Lepo pozdravljeni, pričenjam 20. sejo Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Članice in člane komisije ter vabljene lepo pozdravljam.

Obveščam vas, da je zadržan in da se da se seje ne more udeležiti Aleksander Reberšek, na seji pa kot nadomestni poslanci oziroma člani komisije s pooblastili sodelujejo: Lucija Tacer, ki nadomešča Jožico Drganc, Andreja Rajbenšu, ki nadomešča Dušana Stojanoviča in Jožef Jelen, ki nadomešča Alenko Helbl.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: točka 1 - 30. redno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2024 s Poročilom Varuha človekovih pravic Republike Slovenije o izvajanju nalog Državnega preventivnega mehanizma po opcijskem protokolu h Konvenciji OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju za leto 2024. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA, TO JE NA 30. REDNO LETNO POROČILO VARUHA ČLOVEKOVIH PRAVIC REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2024 S POROČILOM VARUHA ČLOVEKOVIH PRAVIC REPUBLIKE SLOVENIJE O IZVAJANJU NALOG DRŽAVNEGA PREVENTIVNEGA MEHANIZMA PO OPCIJSKEM PROTOKOLU H KONVENCIJI OZN PROTI MUČENJU IN DRUGIM KRUTIM, NEČLOVEŠKIM ALI PONIŽEVALNIM KAZNIM ALI RAVNANJU ZA LETO 2024, kot ga je v obravnavo predložil Varuh človekovih pravic in ga bomo obravnavali kot matično delovno telo.

Na sejo so bili vabljeni: Varuh človekovih pravic, Državni svet Republike Slovenije, Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za pravosodje, Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, tudi Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in invalide, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, Ministrstvo za digitalno preobrazbo, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Ministrstvo za naravne vire in prostor, Ministrstvo za solidarno prihodnost, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Urad Vlade Republike Slovenije za narodnosti, Vrhovno sodišče Republike Slovenije, Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije in zagovornik načela enakosti.

Od vabljenih so se opravičili: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za digitalno preobrazbo in Ministrstvo za infrastrukturo.

Prejeli pa ste naslednja gradiva: 30. redno poročilo Varuha za leto 2024 s poročilom Varuha o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma v letu 2024 z dne 17. 7. 2025, Skupno odzivno poročilo Vlade Republike Slovenije na poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2024 z dne 2. 10. 2025.

Po sklicu seje pa ste prejeli še poročilo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide k 30. rednemu letnemu poročilu Varuha človekovih pravic za leto 2024 z dne 17. 10. 2025, Predlog priporočila z dne 28. 10. 2025, Skupno mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev in Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide k 30. rednemu letnemu poročilu Varuha človekovih pravic za leto 2023 z dne 3. 11. 2025 in predloge amandmajev Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke k predlogu priporočila k 30. rednemu letnemu poročilu Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2024 z dne 5. 11. 2025.

Pričenjam z obravnavo te točke in najprej dajem besedo predstavniku Varuha človekovih pravic, da poda dopolnilno obrazložitev k rednemu letnemu poročilu in poročilu državnega preventivnega mehanizma.

Z nami so namestniki Varuha človekovih pravic, Miha Hrovat - Horvat -, se opravičujem, doktor Jože Ruparčič in doktor Dijana Možina Zupanc.

Zdaj pa sprašujem kdo bo najprej, to se pravi, besedo dobi Miha Horvat.

Izvolite, imate besedo.

Hvala, gospod predsedujoči za besedo.

