In ura je točno 17.00. / oglašanje iz dvorane/ Tako nekako, ja. Tako, da začenjam 20. nujno sejo Odbora za obrambo. Lepo pozdravljam vse prisotne, pozdravljam magistra Boruta Sajovica, ministra za obrambo, brigadirja Paternusa, državnega sekretarja Pavlina in gospo Ireno Momić iz Ministrstva za finance. Lepo pozdravljam tudi vse ostale prisotne!

Obveščam vas, da so zadržani Anton Šturbej in magister Janez Žakelj. Kot nadomestni poslanci pa sodelujejo: Alenka Helbl namesto Žana Mahniča, Tomaž Lisec namesto Francija Kepe, Franc Rosec namesto Jožefa Jelena, Katarina Štravs namesto Teodorja Uraniča in Gašper Ovnik namesto Aleša Rezarja.

In prehajamo na določitev dnevnega reda. S sklicem seje ste prejeli dnevni red: 1. točka - Predlog sprememb proračuna. Republike Slovenije za leto 2026 in točka 2 - Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2027. Predlogov za razširitev ali umik posameznih točk nisem prejel, zato je dnevni red tak kot je. In odboru predlagam, da združimo 1. in 2. točko dnevnega reda, sicer tako, da imajo predstavniki ministrstev skupen uvod, članice in člani odbora pa potem opravijo razpravo o obeh točkah. Aja, pa lep pozdrav novi članici Odbora za obrambo gospe Mojci Šetinc Pašek, ki je prvič na tem odboru danes. A kdo nasprotuje, da združimo točke? (Ne.)

Potem pa prehajamo na 1. IN 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2026 IN PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2027.

Navedena predloga proračunov je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada. Gradivo s predlogoma proračunov je bilo objavljeno v spletnih, na spletnih straneh Državnega zbora.

Tako da prehajamo na predstavitev obeh predlogov, zato predajam besedo vabljenim, če želi prvo Ministrstvo za finance. Gospa Irena Momić, izvolite.

Pozdravljeni.

Irena Momić, Ministrstvo za finance.

Sama bom podala pač uvodni del k obema proračunoma.

Pri pripravi predloga sprememb proračuna za leto 2026 in proračuna za leto 2027 so bila upoštevana izhodišča iz jesenske napovedi gospodarskih gibanj Urada za makroekonomske analize in razvoj, zakonske in druge obveznosti oziroma zastavljene prioritete ter napovedi predlagateljev finančnih načrtov za namen izvajanja načrta za okrevanje in odpornost evropske kohezijske politike in drugih EU sredstev.

V predlogu sprememb proračuna za leto 2026 se načrtuje za 15,6 milijard evrov prihodkov. Načrtovani prihodki so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2026 nižji za 2,1 odstotka, predvsem zaradi upočasnjene rasti davčnih prihodkov zaradi konjunkturnih dejavnikov, manjšega poračuna davka od dohodkov pravnih oseb in uskladitve olajšav in lestvice za odmero dohodnine z inflacijo. Hkrati se načrtuje oziroma pričakuje odhodke v višini 17,7 milijard evrov, te so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2026 višji za 3,2 odstotka višje. Odhodke se načrtuje predvsem zaradi višjih stroškov dela iz naslova prenove plačnega sistema podpore tehnološkim razvojnim projektom, investicij v železniško infrastrukturo, proizvodnjo in oskrbo z energijo, uskladitve transferjev z rastjo cen življenjskih potrebščin, izvajanja Zakona o osebni asistenci, rasti obrambnih izdatkov skladno z Resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040 in stabilizacija financiranja zdravstvenega varstva. S predlogom sprememb proračuna za leto 2026 v bilanci prihodkov in odhodkov tako načrtujemo primanjkljaj v višini 2,1 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP. V predlogu proračuna za leto 2027 se načrtuje 16 milijard evrov prihodkov in so v primerjavi s predlogom sprememb proračuna za leto 2026 višji za 2,6 odstotka. Na drugi strani se pričakuje za 18,1 milijarde odhodkov, kjer se največji delež sredstev namenja izobraževanju in športu, socialni varnosti in pokojninskemu varstvu. S predlogom proračuna za leto 2027 v bilanci prihodkov in odhodkov načrtujemo primanjkljaj v višini 2,1 milijarde evrov oziroma 2,8 odstotka BDP. Sama politika in izhodišče načrtovanja javnih finančnih prihodkov in odhodkov ter pristop k upravljanju javnih financ bo obravnaval matični odbor, zato predlagam, da ministrstvo samo predstavi svoj konkreten finančni načrt. Hvala.

Hvala lepa.

Minister za obrambo, magister Borut Sajovic, imate besedo, izvolite.

Spoštovani predsednik, spoštovane članice in člani odbora, drage sodelavke in pa sodelavci. Več zaostrenih razmer na geopolitičnem parketu zahteva več truda, več energije, več ljudi in pa tudi več sredstev za to, da povečamo varnost, odpornost in pa obrambno sposobnost te države. V tej državi lahko delimo tisto, kar imamo in to odražata tudi predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leti 2026 in 2027 na našem področju. Mednarodne okoliščine so znane in pa poznane, zato je investiranje v obrambo ključnega pomena za razvoj potrebnih zmogljivosti ter pospešeno zapolnitev večletne vrzeli v Slovenski vojski.

Finančna načrta za leti 2026 in 2027 zagotavljata nadaljnjo modernizacijo in razvoj Slovenske vojske, dodatno opremljene, s poudarkom na dvojni rabi. Pomembno mesto zavzemajo tudi načrtovana sredstva za raziskave, za razvoj in inovacije. Prav tako pa želimo s predlogoma finančnih načrtov okrepiti in nadgraditi sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Za uresničitev povečanih ambicij in potreb je treba slediti sprejetim strateškim in planskim dokumentom ter zagotoviti uresničevanje zavez za dvig obrambnih izdatkov skladno s sprejetimi mednarodnimi zavezami naše države tudi na ravni zavezništva in pa tudi v Evropski uniji.

