Spoštovani kolegice in kolegi, dobro jutro vsem skupaj, spoštovani vabljeni gostje, hvala za vašo udeležbo!
Začenjam torej 46. sejo Komisije za nadzor javnih financ.
Obveščam vas, da ni zadržanih poslank in poslancev, le obvestila o nadomeščanjih, in sicer poslanec Soniboj Knežak nadomešča poslanca Janija, Janija Prednika in poslanec Aleš Rezar nadomešča poslanca Branka Zlobka. S sklicem seje ste prejeli tudi sam dnevni red seje komisije. V poslovniškem roku ni bilo danih nobenih pobud za spremembo dnevnega reda, zato obstaja dnevni red takšen kot ste ga prejeli s sklicem seje.
Prehajamo na 1. - in tudi edino - TOČKO DNEVNEGA REDA - SUM NEGOSPODARNE IN NETRANSPARENTNE PORABE JAVNIH SREDSTEV PRI DELOVANJU SLUŽBE ZA VAROVANJE PREDSEDNIKA VLADE.
Poslanska skupina Nepovezanih poslancev demokrati je 6. oktobra 2025 na Komisijo za nadzor javnih financ naslovila zahtevo za sklic nujne seje z navedeno točko dnevnega reda. Kot gradivo k točki ste prejeli zahtevo Poslanske skupine Demokratov s predlogi sklepov. Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem seje.
K točki dnevnega reda so bili vabljeni: gospa Eva Irgl kot predstavnica Poslanske skupine, ki je zahtevala sklic te nujne seje, doktor Robert Golob, predsednik Vlade, ki se je opravičil, gospa Barbara Kolenko Helbl, generalna sekretarka Vlade, gospod Boštjan Poklukar, minister za notranje zadeve, gospod Damijan Petrič, generalni direktor policije. Gospa Katja Čoh Kragolnik, glavna inšpektorica Inšpektorata Republike Slovenije za delo in gospod Igor Toplak, predsednik Sindikata policistov Slovenije. Dodatno je bil 16. 10. 2025 vabljen še Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Kabinet ministra je komisijo obvestil, da se predstavnik ministrstva seje ne bo udeležil.
Torej, vse prisotne še enkrat lepo pozdravljam!
Sejo bomo opravili po ustaljenem, pač po ustaljeni praksi. Uvodoma dobi besedo predlagateljica, nato vabljeni gostje in potem še poslanke in poslanci za diskusijo. S tem, da vabljeni gostje ste, pač boste omejeni s časom, zlasti, če se iz določenih ministrstev ponavlja govorec.
Tako da uvodoma dajem besedo Evi Irgl.
Gospa Irgl, izvolite.
Ja, najlepša hvala za besedo.
Spoštovane poslanke, poslanci, spoštovani vsi vabljeni na današnjo sejo!
Zdaj, najprej naj rečem uvodoma, da sem vesela, da ste se odzvali povabilu, vabljeni na današnjo sejo. Se mi zdi pomembno, da spregovorimo o določenih vprašanjih, ko gre za sum negospodarnega in netransparentnega ravnanja z javnimi sredstvi. Mi je žal, da z nami ni predsednika Vlade, ki je bil tudi danes vabljen na to sejo. Razumem, lahko, da ima v tem času druge obveznosti ampak vendarle je on tisti, ki bi lahko najbolj natančno pojasnil nekatere stvari, kajti njegova odločitev je nenazadnje bila ta, da se je preneslo službo za varovanje predsednika vlade izpod okrilja policije na generalni sekretariat vlade, in potem so se začele ugotavljati preko inšpekcijskega nadzora. Torej, vsi ti sumi negospodarne in netransparentne porabe, predvsem pa kršitev delovno pravne zakonodaje.