Zdaj, kot rečeno, danes tukaj predstavljamo v prvi vrsti letno poročilo varuha za leto 2024, torej leto, ki se je odvijalo in tudi odvilo še v času predstojništva zdaj že nekdanjega Varuha človekovih pravic, gospoda Petra Svetine. V tem poročilu smo skušali strniti nekako najbolj bistveno vsebino, malo manj kot 6 tisoč 300 zadev, ki jih je varuh v letu 2024 obravnaval, kar je na koncu potem naneslo na nekoliko več kot 800 strani. Torej, precej podobno kot že v letih poprej in podobno, kot je bilo v predhodnih letih tudi v tej hiši že večkrat slišati, gre za zelo velik obseg besedila, morda celo prevelik za nekatere kot smo lahko slišali, ampak ne gre pozabiti, da gre tukaj za 21 delovnih področij, od policijskih postopkov, pravosodja pa do sociale, okolja in prostora in tako naprej. Skratka, nekih problematik oziroma področij, ki jih varuh obravnava, v svojstvu svoje klasične ombudsmanske pristojnosti, ki mu je bila dana ob ustanovitvi pred 30 leti z Zakonom o varuhu človekovih pravic. Seveda so se potem tem nalogam pridružili tekom let tudi še razni drugi mandati in pa naloge, na primer zagovorništvo otrok ali pa naloge nacionalne inštitucije za človekove pravice. s statusom po pariških načelih, ki so bila sprejeta z resolucijo Generalne skupščine Združenih narodov. In varuh je še vedno edina institucija v Sloveniji, ki tak status ima.

Zdaj, v tem letnem poročilu je mogoče zaslediti med drugim tudi številko, da je varuh ugotovil 174 kršitev človekovih pravic oziroma temeljnih svoboščin, pa tudi nekaterih drugih nepravilnosti. In tu bi še dodatno pojasnil zlasti to, da ta številka se že sama zase mogoče, še posebej pa seveda, če jo damo ob bok tisti prej omenjeni številki 6 tisoč 300 zadev, zdi pravzaprav zelo majhna, ampak kot pri vsaki statistiki je tudi tukaj treba vedeti seveda, kaj se za številko vse skriva. V to številko so konkretno zajete kršitve, do katerih je po oceni varuha prišlo v nekih zelo, bom rekel, specifičnih, posameznih primerih, ki zadevajo res samo tistega, ki se je na varuha obrnil, kot tudi neke bolj širše, bom rekel, sistemske zadeve, ki bistveno presegajo tak individualen okvir. Zdaj, če to samo primeroma ponazorim s tremi konkretnimi zadevami, da bo bolj jasno, o čem tukaj govorim.

Varuh človekovih pravic je recimo v letu 2024 uspel pred Ustavnim sodiščem z zahtevo za oceno ustavnosti Zakona o finančni upravi, ki je med drugim urejal tudi pooblastilo, s katerim se lahko v namen opravljanja finančne preiskave uporabljalo todi sledilne naprave na vozilih. In ustavno sodišče je naposled pritrdilo argumentom varuha in razveljavilo ta 18.a člen Zakona o finančni upravi, ker ni bil dovolj jasen in pomensko določljiv in kot tak seveda v neskladju z Ustavo. Torej, tu je primer neke kršitve, kjer ne gre več samo za neko, bom rekel, neformalno mnenje varuha, pač pa je bila tudi formalno prepoznana s strani najvišjega organa sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti oziroma človekovih pravic in temeljnih svoboščin in prav tako je seveda očitno, da že po sami naravi stvari ta zadeva bistveno presega primer zgolj nekega posameznika. Potem nadalje v letu 2024 je bila ena glavnih razvpitih dogodkov tudi tako imenovana recimo zdravniška stavka, ki je med drugim pomenila, da se na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča ni več, v bistvu da se je prekinilo delovanje ambulante za voznike s posebnimi potrebami, kar je potem dejansko pomenilo, da invalidi v bistvu niso mogli podaljševati svojih vozniških dovoljenj. Varuh je v taki situaciji seveda vztrajal, da je že prav, da pravica do stavke obstaja, ampak seveda ne more biti absolutna, predvsem pa ne more iti toliko na račun pravic, sploh ene najranljivejših družbenih skupin kot so invalidi. No, in potem marca je inštitut vendarle ponovno omogočil izvajanje teh pregledov, s čimer so potem invalidi - ponovno ne samo en posameznik - znova pridobili dostop do osnovnih storitev, potrebnih za njihovo čim večjo vključenost v družbo. No, in pa še zadnji primer take bolj sistemske zadeve, vsaj po naši razlagi seveda, je, da je konec leta 2024 Evropsko sodišče za človekove pravice v zadevi X in drugi proti Sloveniji soglasno razsodilo, da je država kršila pravico do poštenega sojenja in pa tudi pravico do zasebnega in družinskega življenja. Zdaj, varuh je bil v to zadevo vpleten že zelo zgodaj, žal pa so vsa slovenska sodišča te njegove kritične poglede ignorirala in se je potem pač odločil ta svoja stališča nasloviti tudi še na omenjeno strasbourško sodišče, ko je zadeva enkrat seveda tja prišla po izčrpanju vseh notranjih pravnih sredstev. In kot je seveda razvidno tudi iz same sodbe, se je pač to sodišče tudi izrecno oprlo tudi na varuhova kritična opažanja. In zdaj v Sloveniji je bilo tako zaradi kršitev pravic konkretnih pritožnikov naloženo plačilo odškodnine, mislim, da nekaj več kot 20 tisoč evrov, kar je seveda za njih verjetno najpomembnejše, za varuha je pa bolj bistveno to, da bi morala država seveda izvesti tudi bolj splošne ukrepe, da se konkretni primeri, kot je bil ta, ne bi več ponovili. Torej, kot rečeno, to so recimo trije taki ilustrativni, ilustrativni primeri bolj sistemskih zadev, ki so poleg še nekaterih drugih zajete v to statistiko 174 kršitev in vsaka šteje zgolj eno kršitev.