Republika Slovenija je že posodobila ključne strateške in planske dokumente s področja obrambe, ki so odziv in odgovor na znatno spremenjeno varnostno okolje v Evropi. Aprila 2024 je Vlada sprejela ključne strateške dokumente, in sicer, naj še enkrat omenim, nova obrambna strategija, vojaško strategijo Republike Slovenije in strategijo civilne obrambe Republike Slovenije v letošnjem letu, junija 2025, je Državni zbor sprejel tudi novo resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040 in pa v postopku je prav tako priprava srednjeročnega obrambnega programa.

Kje smo s številkami? Predlog sprememb finančnega načrta za leto 2026 znaša milijardo 416 milijonov 255 tisoč 790 evrov in je za 74,3 milijone evrov višji v primerjavi s sprejetim finančnim načrtom za leto 2026. Za leto 2027 je predlog finančnega načrta ministrstva v višini milijardo 575 milijonov 680 tisoč 958 evrov in je višji za 159,4 milijona evrov, kot so bile predlagane spremembe finančnega načrta za leto 2026. Po predlogu finančnega načrta ministrstva za obrambo za leto 2026 znašajo obrambni izdatki za vojaške zadeve milijardo 260 milijonov evrov, kar predstavlja 1,71 odstotka bruto družbenega proizvoda. Po predlogu načrta za leto 2027 pa znašajo obrambni izdatki za vojaške zadeve milijardo 415 milijonov oziroma 1,83 bruto družbenega proizvoda, če upoštevamo seveda za osnovo Umarjevo izhodišče za leto 2025. Imamo sprejeto tudi resolucijo, ki načrtuje naše cilje do leta 2030. Predlogu finančnega načrta Ministrstva za obrambo za leto 2026 se v Slovenski vojski namenja 1,1 milijarda evrov sredstev oziroma 78,9 odstotkov finančnega načrta ministrstva, Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje 99,3 milijona evrov oziroma 7 odstotkov finančnega načrta ter upravnem delu ministrstva, ki vključuje vojaško dediščino 194,4 milijone evrov ali 3,17 odstotkov finančnega načrta. Znotraj naše sestave sta tudi oba inšpektorata, za katere se načrtuje 5,2 milijona evrov ali 0,4 odstotka finančnega načrta ministrstva. Podobno je tudi s finančnimi načrti Ministrstva za obrambo za leto 2027, kjer je pa bistvo, da so sredstva povečana za 159,4 milijona evrov. Sam razrez pa ostaja približno v enakih odstotkovnih razmerjih. Pomembna postavka so sredstva za plače, ki se za prihodnji dve leti povečujejo. v oceni je upoštevano postopno naraščanje števila zaposlenih v Slovenski vojski. Sredstva bodo namenjena s sistemskim ukrepom za pridobivanje in zadrževanja kadrov, pa tudi za njegov razvoj in pa motiviranje. Zdaj, treba je omeniti tudi katere so ključne aktivnosti, za katere namenjamo sredstva. Slovenska vojska ima v finančnem načrtu v letu 2026 načrtovane investicije za nakup opreme in investicijsko vzdrževanje v višini 468,6 milijona evrov, kar je pet milijonov evrov več kot v finančnem načrtu, ki je že sprejet za leto 2026. V letu 2027 pa investicije narastejo na 550,1 milijon evrov kar je za 81,5 milijona evrov več kot v predlogu sprememb za leto 2026. Od tega je skladno z Zakonom o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski na posebni proračunski postavki načrtovano 160 milijonov za leto 2026 in enak znesek tudi za leto 2027. Bistveno je, da se povečujejo vlaganja v upravljanje, izobraževanje in oskrbo kadrov, kar je predvsem posledica naraščanja števila pripadnikov tako stalne kot pogodbene sestave Slovenske vojske in s tem povečanje zahtev tako na področju zagotavljanja plač kot tudi izobraževanja in pa usposabljanja. Temeljne naloge Slovenske vojske bodo v skladu s planskimi in razvojnimi dokumenti v naslednjem dvoletnem obdobju usmerjene. Usmerjene predvsem v zagotavljanje ustrezne pehotne oborožitve in ostale opreme vojaka. Zagotavljanje novih komunikacijskih in pa nadgradnja informacijskih sistemov. Izgradnja obstoječe vadbene infrastrukture in prilagajanje zahtevam sodobne vojaške organizacije, ki odgovarja tudi na stvari, ki smo jih dogovorili v zavezništvu. stvari, ki smo jih dogovorili v zavezništvu, prilagajamo infrastrukturne zmogljivosti večjim potrebam po vojaškem izobraževanju in pa usposabljanju in pa nadaljevanje izgradnje nove vojaške infrastrukture, ki je prilagojena zahtevam Slovenske vojske in podpori države gostiteljice.

Ključni projekti na področju investicij v naslednjem dveletnem obdobju bodo kopenski sistem zračne obrambe, bojna kolesna vozila za izgradnjo srednjih sil, pehotna oborožitev, posodobitev vojaške infrastrukture, artilerijska sredstva, nacionalni zdravstveni center za izredne razmere, situacijski center kibernetske obrambe, taktična tovorna vozila, lahka oklepna vozila, večnamenski vojaški helikopterji, izgradnja objekta za kibernetsko obrambo, inženirska gradbena mehanizacija in pa oprema in sistemi letalske baze Cerklje ob Krki. Za potrebe izgradnje vojaških zmogljivosti se prenavlja tudi vojašnica Edvarda Peperka ter pripravlja investicijska in projektna dokumentacija za vojašnico generala Maistra. Eden največjih projektov bo seveda zagotovitev ustrezne zračne obrambe srednjega dosega Iris TSLM nemškega proizvajalca Deel Defence v okviru dveh ločenih naročil v skupni vrednosti 370 milijonov evrov je MORS naročil tri, tri baterije, pri čemer bo vsaka obsegala taktično operativni center, radar in pa po tri raketne lanserje. Prve dobave so predvidene v začetku leta 2027. Za potrebe zračne obrambe se v letu 2026 zaključuje tudi prenova in prilagoditev delavnice za vzdrževanje v vojašnici Ivan Cankar, hkrati pa se pripravlja investicijska in projektna dokumentacija za izgradnjo poveljniške namestitvene in logistične infrastrukture v letalski bazi Cerklje ob Krki in v vojašnici generala Maistra. Bistveno je, da se bo v nadaljnjih postopkih, se že pristopa in se bo pristopilo tudi naprej. Začetek gradnje nacionalnega zdravstvenega centra za izredne razmere, zaključek izgradnje in obnove v Bolnici Petra Držaja v letu 2028. Trenutno smo v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja.