Zdaj pristojni inšpekcijski organ, torej Inšpektorat Republike Slovenije za delo, ki bo kasneje tudi lahko pojasnil svoje ugotovitve, je v izrednem nadzoru torej ugotovil več kršitev, zlasti Zakona o delovnih razmerjih. To je razkrila najprej RTV Slovenija na podlagi, na podlagi te odločbe, inšpekcijske, potem so to poročali tudi nekateri drugi mediji, mi pa smo se odločili, da torej poslanci stranke demokrati, da zahtevamo sklic nujne seje Komisije za nadzor javnih financ, ker je prav, da se o tem spregovori.
Torej, prišlo je do preseganja zakonsko določene najvišje tedenske delovne obveznosti, to je 56 ur. Tukaj gre za kršitev šestega odstavka 148. člena Zakona o delovnih razmerjih. Potem nezagotavljanje obveznega 11-urnega počitka med zaporednima delovnima dnevoma 155. člen tega istega zakona. Opravljanje prekomernega števila nadur, v določenih primerih tudi brez ustreznih pisnih odredb. Vsekakor so to zelo velike kršitve delovno pravne zakonodaje. In glede na to, da koalicija ves čas nekako deluje v smeri socialne države, v smeri podpore pravic delavcev, se mi zdi pomembno, da se na to opozori in da potem tudi predstavniki, ki so odgovorni na tem področju za to, da je prišlo do teh kršitev, to tudi razjasnijo in pojasnijo.
Zdaj. zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri organizaciji, evidentiranju in izrabi delovnega časa je torej inšpektorat uvedel prekrškovni postopek. Potem je bila izrečena tudi globa, najprej se je govorilo o globi za določeno osebo, vendar se je izkazalo, da temu ni tako. Torej, v nadaljevanju bomo lahko pojasnili in razjasnili, komu je ta globa bila izrečena.
Zdaj, vedeti moramo, da te kršitve, ki smo jim priča skozi to odločbo, niso sporne le z vidika spoštovanja pravne države in pravic zaposlenih. Tukaj ne gre samo za to vprašanje, ampak so sporne tudi zaradi samega varovanja predsednika vlade, kajti takšne kršitve lahko vplivajo na, bom rekla, učinkovitost varovanja predsednika vlade. Kot opozarja predsednik Sindikata policistov Slovenije, gospod Igor Toplak, mislim, da je bil vabljen na današnjo sejo, pa če je prisoten, bo verjetno lahko to tudi bolj detajlno pojasnil, ampak povedal je, da utrujeni in preobremenjeni varnostniki pomenijo večjo možnost tveganja, kar znižuje stopnjo varnosti varovane osebe. Jaz se seveda s tem strinjam, in seveda, vsekakor je to izjemno problematično.
Imamo pa še en vidik te zgodbe in to je finančni vidik, ta je pa seveda 2. točka, ki je izjemno problematična. Organizacijska izločitev varnostne službe. Torej, prej je bila, kot že rečeno, pod okriljem policije, danes je pod uradom služb, uradom, generalnim sekretariatom vlade. Za to se je samoiniciativno odločil predsednik vlade in nekako, če tako rečemo, na nek način si prilagodil to varovanje, sprivatiziral na nek način neko privatizacijo tega, te službe za varovanje je s tem naredil. In to seveda predstavlja znatno finančno breme za davkoplačevalce oziroma za državljanke in državljane Republike Slovenije. Že tako se zelo zvišujejo davki, potem pa imamo še te dodatne stroške oziroma dodatno breme in prav je, da to pojasnimo.