No, v poročilu so pa seveda tudi bolj specifične zadeve, kot sem že rekel, bolj osredotočene na samega posameznika, podrobneje opisane. Zdaj seveda vseh je nemogoče tukaj omeniti, ampak samo, če malo navržem nekaj najbolj povednih. Recimo primer posameznice, ki se je obrnila na varuha in potem prišlo do odločitve ministrstva o odpisu dolga državne štipendije šele oktobra 2024, ona je pa vložila vlogo leta 2017, se pravi kar 7 let nekega čakanja, negotovosti in tako naprej. Če iz ministrstva preidem v grobem samo na, recimo, upravne enote. Tudi tam smo v več primerih, ki so notri vpisani ugotavljali, da lahko traja tudi po več mesecev, da se v bistvu opravi neka čisto ne vsebinska opravila ali pa res ena zelo preprosta procesna dejanja. V več zadevah smo recimo ugotavljali, da traja mesece, štiri mesece, sedem mesecev in tako naprej, preden je upravna enota zadevo dejansko dodelila konkretni uradni osebi v reševanje ali pa recimo, zelo je izstopala tudi zadeva, v kateri je upravna enota po 13 mesecih, se pravi več kot enem letu in posredovanju varuha, potem vlogo vsaj odstopila pristojnemu organu.

Mogoče samo še na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je seveda zelo aktualno, sploh zadnja leta, pa je varuh lahko štel kar vsako četrto zadevo za utemeljeno. Predvsem je šlo tu seveda za nespoštovanje rokov, odločanje o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in drugih raznih dolgotrajnih postopanj ZPIZ-a. To so torej, to so torej tako nekako, saj pravim, zelo grob prikaz najbolj zanimivih dejanskih primerov, ki pokažejo, kaj se za številkami vse skriva, pa nenazadnje tudi za predpisi, ki veljajo, kako živijo v praksi.