Pomembna so sredstva za raziskave, razvoj in inovacije. Ta morajo znašati na leto 2 odstotka, in sicer to v letu 2026 znaša 29,6 milijona, kar predstavlja 2,4 odstotka obrambnih izdatkov. V letu 2027 pa je načrtovano v ta namen 35 milijonov evrov oziroma 2,5 odstotka obrambnih izdatkov. Je pa temeljni cilj vseh teh sredstev, da se spodbuja domačo industrijo in raziskovalne organizacije k vključevanju v mednarodne konzorcije, predvsem v okviru pobud Evropskega obrambnega sklada in pa pač ustreznih zavezniških inštitucij.

Pomemben del proračuna so tudi sredstva Uprave za zaščito in reševanje, kjer bomo zagotavljali kontinuiteto opravljenih upravnih in operativnih nalog zaščite in reševanja. Pomemben podatek ali pa bistvo je, ki odraža specifiko našega sistema, ki temelji na prostovoljstvu in pa na društvih za namen sofinanciranja društev in drugih organizacij ter lokalnih skupnosti se iz finančnega načrta Uprave za zaščito in reševanje namenja kar 32,94 odstotka v letu 2026 in pa 32,97 odstotka v letu 2027.

Nadaljujemo s programom oblikovanja državnih rezerv materialnih sredstev, ki je bil začrtan za leta 2023 do 2030 in zagotavljamo vso potrebno opremo za reševalne enote in pa logistično podporo. Posebno mesto v našem načrtovanju imamo zaradi vsakodnevne rasti kibernetskih groženj, tudi vlaganje v sistem kibernetske varnosti. Poseben poudarek bo dan neprekinjenemu delovanju številke 112 in pa načrtovana je prenova komunikacijsko informacijskih sredstev. Pomembno tudi, da v okviru načrta za okrevanje in odpornost, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje načrtuje projekte, s ciljem zmanjšanja posledic in vplivom podnebno pogojenih nesreč, tako na lokalni kot tudi regionalni in državni ravni; tudi tu se zagotavlja vsa potrebna oprema vozila in sredstev, ki bi se za ta namen lahko uporabljala.

V ta sistem je vključena tudi ureditev usposabljanja za velike požare v naravnem okolju, izdelava projektne in investicijske dokumentacije za nacionalni center zaščite in reševanja, vseslovenski center, za protipoplavno zaščito in pa vseslovenski center za žled in ujme, pričetek izgradnje regijskega središča za zaščito, pomoč in izgradnja gasilskih poligonov Pekarje(?), Sežana ter Vojnik in pa, kar se tiče večnamenskih stavb v sistemu zaščite in reševanja, vlagamo na območju Kranja, Škofje loke, postavljamo montažne hale za garažiranje specialnih vozil s hidravličnimi nadgradnjami in kotalnimi zabojniki za podnebno pogojene nesreče v Pekrah, Celju, Kranju in Ptuju in pa pripravljamo se na gradnjo dveh hangarjev na Brniku, načrtuje se tudi prenova sistema video kras in pa povečanje sredstev za državne rezerve.

Zvišujejo se tudi sredstva na Ministrstvu za obrambo, v upravnem delu in pa za konec bistveno v letu 2026 in 2027 bo skladno s prenovljenimi strateškimi dokumenti in z dodeljenimi finančnimi sredstvi, Ministrstvu za obrambo poudarek na implementaciji ciljev zmogljivosti, ki so bili za našo državo sprejeti za leto 2025. Posebna pozornost zmogljivosti, namenjene dvojni rabi varnost, odpornost, krepitev le te, tako za potrebe slovenske vojske kot tudi za podporo silam za zaščito in reševanje, glede na poslabšanje varnostnega okolja v Evropi ter večje število naravnih nesreč, je pomembna rast finančnega načrta našega ministrstva ter vlaganje v obrambni sistem in sistem varstva pred naravnimi nesrečami. To so tiste glavne ugotovitve, na vsa vprašanja in pa razmisleke pa bomo skupaj s sodelavci odgovorili v nadaljevanju seje, tako da hvala lepa za pozornost.

Hvala.

Če želite besedo general? (Ne.) Ne, hvala, potem pa, potem pa, nisem še odprl razprave, no, potem pa dajem besedo, tudi ne želite besede, gospod Behin, če že, ne, no potem pa odpiram razpravo in zbiram prijave.

Ja, Nataša Sukič, Miha Kordiš, Mojca, Sandra…

Evo, imate besedo gospa Sukič.

Hvala predsednik.

Lep pozdrav vsem tukaj prisotnim!

