bi uskladili uravnoteženo besedilo uredbe o krepitvi policijskega sodelovanja v boju proti tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi. V primeru uspešnega izida usklajevanj je predvideno, da bodo ministri za notranje zadeve pozvani, da potrdijo dosežen dogovor. Tukaj Slovenija podpira ukrepe, ki pomenijo boljšo operativno podporo preiskavam v državah članicah, zlasti z zagotovitvijo orodij za podporo aktivnim, aktivnostim državam članicam.

Toliko na kratko za pravosodni del, bo pa predstavil kolega.

Najlepša hvala, gospa državna sekretarka Tina Heferle. Sedaj bom pa prosil državnega podsekretarja Jan Ničemerja, da predstavite, torej del, ki se nanaša na pravosodje in da predstavite še ta izhodišča, Izvolite.

Najlepša hvala za besedo. Torej, na pravosodnem delu zasedanja bodo ministri spregovorili o pravosodnih vidikih vladavine prava ter o prihodnosti Eurojusta, in sicer na podlagi ocene izvajanja uredbe o Eurojustu, ki jo je pripravila Evropska komisija. Vladavina prava bo tema delovnega kosila in se bo osredotočila na vidik politične udeležbe oziroma diskurza kot temelja demokratične družbe. Države članice bodo izmenjale mnenja, kako doseči ravnotežje med zaščito politikov kot ključnih akterjev demokracije, ki so vse pogosteje tarča groženj, nadlegovanja in sovražnega govora ter zagotavljanjem odprte javne razprave. O prihodnosti Eurojusta pa bodo ministri razpravljali na podlagi ocene izvajanja uredbe o Eurojustu, ki jo je pripravila Evropska komisija, torej evalvacija delovanja agencije v letih 2019 do 2024, ki je pokazala na učinkovitost in veliko dodano vrednost, pa tudi na pomanjkljivosti oziroma možnosti za izboljšave. Na primer, kako naj Eurojust še dodatno okrepi podporo nacionalnim preiskavam? Ministri bodo spregovorili o prihodnjem razvoju agencije ter o tem, kako lahko Eurojust še bolj učinkovito podpira pravosodno sodelovanje v EU.

Dansko predsedstvo bo v nadaljevanju svet seznanilo z aktualnimi informacijami glede boja proti nekaznovanosti, v zvezi z rusko agresijo na Ukrajino ter glede dostopa do podatkov za učinkovite preiskave in pregon. Evropska komisija bo predstavila informacije o letnih poročilih o napredku pri izvajanju in uveljavljanju zakonodaje, kot jih je v svojih pismih komisarjem napovedala predsednica. Za področje pravosodja se bo poročilo osredotočilo na pravosodno sodelovanje, dostop do pravnega varstva, temeljne pravice in vladavino prava. Analiziralo bo skladnost nacionalne zakonodaje z EU, pravom, praktične izzive pri uporabi zakonodaje EU, vključno z administrativnimi bremeni in pomanjkanjem institucionalnih zmogljivosti. Hvala.