Zdaj, podatki so bili pridobljeni na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. To je pridobila rtv Slovenija. In ti podatki kažejo, da je bilo v treh letih od vzpostavitve te nove službe, torej pod novim okriljem, pod okriljem generalnega sekretariata vlade, porabljenih več kot 3,1 milijona evrov, samo za prejemke zaposlenih. Da smo bolj natančni, približno milijon 650000 evrov za osnovne plače, milijon 130000 evrov za različne dodatke in skoraj 370000 evrov za delovno uspešnost. Zdaj utemeljeno lahko predvidevamo, da bi bili stroški bistveno višji oziroma nižji, če bi varovanje ostalo organizirano znotraj policije. To vemo zaradi tega, ker tudi ostale najvišje državnike v državi varujejo in so stroški bistveno nižji. Še posebej zaskrbljujoče pa je drastično povečanje mase plač za skoraj ali pa mislim, da za skoraj 54 odstotkov se je masa plač za varovanje povečala v letu 2025 v primerjavi z letom 2024, kljub temu, da pa se število zaposlenih ni v ničemer spremenilo. In prav je, da odgovorni danes iz generalnega sekretariata Vlade, glede na to, da tukaj ni ministra, na to tudi odgovorite in to tudi pojasnite.
Zdaj, dejstvo je, da do sedaj ti podatki niso bili pojasnjeni transparentno. Sklicujete se sicer na to, da so plače določene s posebnim aktom, ki ni javen, saj so delovna mesta torej izvzeta iz kolektivne pogodbe za državno upravo. In na podlagi tega naj bi nastali ti povišani stroški. Ampak moramo pa vedeti, da to seveda omogoča višje prejemke in dodatke v primerjavi z varnostniki v policiji, kar seveda kaže na nek privilegiran status teh javnih uslužbencev. In mislim, da je pošteno tudi do ostalih, ki varujejo najvišje predstavnike države in so jih tudi v preteklosti že varovali in svoje delo odlično, dobro, profesionalno opravljajo, da imajo nekako enake pogoje dela oziroma enake oziroma enake plače, kar zadeva pač njihovo delo.
Zdaj postavlja se tudi vprašanje glede na ugotovljene kršitve. Ali so bili visoki zneski za dodatke in nadure izplačani na podlagi nezakonito odrejenega dela? Tukaj bo mogoče inšpekcija lahko povedala kaj več. Ker če so bili, potem imamo hud problem. Hud problem imamo, če so bili torej dodatki, nadure izplačani na podlagi nezakonito odrejenega dela, ker inšpekcija pač pravi, da so delali prekomerno, da ni bilo vmes počitka. Torej, to so vse kršitve in prav je, da na to se odgovori.
Zdaj, glede na ugotovitve državnega organa o kršitvah zakonodaje, izjemno visoke in netransparentne stroške delovanja. Je torej nujno, da Komisija za nadzor javnih financ se seznani s tem vprašanjem in tudi, da zahtevamo pojasnila od odgovornih. Poslanci Socialne demokrati zato predlagamo, da po končani razpravi se sprejmejo naslednji sklepi: in sicer, da se je komisija seznanila z ugotovitvami inšpektorata Republike Slovenije za delo o večkratnih kršitvah delovno pravne zakonodaje v službi za varovanje predsednika vlade.
Potem predlagamo, da komisija ugotovi, da obstaja utemeljen sum netransparentne in neracionalne porabe javnih sredstev v službi za varovanje predsednika Vlade, zlasti zaradi znatnega povišanja mase plač v letu 2025 ter visokih izplačil dodatkov in delovne uspešnosti. Poslanci Socialne demokrati tudi predlagamo, da komisija pozove generalni sekretariat Vlade, da v roku 30 dni predloži naslednje analize in dokumente. Prvič, natančno analizo stroškov delovanja službe za varovanja predsednika vlade od ustanovitve do danes, in sicer vključno s specifikacijo vseh izplačanih dodatkov in delovne uspešnosti. Potem drugič, primerjalno analizo stroškov z ocenjenimi stroški. Kaj bi torej pomenilo, če bi se varovanje izvajalo še vedno v okviru policije? Tretjič, pojasnilo in pravne podlage za povečanje mase plač v letu 2025. Četrtič, interni akt, na podlagi katerega so določene plače zaposlenih v tej službi izvzete iz kolektivne pogodbe za javno upravo. In petič, pravno mnenje o statusu in zakonitosti izvajanja policijskih pooblastil s strani zaposlenih v službi za varovanje predsednika Vlade.