Saj moje stališče ne bo presenečenje, ker naša stališča poznate. Ravnokar ste zaključil, minister, s povedjo, da se povečuje nestabilnost ali varnostna problematika, da živimo v nekem takem nestabilnem varnostno ogrožujočem okolju. No, no, mislim, to je retorika, ki se na veliko zdaj odmeva iz Bruslja. Tudi vemo, kakšna kampanja se vodi v imenu Nato pakta, odkar je predsednik Trump zahteval povišanje budžeta za, torej orožje na tri pa pol in 5 odstotkov. In seveda je skladno s tem bo treba strašiti ljudi kako se poslabšuje varnostna situacija. No mislim, varnostna situacija se lahko ne poslabšuje kot vemo, lahko se pa zelo drastično poslabša kot vemo, če bodo recimo Tomahauki prispeli v Ukrajino. In tako naprej, da ne bom razpredala o tem žarišču, iz katerega izhajajo vse te, vsa ta retorika, kako smo varnostno ogroženi Češko, da nas bodo zdaj Rusi napadli. No ja, zdaj malo dvomim, da nas bodo kar tako napadli, glede na to, da so oni jedrska velesila, na drugi strani so pa Francija pa Velika Britanija pa ZDA jedrske velesile. Tako da, če se bomo takole pogovarjali, potem nam vsi ti sistemi, o katerih tukaj mi lahko lahkotno razpravljamo kako bomo samo za sto milijonov tu pa za sto milijonov tam povečali ne bodo prav nič pomagali, ker veste kaj se bo potem zgodilo? Proti temu pa verjetno vsi ti, vse te zadeve, ki so navedene v proračunu, ne bodo prav dosti zalegle, mogoče za en teden dni. Skratka, mi smo na poti izpolnjevanja zavez Nato paktu. Vprašajmo se, kakšen bi bil naš proračun, če mi ne bi bili v Nato paktu in bi se dejansko opremljali, sicer bi se morali opremljati, obrambo in zaščito na neki pač nacionalni ravni, ampak verjetno proračun niti približno ne bi bil v duhu tako velike nakupovalne mrzlice, kot smo ji zdaj priča. Komaj še sledimo pravzaprav, katere vse velike vojaške nakupe bomo opravili tako rekoč jutri. In ta obrambni proračun na žalost vse to potrjuje. Meni je žal, da najbolj socialna Vlada v zgodovini Republike Slovenije najbolj socialno občutljiva in Vlada, ki je res naredila ogromno enih korakov h krepitvi socialne države. Na žalost je pa tudi s podlegla tej retoriki in se uklonila tem zahtevam. In pač smo tudi najbolj militaristična očitno vlada. In pravzaprav niti ne gre toliko za obrambni proračun, gre bolj za vojaški proračun in tudi ne toliko vojaški v resnici, kot gre za postavko infrastruktura in opremljenost Slovenske vojske, od koder se pa kupuje orožje, ureja strelišča in tako naprej. In skratka, če strnem, glede na leto 2022, ko sta proračuna za leti 2026 in 2027 višja za Mors za leto 26 71 odstotkov, za leto 27 90 odstotkov, za GŠSV za leto 26 76 odstotkov, za letos 27 100 odstotkov in za infrastrukturo in opremljenost Slovenske vojske za leto 26 133 odstotkov in za leto 2027 kar 184 odstotkov. Tako da mislim, dajmo pač reči bobu bob v zadnjem letu mandata te vlade kot rečeno najbolj socialne vlade, kar ji lahko samo izrekam veliko pohvalo. Bodo vendarle izdatki za oboroževanje znašali več kot še enkrat toliko, kot so znašali v zadnjem letu vlade Janeza Janše pa vemo, kako smo bili kritični. Do povečevanja vojaškega budžeta takrat. Kajti, tudi tisti, je bilo preveč, če smo že čisto natančni. Pač očitno je naša prioriteta vse veš, vse hujša prioriteta v tej državi, vse oboroževati do zob. Kaj bomo s tem orožjem? Aja, vem, da bomo rakete, zemlja, zrak pošiljali v Ukrajino, da bomo to kupovali, to smo zdaj prebrali v medijih. Kaj bomo pa z vsem tem orožjem? Ali je to pot k miru? Ali si upa kdo od vojaških strategov reči, da je enormno prekomerno kopičenje orožja, ki ga ima Nato v resnici že zdaj dovolj, resnično prava pot k miru? Mislim, ali več orožja pomeni večjo verjetnost, da bo na neki točki nekaj ekshaliralo in da bomo to orožje pač uporabili oziroma, če ga bomo lahko. Ker če se bo zgodilo tisto, kar sem prej povedala, niti ne bo kaj dosti časa za to.

Zdaj, dvojna raba je tako tudi zelo priljubljena zdajle, pač paravan za to, kar počnemo. Ja, v redu, vojaška bolnica, super. Zdaj ne vem, kje bo še ta dvojna raba. Neskončno dolgo te dvojne rabe tudi ne bomo mogli tako uveljavljati. Verjetno kakšne infrastrukturne poti, ne vem, ali boste pri drugem tiru dali kaj zraven pri tretji razvojni osi, pojma nimam, kje vse. No, to boste mogoče malo bolj pojasnil. Meni je recimo, ko sem čez vikend razmišljala, padlo na pamet, da bi bilo glede na podnebne izzive, podnebnih sprememb, pa tudi sicer, kaj pa vem, recimo, da pa res pride do kake ogrožajoče situacije, o kateri tako radi govorimo zadnje čase v Evropi in na žalost to ponavljamo tudi v Sloveniji, ali imamo mi enotno obrambno, za obrambne namene, za samooskrbnost svojo enotno poenoteno banko semen, če pride do kakršnekoli take naravne katastrofe, da bomo samooskrbni in prehrambeni. Recimo to bi bila ideja, da tako kot imajo Norvežani neko res, na ta način, da se nekaj zgradi. To bi bilo recimo pohvalno. To bi bilo recimo samo v duhu samooskrbnosti. Vem, da imamo neke banke semen v državi štiri, minister vem, da imamo, mislim, da štiri banke semen, ampak pač neko skoordinirano, poenoteno celoto, ki bo recimo strateško umeščena v samoobrambne namene ali pa samozaščitne ali kakorkoli, recimo v duhu podnebnih sprememb, ko nam bo vse skurilo, pa bomo morali nekje hrano mogoče v kakšnih podzemnih objektih umetno, pod umetno svetlobo pridelovati. Ne vem, govorim na pamet, ampak recimo, to bi bila recimo pametna, mogoče dvojna raba.