So pa v poročilu tudi predstavljene oziroma izpostavljene problematike, ker niti ne gre toliko za ugotavljanje nekih konkretnih kršitev, ampak bolj za neke zaskrbljujoče ugotovitve, na katere je pa seveda tudi treba opozarjati. Med drugim recimo stanje v domovih za starejše, kjer kot je znano, se zaradi pomanjkanja ustreznega kadra že zapira seveda oddelke, opozarjamo tudi na kronično pomanjkanje kadrovskih in prostorskih kapacitet tudi po zaključeni hospitalizaciji, zaradi česar se potem posledično daljšajo čakalne vrste za sprejem v domove za starejše, pa tudi čakalne dobe na urgentnih centrih. Ali pa recimo na drugi strani starostnega spektra, če gremo k otrokom. Tudi tam seveda dobro znano že pomanjkanje pediatrov, zlasti v Ljubljani. Pa tudi prostorska in kadrovska stiska v strokovnih centrih, zaradi česar ni mogoče zagotoviti ustrezne obravnave vsem otrokom, vsem otrokom, ki jo potrebujejo, kar je seveda spet že samo po sebi zelo kritično in zaskrbljujoče. Omenjamo tudi recimo alarmantno stanje spet na področju stanovanjskih zadev, kjer je seveda pridobitev lastniškega, pa že dolgo časa ne več samo lastniškega, ampak tudi najemniškega stanovanja, zlasti za mlade, seveda postaja misija nemogoče, kar še enkrat, ne poročamo niti prvič in tako naprej in tako naprej. V podrobnosti, česa vsega se seveda zdaj tukaj ne morem spuščati.

Zdaj, ob taki pestrosti same vsebine, teže, nepravilnosti in dometa posameznih zadev moram reči, da tudi sam nisem privrženec statistik, po katerih smo pravzaprav najpogosteje vprašani. In to je, kaj so najpogostejše kršitve, kdo je največji kršitelj pravic in tako naprej, ker iz razlogov, ki sem jih že omenil, v bistvu te številke v resnici povedo zelo grobo sliko ali pa mogoče celo nekoliko zavajajoče. Tako da si je treba potem pogledati vsebino za njimi. Če bi pa seveda kdo vseeno želel tudi tako statistiko pogledati, jo pa lahko najde na strani 62.

Vsaj eno številko no, pa vendarle moram še omeniti in to je glede naših novih priporočil. Zdaj, kot je znano, seveda varuh nima pristojnosti oziroma pooblastil, da bi komurkoli karkoli ukazal, odredil, zavezujoče naložil naj izpolni in tako naprej. Do fizičnih oseb že tako in tako sploh nimamo nobenih pristojnosti, na oblasti pa varuh lahko naslavlja priporočila, ta seveda niso neposredno formalno pravno zavezujoča.

Zdaj, na podlagi svojega delovanja v letu 2024 je varuh v tem predmetnem letnem poročilu, ki ga danes opravljamo na organe oblasti naslovil 95, torej skoraj sto novih priporočil. Niso pa to seveda edina aktualna njegova priporočila, kajti dodati jim je treba seveda še vrsto nekih priporočil iz predhodnih let, ki še niso bila implementirana in so torej še vedno aktualna. Tukaj bi samo izpostavil zlasti eno, no, primeroma seveda, in to je priporočilo, da bi Slovenija končno ratificirala oziroma začela postopek ratifikacije izbirnega protokola k Mednarodnemu paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, ki ga je sicer podpisala že pred 15 leti. Državo je doslej k ratifikaciji tega protokola pozival ne samo varuh že več let, pač pa je bila na to pozvana tudi onkraj naših meja. Naj samo spomnim, tudi manj kot en mesec nazaj se je v Sloveniji mudil tudi visoki, visoki komisar za človekove pravice Združenih narodov, gospod Türk. In tudi on je seveda poudaril pomen socialnih pravic in s tem tudi ratifikacije tega protokola. Zdaj, tukaj je situacija seveda vse prej kot banalna, ker ne govorimo o nekem brezveznem pravnem dokumentu, ki v resnici nikogar ne bi prav bistveno zadeval, ampak je govora o neki mednarodni pogodbi, ki omogoča pravico do pritožbe na konvencijsko telo Združenih narodov, to je Odbor za ekonomske, socialne in kulturne pravice in naši državljani oziroma kdorkoli pod slovensko oblastjo, seveda zdaj te možnosti nima, ki je pa, še enkrat, vse prej kot nepomembna.