Poslanci Socialne demokrati želimo tudi, da komisiji, da komisija predlaga, da inšpektorat za javni sektor. Torej na MJU inšpekcija za sistem javnih uslužbencev in plačni sistem v okviru svojih pristojnosti po zakonu o javnih uslužbencih in Zakonu o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju opravi nadzor v generalnem sekretariatu Vlade Republike Slovenije, in sicer z vidika ustreznosti notranje organizacije in sistemizacije delovnih mest, zakonitosti premeščanja in uvrščanja javnih uslužbencev, določanja osnovnih plač, dodatkov in delovne uspešnosti ter stroškov dela na področju varovanja predsednika Vlade Republike Slovenije.
Poslanci Socialne demokrati tudi predlagamo, da Komisija za nadzor javnih financ pozove Računsko sodišče Republike Slovenije, da izvede revizijo pravilnosti in smotrnosti poslovanja Službe za varovanje predsednika Vlade od njene ustanovitve dalje. To so torej sklepi, o katerih bomo spoštovani gospod predsednik komisije, glasovali na koncu. Seveda bo sedaj potekala razprava. Jaz želim, da že v uvodnem delu sem pač izpostavila nekatera vprašanja, odprte dileme na katere je prav, da v nadaljevanju vsi tisti, ki boste dobili besedo, torej vabljeni, odgovorite in spregovorite in pojasnite. Seveda pa se bom sama kot predlagateljica te točke dnevnega reda potem sproti prijavljala v razpravo v kolikor bom zaznala, da je to nujno potrebno. Najlepša hvala. Toliko pa za uvod.
Hvala, lep pozdrav vsem. Najprej uvodoma, služba za varovanje predsednika Vlade je bila ustanovljena v okviru generalnega sekretariata v letu 2022. Ni bila ustanovljena kot samovoljna odločitev predsednika vlade. Šlo je za dve uredbi Vlade, ena na predlog MNZ, druga GSV. Torej, šlo je pa za drugačno organizacijsko rešitev, kot je predvidena, kot je bila predvidena do tedaj. Varujejo še naprej predsednika policisti. Tisti akt, ki ga gospa poslanka omenja, je akt policije, kolikor je meni znano že od leta 2008, tako da tukaj ni nič posebnega. Plače pa so se zvišale zaradi plačne reforme. Že leta 2023, zaradi uvrstitve v višji plačni razred, leta 2024, zaradi uredbe o napredovanju. Kasneje pa zaradi zakona o temeljnem, torej o temeljih sistema plač v javnem sektorju in pa kolektivne pogodbe.
Ostro zavračam, da naj bi šlo za kakršnakoli izigravanja, za kakršnokoli privatno službo. Še naprej torej varujejo policisti predsednika vlade in to opravljajo dobro. Hvala.
Gospa ______Lepo pozdravljeni, hvala lepa za besedo. Kar se tiče vloge Ministrstva za notranje zadeve, lahko pojasnim, da je bil v septembru 2022 sklenjen sporazum o sodelovanju pri varovanju predsednika Vlade Republike Slovenije med VD generalnim direktorjem policije in generalno sekretarko Vlade. V 3. členu sporazuma je določeno, da policija za varovanje predsednika Vlade Republike Slovenije in njegovih članov zagotovi ustrezno število policistov skladno s sprejetim aktom o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest v Generalnem sekretariatu Vlade Republike Slovenije v delu, ki se nanaša na službo za varovanje predsednika vlade. Zaradi premestitve policistov iz 2. člena tega sporazuma se v Generalni sekretariat vlade na podlagi posebnega sporazuma med policijo in generalnim sekretariatom se je na to preneslo ustrezno število kvot. Sredstva za plačo, povračila stroškov in drugih prejemkov policistov ter tudi sredstva za druge materialne stroške povezane z delom policistov pri izvajanju varovanja za leto 2022, potem za leto 2023 in 2024. In na podlagi tega je bila potem na Generalnem sekretariatu Vlade pripravljena sistematizacija službe za varovanje predsednika Vlade Republike Slovenije. Tako da to je glede vloge MNZ. Skratka, sredstva, kvote, vse je bilo preneseno na Generalni sekretariat vlade. Hvala.