Mene nekaj skrbi, mi pač kupujemo zdaj neke baterije, ogromno nekega orožja, ampak v resnici nimamo dovolj ljudi in ne moremo jih tako hitro novačiti, kot imamo ogromen proračun za vojsko, da nabavljamo neka vozila. Ali imamo mi sploh dovolj šoferjev, ki bodo ta vozila vozila? Pač mogoče tako hitro kupujemo opremo, da s kadri ne bomo mogli slediti, to hočem povedati. In vem, da zdaj delate razne kampanje, to me tudi, to me tudi žalosti recimo, sem slišala, da v šoli že spodbujate, pa ne vem kje že, otroke, da se včlanijo v vojsko. Ampak katere otroke, recimo ti otroci socialno ogroženih, deprivilegiranih družin dobijo pač zvezke, šolske zvezke, pač gratis, kar država prijazno pomaga tem otrokom, ampak na njih je baje nek slogan, vključite ali včlanite se v Slovensko vojsko. Mislim, ali ni žalostno, kaj bomo kanonfuter dobivali iz socialno deprivilegiranih okolij, tako kot Putin novači vojake iz nekih oddaljenih regij Rusije in jih pošilja na fronto. Mislim, mene to pač na to spominja, če ti daš revnim otrokom zvezke zastonj, šolske potrebščine, na njih pa pišejo ti slogani, to pomeni, da pač novačite v teh okoljih, ribarite, da boste dobili te kadre. Zdaj mislim, res ne bom se spuščala v to novačenje na neprimerne načine v izobraževalno vzgojnem sistemu. Ker ker se obnašamo kot da sta obramba in služenje domovini že malce nekaj svetega. Me pa res zanima no. Mah, ne bom, ne bom zdaj niti o Natu več izgubljala besed, ker sem že dovolj povedala, da smo člani te zveze, ki je mnogokrat netila konflikte po svetu, ne pa da bi bila izključno neka obrambna organizacija in ki se gre v praksi vojno. Recimo, kar hočemo v Ukrajini, na račun seveda na ukrajinskih tleh umirajo pa seveda Ukrajinci in tako naprej.

Zdaj pa, jaz bi se malo dotaknila raket, spajk, ker tole, tole me je pa zelo zbodlo v tem proračunu, no.

Proračun vključuje pač vse orožarske posle, ki jih je obetal že prejšnji proračun. Tu ni nekih presenečenj, helikopterje, letala, havbice, protiletalske rakete, oklepnike patria, oklepniki Osh Kosh in tako naprej, to pač ni nič novega, lahko rečemo na zahodu nič novega. Kar pa je novo in kar je žalostno in zaskrbljujoče pa je podaljšanje in povečanje obsega nacionalnega razvojnega programa protioklepni raketni sistem Spajk. Namreč, že novembra 2024 smo poslanci Levice in sd v pobudi za preklic dogovora o nakupu izraelskega orožja izpostavili, da iz načrta razvojnih programov izhaja, da Slovenska vojska načrtuje nabavo izraelskega orožja in streliva tudi v obdobju 2024-2026, od takrat v predvideni vrednosti 31,5 milijona evrov, in da je bilo že za leto 2025. Za izraelske rakete Spike namenjenih 12,3 milijona evrov. Vztrajanje pri nabavi teh raket pomeni kaj, podporo genocidu in podporo apartheidu izraelskemu režimu, Netanjahujevemu režimu, ki ga pač je izvajal, upam, da je zdaj vsaj genocida konec, ne pa tudi on ne bom rekla, da ga je sto procentno konec, ker smo že marsikaj videli tamle v Gazi, ampak recimo, da ga je konec, Apartheida pa ni konec, pa dokler Palestinci ne bodo imeli svoje države bo okupator še dalje jih tlačil in zatiral, tako da smo si na jasnem, ne in vidimo, kako prijazen je ta okupator. Zato smo takrat od vlade zahtevali, da sprejme sklep o preklicu vseh orožarskih pogodb z državo Izrael, ker izvaja genocid nad palestinskim ljudstvom. Kaj ste nam odgovorili? Bom povedala, kaj ste odgovorili in bom potem dokazala, kaj vse ni res. Vlada je v odgovoru na pobudo zapisala, da je Ministrstvo za obrambo, citiram, nabavilo protioklepne raketne sisteme Spike in pripadajoče strelivo pri edinem evropskem dobavitelju EuroSpike GmbH iz Nemčije in pri tem ni imelo in tudi trenutno nima pogodbenega odnosa z izraelskimi podjetji. Podjetje EuroSpike GmbH. Je bilo na podlagi izbrano kot ponudnik na predhodno izvedenem javnem naročilu, pri tem pa ministrstvo za obrambo ni izvajalo plačil izraelskim podjetjem. Dobavitelj EuroSpike GmbH je v večinski v večinski lasti dveh velikih nemških podjetij, Rheinmetall in Diehl Defence, 20-odstotni delež v navedenem podjetju pa ima podjetje RCBS BV iz Velike Britanije, glede na navedeno in dejstvo, da ministrstvo za obrambo nima sklenjene nobene pogodbe za nabavo oborožitve z izraelskimi podjetji oziroma s samim Izraelom, Vlada ne more slediti podani poslanski pobudi, tako ste nas zavrnili, konec navedka. No, zdaj pa dobro poslušajmo, pri tem dogovoru gre za sprenevedanje, spoštovani minister, res, to je žalostno, mislim za veliko sprenevedanje, namreč EuroSpike GmbH je v solastništvu, kot rečeno, nemških proizvajalcev Rheinmetall in Diehl ter izraelske državne firme Rafael Advanced Defense Systems Ltd, ki je za nameček ta raketni sistem sploh razvilo. Oni so izvorni nosilci razvoja tega sistema in torej poleg neposrednega dobička od prodaje služijo tudi z licenčnino. Ja, da se razumemo, še zmeraj torej poslujemo z Izraelom preko sistemov Spike, ne da še zmeraj poslujemo, vedno bolj bomo poslovali, kot vidimo, ne glede na genocid in ne glede na apartheid. To je dejansko potrdila tudi obramboslovka doktor Jelena Juvan, rekoč, citiram: "EuroSpike je res podjetje, ki je v lasti dveh nemških podjetij in enega izraelskega, tako da trditi, da ne gre za izraelske proizvode, je pravzaprav neresnično oziroma je neke vrste sprenevedanje.", konec navedka oziroma glejte, mislim, to je, ne bom, ne bom rekla, govorjenje neresnic, da se lepše izrazim. Lastnim poslankam in poslancem iz koalicijskih vrst ne. / oglašanje iz ozadja - ne drži/ Ja, to je pač povedala doktorica Juvan, ne, zdaj pa pač morate z njo njej dopovedati, da to ne drži, jaz ji popolnoma verjamem, da drži, pa tudi malo smo raziskali izvore in pač drži. Drži, da je Rafael Advanced Defense Systems Ltd ta raketni sistem razvilo in da je tudi v solastništvu. Konec julija je vlada s sklepom prepovedala, pazite, prepovedala uvoz, izvoz in tranzit orožja v Izrael in iz njega. To je naredila vlada s sklepom konec julija letos. In kaj zdaj, naj si mislim, da je šlo za prazen piar manever, saj sklep je pač jasen in torej mi ne bi smeli s Spike, s temi raketami sploh več imeti opravka po tej, glede na ta sklep. Torej, kaj je zdaj tu res ta sklep, je to prazni piar manever, sprenevedanje, da ta Rafael, karkoli že je, nima nobene zveze, mislim, tole ni v redu, ne. In pač, kako, kaj je zdaj ta embargo, obstaja ta embargo, ne obstaja glede na Spike sistem očitno ne obstaja. Ali pa izjemoma v tem primeru ne obstaja. In temu piškavemu embargu so se na žalost posmehovali še celo izraelski mediji, ko smo ga objavili. Vam tudi to kaj pove? To je popolnoma jasno, če so se norca delali iz nas, da so se upravičeno delali norca iz nas, glede na ta Spajk in to je malo, to je zelo sporno. Tako da jaz zdaj ne bom dal razpredal, imam še tukaj še nekaj argumentov, če boste mogoče, ne vem, zakaj se povečuje vrednost NRP za več kot 50 odstotkov, če bomo začeli še s kakšnim DDV govoriti, vam bom potem še dalje lahko v naslednji razpravi oporekala tudi temu. Ampak tole je res, tole s tem embargom na izraelsko orožje, ki to ni, To pa res ni niti malo fer in higienično. S tem bom zaključila, hvala lepa.