Podobno sicer, no, kot sem prej omenjal, za tiste kršitve tudi pri priporočilih naših velja zelo podobno, da so zelo različne narave, dometa, specifičnosti in tako naprej. Tako da tudi tukaj seveda je ta podatek, koliko je že uresničenih, pa koliko še ne, je pomemben, seveda, ampak samo del slike seveda lahko pokaže.

In samo še, za konec moram seveda nekaj besed nameniti tudi letnemu poročilu državnega preventivnega mehanizma, ker kot je znano, varuh seveda opravlja skladno z Zakonom o ratifikaciji opcijskega protokola h konvenciji proti mučenju tudi te naloge. Tukaj gre za obiske raznih krajev prostosti, torej ne samo zaporov in policijskih postaj, ampak tudi recimo zaprtih oddelkov socialnovarstvenih zavodov, psihiatričnih bolnišnic in tako naprej in ti obiski se opravljajo preventivno, torej brez, da bi pred tem prejeli neko pritožbo, da je kaj narobe. Tako, kot sam varuh pa seveda tudi preventivni mehanizem lahko na oblasti naslavlja svoja priporočila, uresničevanje le teh je pa potem seveda zaveza države, v tem primeru Slovenije.

V letu 2024 je varuh v svojstvu državnega preventivnega mehanizma v sodelovanju z nekaterimi izbranimi nevladnimi organizacijami obiskal 72 krajev odvzema prostosti in v tej zvezi podal 294, se pravi 300 priporočil za izboljšanje razmer, da torej do tega nečloveškega ravnanja sploh prišlo ne bi. To je to preventivno delovanje. Med drugim smo ugotavljali, da prihaja na primer zaradi trajanja postopkov na samih centrih za socialno delo, sodiščih, pa tudi zaradi zasedenosti drugih institucij, namenjenih namestitvah otrok in mladostnikov do dolgotrajnih namestitev v kriznih centrih, ki pa seveda dolgotrajnim namestitvam niso namenjeni in seveda to potem tudi ni v korist teh vpletenih otrok ali pa recimo psihiatrične bolnišnice, oseb, ki nujno potrebujejo neko zdravljenje, pomoč, praviloma ne zavračajo, kar je seveda sploh na prvo žogo, lahko pohvalno, ampak seveda, ne, ne gre se pa sprenevedati in pozabiti, da na drugi strani pa to pomeni potem bistveno več ljudi na oddelkih in potem tudi slabše pogoje za zdravljenje oziroma obravnavo vseh pacientov tam in nenazadnje tudi slabše delovne pogoje zaposlenih.

Vse to in še več torej v obeh letnih poročilih, jaz pa na tej točki zdaj zaključujem to svojo uvodno besedo in se zahvaljujem za pozornost.

Hvala lepa.

Še kdo od predstavnikov varuha želi dodati kaj? (Ne.)

Potem nadaljujemo, zdaj dajem besedo predstavniku Državnega sveta, Danijelu Kastelicu, da predstavi to skupno mnenje komisije, obeh komisij Državnega sveta, izvolite.

Spoštovani predsednik, hvala za besedo.

Lep pozdrav tudi poslankam in poslancem, članom vaše komisije, predstavnikom Varuha človekovih pravic in Vlade ter ostalim prisotnim!

Komisija za državno ureditev kot pristojna komisija in Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide kot zainteresirana komisija sta varuhovo poročilo obravnavala na skupni seji 22. oktobra. Komisiji poročilo ocenjujeta kot kakovostno, pregledno in informativno. Menita tudi, da varuhovo delo predstavlja pomembno ogledalo stanju človekovih pravic v državi ter daje javni upravi možnosti za izboljšanje.