Najlepša hvala, dam besedo naprej vabljenim gostom. Inšpektorat na primer, ki je dal globo generali. Izvolite.
Hvala lepa, lepo pozdravljeni spoštovani predsedujoči, spoštovani poslanci in vsi ostali prisotni. Inšpektorat za delo je letos v maju in juliju opravil inšpekcijski nadzor pri Generalnem sekretariatu Vlade Republike Slovenije. Nadzor se je opravil na področju delovnega časa in vodenja evidenc o izrabi delovnega časa, in sicer za delavce, ki opravljajo varovanje predsednika Vlade Republike Slovenije. Takrat je bilo ugotovljeno, da je varovanje predsednika Vlade opravljalo 16 delavcev. Ugotovljeno je bilo, da pri delavcih, ki so opravljali nadurno delo, so bile predložene tudi odredbe za delo preko polnega delovnega časa. Te so izdane na podlagi 73. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji. Odredbe so bile izdane vse za iste naloge, in sicer to je dokončanje varovanja predsednika Vlade. Za tiste dni, za katere pa delodajalec ni izdal odredb, pa delodajalec delavcem ni zagotovil dnevnega počitka. Torej, inšpektorica je ugotovila kršitev v zvezi z dnevnim počitkom v trajanju minimalno 11 ur in pa kršitve pri razporejanju delovnega časa glede tedenske omejitve 56 ur na teden. Se pravi, so opravljali delo preko te meje.
Naj omenim, da so se te ugotovljene kršitve nanašale na obdobje od julija do konca septembra v lanskem letu. In da potem v oktobru leta 2024 ni bilo več ugotovljenih kršitev določb o počitkih. Zavezanec v postopku je pojasnil, da so se takrat seznanili s situacijo v centru za varovanje in zaščito, kjer so bili ugotovljeni primerljivi prekrški in so potem tudi odpravili vse nepravilnosti. Torej, za ugotovljene kršitve, ki pa sem jih omenila že prej, pa je bil uveden prekrškovni postopek. V tem postopku je bila odgovorni osebi izrečena sankcija, in sicer z izrekom opomina in pa z izrekom globe v višini 300 evrov. Ta globa je poravnana, inšpekcijski postopek pa zaključen. Toliko z moje strani.
Gospa _________Če smem toliko v pojasnilo, bi se navezala na ta pojasnila inšpektorata. Postopek je bil voden zoper odgovorno osebo, za katero se je nekaj časa tudi v medijih pojavljalo zatrjevanje, da sem bila to jaz. Mogoče samo z moje strani, to nisem bila jaz, tudi globe nisem poravnala jaz. Glede na to, da se tudi napoved današnjega sklica seje komisije nekako pojavlja najprej kot odziv na to, da sem jaz dobila v plačilo globo. In pa še nekaj, tudi tisto, kar je bilo izpostavljeno. Po mojem videnju je prišlo tudi do teh nadur oziroma teh pomanjkljivosti zaradi same narave dela. Varovanje je potrebno dokončati, enostavno ni možno na neki točki reči, zdaj pa ura toliko, zdaj pa ne varujemo več, ko smo nekje na terenu, ko se nekaj dogaja in zato tudi zatrjevanje, da je to primerljivo tistemu, kar je v Centru za varovanje in zaščito v policiji, ker imajo, predpostavljam, enake izzive. Hvala.