Hvala. Gospod Kordiš, izvolite, imate besedo.

Predsedujoči, hvala za besedo. Na tej točki je neizpodbitno in z vašimi proračuni podčrtano dejstvo, da imamo opravka z najbolj orožarsko vlado v zgodovini te države. In seveda se in orožja oziroma nasploh programov militarizacije ne da izvajati kar iz čistega zraka. Sredstva, ki gredo za militarizacijo, so sredstva, izgubljena iz proračuna socialne države. Orožje se kupuje iz denarja, ki bi moral za zadovoljevanje različnih potreb državljank in državljanov, ki v tem trenutku zagotovo niso zadovoljene. Poglejte samo statistiko revščine. Mi smo sredi gromozanske kapitalistične konjunkture, dobički so visoki, gospodarska koles se vrtijo in vrtijo, spirala revščine se pa poglablja. Seveda socialno državo imamo točno za to, da poskrbi za temeljno družbeno pravičnost. Česa pa ne more narediti, če svoje omejene vire meče v tuje vojne in v Natovo orožje. Ni dobrega nakupa orožja. Praktično nobene večje orožarske nabave v tej državi nismo izpeljali brez, da to ne bi bila hkrati več let trajajoča orožarska afera. Patrie so mogoče za našo generacijo najbolj razvpit primer, zagotovo pa niso omejen primer. Tanki M55S, njihova prenova, nabava izraelskih havbic, nabava oklepnikov OshKosh 4 × 4, ni da ni. Samo orožarska industrija in s tem povezani lobiji, vključno z generali Nato pakta je najbolj skorumpiran biznis na tem svetu. Pa kljub temu, da gre za umazane posle in za tuje interese, ki niso namenjeni absolutno ničemur drugemu kakor izvajanja politike mišic nad šibkejšimi, najdemo tudi znotraj orožarskega peharja še bolj sporne orožarske programe. Dva izmed teh bi rad danes izpostavil, ker nas oba postavljata v hudo sporno luč pred lastnimi državljankami in državljani in pred, kako že vi pravite, spremenjenim globalnim varnostnim okoljem. Prvo je nabavljanje raket za ameriško vojno v Ukrajini. Mi bomo plačali slovenski državljanke in državljani, z našim denarjem ameriškim proizvajalcem raket za to, da jih bomo poslali na ameriško fronto v Ukrajini za ameriško vojno proti Ruski federaciji. Dajte mi povedati, zakaj ljudje v tej državi delajo, zakaj ljudje v tej državi plačujejo davke? A za to, da financirajo direktno vojskovanje proti Ruski federaciji, jedrski sili, ki nam v zgodovini nikoli ni skrivala lasu, samo zato, ker se velikim zahodnim državam na čelu z Združenimi državami, Amerike trese prestol svetovnega voditelja. In si želi z nasilnimi sredstvi in z agresivnimi politikami ta prestol ohraniti. Mi, ne pa za to plačujemo s svojim denarjem, s svojimi življenji. Zdaj, tisto spreminjajoče varnostno okolje je seveda lepa skovanka, za katero se skrivajo politična dejanja, politična dejanja naših zaveznikov zahodnih držav, ki hočejo agresivno igrati policaje po celem svetu. In Slovenija pri tem sodeluje. Zdaj, vi pravite, da nas te spreminjajoče se varnostne razmere, kot je to, da naš veliki zaveznik Trump zbombardira Iran ali kot je to, da zahodne države očitno, vključno s Slovenijo, v Ukrajino pošiljajo orožje in podobno in podobno, da nas da nas vojaško ogrožajo. Tako kot slab vreme, ker od nikoder. Ampak Slovenija v resnici ni vojaško ogrožena. Edini, res edini razlog, da bi sploh bili vojaško ogroženi je zato, ker se vi, gospe in gospodje, na vse kriplje za delo, trud in stroške slovenskih državljank in državljanov trudite na nas narisati tarčo. Res je, edini razlog, da bi bila Slovenija kadarkoli zdaj vojaška tarča, je zaradi tega, ker je vpletena v agresivne ekspanzionistične politike Nato pakta, zaradi tega, ker uri ukrajinsko vojsko, zaradi tega, ker v Ukrajino pošilja orožje in zaradi tega, ker je čez naša tla in čez našo infrastrukturo speljan Nato logistični koridor za vzhodno fronto. Gospe in gospodje, Slovenija ni vojaško ogrožena, Slovenija je vojaško ogrožena toliko kolikor jo vi ogrozite s sodelovanjem pri rabotah ameriškega imperializma. In moje vprašanje tu se glasi, zdaj, v medijih sem zasledil, da je bilo veliko darilo vrha parlamentarne skupščine Nato pakta v Ljubljani to, da bomo kupovali, da bomo Američanom dali denar za rakete, ki bodo šle za ameriško vojno v Ukrajini. Nočem niti vprašati, koliko je gostovanje tega Nato pakta pri nas koštalo, me pa zanima, koliko bodo ljudje v tej državi plačali za te ameriške rakete in za ameriško vojno v Ukrajini? Ne vem. Ne zanima me zdaj na splošno vse ostalo, koliko košta dejstvo, da uporabljate naše ljudi za treniranje ukrajinske vojske, ki je v resnici na tej točki žal proksi vojska ZDA. Zanima me specifično te nabave protiletalskih raket, ki bodo šle v Ukrajino, v kakšnem obsegu proračunskih sredstev se tu pogovarjamo? V javnih občilih, iz katerih smo izvedeli za te umazane posle, ta informacija ni bila objavljena, objavljena je bila, objavljene so bile samo izjave gospoda ministra, ki je hotel zatrjevati, da ne, ne, ne, saj naš vojaški proračun se ne bo povečal, naš obrambni proračun ne bo šel gor, te postavke so vse že zagotovljene, bomo iz bazena obstoječih sredstev našli, našli, našli denar. Mislim, kot da to kaj spremeni zadeve. Dejstvo je, da pač naš denar dajete za ameriško vojno v Ukrajini in medtem, ko so ljudje v tej državi lačni. In zanima me, koliko bo to prišlo?