Komisiji izrekata pohvale varuhu za opravljeno delo, hkrati pa ugotavljata, da se nekatere kršitve ponavljajo vsakoletno. Zato menita, da bi vlada morala v odzivnem poročilu natančneje pojasniti, zakaj določena priporočila ostajajo neuresničena in predložiti ukrepe za njihovo uresničitev. V našem mnenju opozarjamo tudi na potrebo po večji usklajenosti med resorji in večji interdisciplinarnosti pri reševanju problematik. Predvsem pa sem, se nam zdi nesprejemljivo, da nekateri resorji določena priporočila zavračajo kot neutemeljena, kar je za razvito in demokratično družbo, v kateri bi morali spoštovati neodvisne ustanovne, ustavne organe, nesprejemljivo. Komisiji prav tako izražata zaskrbljenost nad delom da novi varuh še vedno ni bil izvoljen, kar slabi položaj institucije doma in v mednarodnem prostoru, kjer si je sicer varuh skozi leta že uspel ustvariti zelo dobre, dober renome. Kot izhaja iz varuhovega poročila, med ponavljajočimi se težavami izstopajo kršitve s področja dobrega upravljanja, torej odnos med posameznikom in državno upravo. Komisiji zato poudarjata pomen usposobljene in opolnomočenje javne uprave ter predlagata, da se Ministrstvo za javno upravo bolj aktivno vključi v izobraževanje in ozaveščanje javnih uslužbencev o človekovih pravicah in nujnosti njihovega spoštovanja.

Na področju socialnega varstva in zdravstva je izpostavljeno predvsem pomanjkanje kadra kot ena ključnih sistemskih rešitev. Poleg plačne reforme bodo potrebne tudi alternativne rešitve, na primer večja vključenost prostovoljcev in mladih v delo s starejšimi, kar bi spodbudilo medgeneracijsko solidarnost, predvsem pa dodatne spodbude za že obstoječe kadre. Tudi z uvozom delovne sile ne bomo rešili vseh težav s kadri, lahko pa v dolgoročnem izboljšanju stanja pripomore strategija razvoja kadrov v zdravstvu, ki je že v pripravi.

Na področju zdravstva smo opazili tudi, opozorili tudi na potrebo po čimprejšnjem poenotenju prakse obveščanja patronažnih služb po odpustu porodnic iz porodnišnic, saj kljub temu, da živimo v digitalni dobi, slednje ostaja nerešeno že kar nekaj let. Pozvali smo tudi k razmisleku o spremembi kaznovalne politike z usmerjanjem alternativnih kazni v pomoč socialnim sistemom, kar bi lahko delno razbremenilo zavode za prestajanje kazni. Med temami, ki jih posebej izpostavljamo je tudi romska problematika. Ocenjujemo, da v trenutnem sistemu manjka ustrezne komunikacije med posameznimi deležniki, zato predlagamo ustanovitev posebnega organa, ki bi se ukvarjal izključno z vprašanji romske skupnosti. Zaradi staranja prebivalstva podpiramo tudi idejo o zagovornikih starejših oseb, ki bi pomagale pri uresničevanju pravic starejših, še posebej spričo pospešene digitalizacije družbe, v kateri se starejši težko znajdejo. V razpravi o deinstitucionalizaciji smo opozorili, da trenutni predlog novele Zakona o socialnem varstvu vodi v zmanjšanje institucionalnih kapacitet brez ustreznih alternativ za življenje v skupnosti. Tak pristop lahko ogrozi najranljivejše skupine prebivalstva, zato smo pozvali varuha, naj še naprej bdi nad tem področjem.

V svojem mnenju izpostavljamo tudi pomen nadzorov varuha v zdravstvu in socialnem varstvu, zlasti na Psihiatrični kliniki Ljubljana ter upamo na čimprejšnji začetek delovanja Agencije za kakovost v zdravstvu, saj prihaja do zamud pri strokovnih nadzorih. Na področju pravic invalidov pa opozarjamo, da številne obveznosti iz konvencije o pravicah invalidov in Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov še niso uresničene, predvsem glede dostopnosti javnih stavb in prometa. Prav tako še ni vzpostavljen neodvisni mehanizem za spremljanje izvajanja konvencije, iz njenega 33. člena Konvencije Združenih narodov. Kot posebej občutljivo področje izpostavljamo tudi osebno asistenco. Ker kljub določenim prizadevanjem Ministrstva za solidarno prihodnost in pa Ministrstva za delo, družino in enake možnosti, ključni problemi predvsem neustrezne obrazložitve odločb in nejasni postopki ostanejo aktualni.