In druga stvar, kjer se dosledno spet postavljamo na napačno stran zgodovine, je nabava izraelskih raket spajk. Sam sem zastavil zdavnaj že poslansko vprašanje, ki je iz vas nekaj mesecev nazaj zbezali informacijo, da gre v resnici za nabavljanje izraelskih raket, kar ste potem vehementno zanikali. Sem pa vesel, da so rezultate tega poslanskega vprašanja dejansko spremljali mediji in da je prišlo v javnost, kaj počnete? Mislim, medtem ko se v Gazi odvija genocid, nad katerem praktično ni sredinskega ali levega politika, ki ga ne bi obsodil, ki se ne bi vedno glasneje pač prizadeval za to, da se Izrael spravi pod sankcije, ni normalnega človeka v družbi, niti ne nekoga na političnem položaju, ki ne bi bil proti izraelskemu apartheid režimu. Ampak sočasno, ko mi, ko priznavamo Palestino, kupujemo izraelsko orožje in direktno financiramo genocid. Pa to zdaj govorim v pretekliku, kar je pa zdaj zaskrbljujoče, je, ker se obseg tega vašega financiranja genocida in obseg nabav raket spajk še povečuje. V originalu naj bi se ta vaš program zaključil z letom 2026. Zdaj ste ga potegnili še za(nadaljevanje nekaj milijonov več in še za dve leti dlje. Zakaj? In predvsem me zanima, kako to opravičujete, ker tega odgovora od vas še nismo dobili. Dobili smo sprenevedanja, češ, ja, saj te rakete Spike, pa saj to niso v resnici izraelske rakete, dela jih nemški Rheinmetall, gor, dol, gor, dol, medtem ko so pač lastniške hobotnice, licenčnine in dobički, ki se pretakajo skozi te orožarske posle, vezani na izraelskega orožarja Rafael. Tako da, da, militarizacija je hud problem sam po sebi. Pomeni, da Slovenija sodeluje v tujih vojnah za tuje interese, pomeni, da žrtvuje lastno socialno državo in lastno gospodarsko vitalnost, za to, da podpira vojaškoindustrijske komplekse, na račun lastne blaginje. Pa če celo znotraj vse te nesprejemljivosti in zgrešenosti politik vam uspe zvrtati novo luknjo do novega dna, ki je kupovanje ameriških raket za ameriško vojno v Ukrajini in nas umeščati v konflikt z Rusko federacijo in kupovati rakete, ki financirajo izraelski genocid. Mislim, pa pojdite se solit, no. Vem, da znate boljše. Zdaj s tem proračunu imate šanso, da to, da znate boljše, tudi pokažete. Pa popravite to zadnjo napako, pred tem, preden jo naredite, dokler ta mandat še teče in čez nekaj mesecev ga bo konec in škoda bo narejena.

Hvala.

Gospa Mojca Šetinc Pašek, imate besedo, izvolite.

Hvala lepa še z moje strani.

V bistvu lahko nadaljujem, kjer sta začela kolegica Nataša Sukič in kolega Miha Kordiš. Naj spomnim na koalicijsko pogodbo. Tudi sama, tudi zdaj, že prej sem bila in tudi zdaj, ko sem pri Socialnih demokratih, vendarle sem del te koalicije. Med drugim poudarja, da mora Slovenija ostati varna, predvsem pa solidarna ob spoštovanju družbenega ravnotežja. Kar pomeni, da obrambna poraba ne sme ogroziti ali ogrožati socialnih in razvojnih politik.

Kar smo slišali že uvodoma najprej v vaših predstavitvah, nato pa predvsem to, kar je Nataša Sukič izpostavila, za koliko, od 70 do celo 180 procentov se dviguje obrambni proračun za prihodnji dve leti. In kaj vidimo v tem proračunu? Sredstva se povečujejo, za enormnih 90 milijonov prihodnje leto, kar je ena največjih nominalnih rasti med vsemi resorji. Skupna obrambna poraba dosega že okoli 1,8 odstotka BDP v prihodnjem letu, v prihodnjih dveh letih bo na 2 odstotkih in se približuje na tisti rok 3 odstotke, ki ste ga obljubili in do leta 2035, seveda, to, kar je bila dana zaveza s strani predsednika Vlade Natu, bo očitno res prišlo na 5 odstotkov BDP. Največ denarja gre za opremo, logistiko, gradnjo skladišč, centrov zaščite in reševanja, se pravi za infrastrukturo, ne pa za ljudi.

Socialni demokrati tradicionalno zagovarjamo uravnoteženo politiko varnosti, kjer se investicije v obrambo ne izvajajo na račun socialnih izdatkov, tudi sicer sama sem temu, na to naravnana. Če bo v naslednjih letih treba zaradi fiskalnih omejitev znižati izdatke, bodo socialni in razvojni resorji prav tisti, ki bodo najverjetneje nosili največje breme tega, teh omejitev in ne obrambno glede na zaveze, ki so bile dane Natu, se pravi, 5 odstotkov BDP do leta 2035. Tudi javnost, zlasti pa volivci levih strank, leve opcije, Socialnih demokratov na hitro rast obrambnega proračuna gledajo zadržano. Lahko torej nastane vtis, da se vse to dogaja pod pritiskom in kolega Kordiš je to zelo lepo prej opisal, da res nastaja pod zunanjimi pritiski.

Kaj bi bilo pravzaprav potrebno storiti? V proračunu bi bilo treba jasno določiti mejo rasti obrambnih izdatkov, vezano na gospodarsko rast, ne pa na rast na odstotek BDP. Vpeljati bi bilo potrebno varovalke, da v primeru gospodarskega ohlajanja, obrambni izdatki ne izrinejo stanovanjske, zdravstvene, predvsem pa ne socialnih politik. Komunicirati obrambne investicije, investicije kot civilno koristne. Oba kolega sta prej omenila dve zadevi in mislim, da je prav, da jih tudi jaz omenim. Eno je ta, nesrečni sistem oziroma teh raket Spike, ki se jih ves čas nabavlja v Sloveniji in to zavajanje, ki ga ves čas poslušamo, kako to ni izraelsko podjetje, ker je to EuroSpike podjetje in ker je to nemška last in ne vem kaj vse. Mislim, to je sprevrženo, to je sprevrženo in to je čista hipokrizija. Prej je kolegica natančno povedala, Rafael Advanced Defense Systems, ki je eden od lastnikov in celo tisti, ki je te rakete razvil, je izraelsko podjetje in licenčnine se plačujejo Izraelcem. Kar je najbolj, kar je največja hipokrizija, največje licemerstvo tukaj je to, da smo vam lani novembra, tudi jaz sem to podpisala, dali pisno poslansko pobudo, da se temu odpovemo. Jaz razumem, da morda to ni možno, pa bi povedali zakaj ni možno, da pač ima Slovenska vojska te sisteme že toliko in toliko časa in da pač preprosto ne morete kar spremeniti tega orožja, da pač drugi, skratka, odgovarjali bi po resnici, ne pa da ste se v odgovoru sprenevedali poslancem, kolegica je prej prebrala kar ste nam odgovorili. V bistvu ste se sprenevedali, zavajali, manipulirali in lagali zelo preprosto, kar se tiče Spike in še naprej vidimo. Postavko v obrambnem proračunu, podaljšanje, celo povečanje obsega teh raketnih sistemov se nam obeta.

Druga zadeva, na katero sta oba opozorila pred mano in mislim, da je prav, da opozorim tudi sama, še posebej zato, ker sem bila s strani ministrov Socialnih demokratov na to posebej opozorjena je, kako se je predsednik Vlade zdajle ob tem Natovem vrhu v Sloveniji enostransko odločil glede nakupa raket zrak-zemlja in sodelovanja Slovenije v nekem programu PRL. Predsednik vlade je torej včeraj na novinarski konferenci potrdil, da Slovenija od Združenih držav Amerike kupuje rakete za zrak zemlja, da bo torej sodelovala v tem programu za pomoč Ukrajini. Vse okej. Izjava je bila dana kot ob robu zasedanja parlamentarne skupščine Nata brez predhodne seznanitve Državnega zbora z namero s to namero nakupa, torej brez razprave o tem v Državnem zboru. Kot da Slovenija ni parlamentarna demokracija, kot da je predsednik Vlade nek sui generis in kot da je ta Vlada nad Državnim zborom. Po naši Ustavi še vedno ni tako, imamo še vedno ravnovesje in tri veje oblasti in Državni zbor, parlament je tukaj enakovreden in politike bi se, tovrstne politike bi se morale voditi tudi čez Državni zbor, pa v parlamentu o tem sploh nismo bili obveščeni. Zato se upravičeno sprašujemo v naši poslanski skupini, ali je Državni zbor postal nek administrativni podaljšek te Vlade in ali se v tej državi o ključnih strateških odločitvah sploh še razpravlja, ne razpravlja se očitno ali pa moramo to poslanci tukaj zastavljati na tovrstnih odborih. In tisto, kar je vprašal kolega Kordiš prejle, tudi sama in tudi moji kolegi poslanci iz Poslanske skupine SD zahtevamo jasen odgovor, ker je to odgovor slovenski javnosti. Kakšna je višina sredstev, ki jo boste namenili za nakup raket zemlja-zrak od Američanov, ki bodo šli v Ukrajino? Zakaj je tukaj, kolikor sem seznanjena, oznaka Interno na tej postavki, ker ste o tem na korespondenčni seji vlade že odločali. Naj za slovensko javnost povem, ministri Socialnih demokratov so bili, vsi štirje ministri so bili proti temu, tej nabavi oziroma višini sredstev, ki naj bi šla za te rakete zemlja, zrak. Se pravi, koliko denarja bomo dali za nabavo ameriških raket v proračunu 2026 in predvsem konkretno iz katerih postavk? Jaz pričakujem vaš odgovor, da boste rekli, ja, saj to je znotraj tega povečanja 3 odstotkov BDP, ja, do leta 2030, kar smo se zavezali v resoluciji. Pričakujem tak odgovor. Ampak glede na to, da je na tem gradivu oznaka Interno, jaz mislim, da je prav, da se poslanci s temi postavkami seznanimo, da se s to višino seznanimo, zato imam tudi nek postopkovni predlog, ker so oznake pač tajnosti, da se pač seja zapre, če nam tega ne morete na javni seji odgovoriti. Mislim pa, da je prav, da se s tem slovenska javnost seznani, tako kot je prav, da se najprej s tem seznanimo poslanci. In seznaniti bi se morali na dveh odborih, tako na Odboru za zunanje zadeve kot tukaj na Odboru za obrambo. In predlagam, da nas seznanite. Hvala.