Na področju mobilnosti invalidov pa opozarjamo na težave z ambulanto za voznike s posebnimi potrebami v URI Soča, kjer invalidi na prvi pregled še vedno čakajo tudi do enega leta. Četudi so zlasti tisti, ki so vključeni na trg delovne sile, v popolni odvisnosti od lastnega prevoza. Posledično predlagamo decentralizacijo storitev in odpiranje dodatnih ambulant po Sloveniji, da bi se izboljšala dostopnost in kakovost življenja gibalno oviranih oseb. Posebej smo pozdravili tudi delovanje tako imenovanih, tako imenovanih varuhovih kotičkov v lokalnih skupnostih, ki prispevajo k ozaveščanju o človekovih pravicah, varuha pa smo pozvali, da jih zavestno zalaga z materiali, saj bo le tako lahko dosežen njihov osnovni namen. Ob koncu bi rad opozoril na pomembno nalogo, ki Slovenijo čaka aprila 2026, to je podaljšanje akreditacije varuha s statusom A po pariških načelih, ob tem smo izrazili obžalovanje, da novi varuh še ni izvoljen, saj to lahko negativno vpliva na ugled in stabilnost institucije. Čeprav formalno ne ogroža postopka akreditacije. Komisiji varuh komisiji varuhu želita dobro in uspešno delo tudi v prihodnje, predvsem pa, da bi bil s strani državnih organov vendarle pogosteje slišan in uslišan. Hvala lepa za vašo pozornost.

Hvala lepa. Sedaj dobi besedo predstavnica Vlade, ministrica Andreja Katič v odstopu, predpostavljeno predstavil tudi poročilo ministra za pravosodje. Lahko istočasno, prosim, izvolite.

Najlepša hvala predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani predstavniki Varuha človekovih pravic, vsi ostali prisotni, kolegice in kolegi!

Pred seboj imamo jubilejno 30. letno poročilo Varuha človekovih pravic in državnega preventivnega mehanizma. Tudi tokrat se predstavnikom institucije Varuha zahvaljujem za celovit pregled stanja na področju varstva človekovih pravic v Republiki Sloveniji in izražam zadovoljstvo, da je varuh prepoznal določen napredek in prizadevanja državnih organov za izboljšanje stanja na področju varstva človekovih pravic.

Vlada Republike Slovenije je na sto 71. redni seji dne 2. 10. 2025 sprejela skupno odzivno poročilo na poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2024. Tudi letos je Ministrstvo za pravosodje koordiniralo skupno odzivno poročilo Vlade, ki je rezultat povezovanja med resornimi ministrstvi in vladnimi službami, za kar se jim zahvaljujem za odgovoren pristop pri pripravi podrobnega odziva na podana priporočila. Skupno odzivno poročilo Vlade je sestavljen tako iz dveh samostojnih delov:

V prvem delu so predstavljeni odzivi Vlade na letno poročilo Varuha človekovih pravic. Predvsem ocena in način realizacije priporočil, ki so podana za leto 2024 kot tudi za ponovno izpostavljena poročila preteklih let.

V drugem delu skupnega odzivnega poročila pa se Vlada opredeljuje do aktivnosti varuha, kot izhaja iz njegovega tematskega poročila glede nalog državnega preventivnega mehanizma v zvezi s prepovedjo mučenja, nečloveškega in ponižujočega ravnanja v primerih, ko je posamezniku odvzeta prostost, govorimo torej o zaporih, psihiatričnih bolnišnicah, domovih za starejše, varstveno delovni centri in podobno.

Varuh je letos vladi podal 89 novih priporočil, od tega je glede na odziv resorjev 16 priporočil predstavljalo stalno nalogo, 29 priporočil je bilo v času priprave skupnega odzivnega poročila že realiziranih, 26 delno realiziranih, 12 nerealiziranih ter 6 zavrnjena realizacija. Od 120 ponovljenih priporočil Vladi. Kot izhaja iz lanskoletnega in letošnjega odzivnega poročila je v celoti realiziranih 48, zavrnitev realizacije pa je v letu 2024 manj kot v letu 2023, kar nedvomno kaže napredek tudi pri odzivnosti resornih ministrstev in vladnih služb. Zavrnitve priporočil zaradi nestrinjanja so vsebinsko argumentirane. Pri realizaciji priporočil varuha pozdravljam nekatere pomembnejše premike pri realizaciji ponovljenih in novih priporočil. Omenila bi recimo novelo Zakona o osnovni šoli glede zamejitve uporabe pametnih naprav, financiranja izobraževanja otrok s posebnimi potrebami na domu, ter brezplačnega in pravočasnega javnega prevoza otrok v šolo. Sprejeta je bila sprememba Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti, ki se uporablja od novembra 2025, ter zvišuje rejnino in uvaja nove enkratne prispevke. Sprejet je bil Zakon o oskrbi s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v zvezi z uresničevanjem pravice do pitne vode. Sprejeta pa je bila tudi sprememba Zakona o tujcih v zvezi s priznavanjem statusa rezidentstva.

V okviru državnega preventivnega mehanizma je varuh v svojem poročilu opozoril na prezasedenost zaporskih kapacitet. Kot sem že večkrat povedala v javnosti je za reševanje problematike prezasedenosti zaporov in kadrovske problematike pravosodnih policistov potreben celosten pristop države in družbe. Nov zapor v Dobrunjah, katerega izgradnja je pravzaprav končana, bo razbremenil prezasedene zavoda za prestajanje kazni zapora, s tem pa tudi zagotovil spoštovanje standardov bivanja zapornikov in priprtih oseb, kot jih zahteva Evropsko sodišče za človekove pravice in veljavne mednarodne konvencije. Pripravljen je akcijski načrt selitve obsojencev v nove prostore v Dobrunje. Z realizacijo akcijskega načrta za promocijo poklica pravosodnega policista pričakujemo, da se bo v 12 mesecih stanje začelo občutno izboljševati, pri čemer, s čimer bo dolgoročno postavljen temelj, da se poklic pravosodnega policista profilira kot pomemben steber varnostnega sistema. Konec leta 2024 je bilo namreč zaposlenih 876 javnih uslužbencev, novih zaposlitev je bilo 52. Po spremembi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij se je pričelo s sklepanjem dogovorov z zaposlenimi, ki so v preteklosti opravljali delo pravosodnih policistov, pričele so se aktivnosti za pripravo kataloga standardov strokovnih znanj in spretnosti za nacionalno poklicno kvalifikacijo. Sistemi za avdio video konference so bili zagotovljeni po vseh zavodih za prestajanje kazni zapora. Iz evropskih sredstev pa bo Ursix(?) uprava za izvrševanje kazenskih sankcij pridobil še 30 sistemov, ki bodo prvenstveno namenjeni za avdio video konference o sodiščih za stike s centri za socialno delo in Komisijo za pogojni odpust in s tem zagotavljanju nemotenega dela institucij, ki so povezane z obravnavo pripornikov in zapornikov. Izpostavljena je bila zadeva x. Če rečem širše, kar se tiče Ministrstva za pravosodje, je bilo na podlagi ugotovitev medresorske delovne skupine v okviru skupnega projekta EU in Sveta Evrope z naslovom Zagotavljanja največje koristi otroka v civilnih sodnih postopkih v Sloveniji, sprejeta strategija za zagotavljanje največje koristi otroka v civilnih sodnih postopkih v Sloveniji in akcijski načrt, v katerem so za doseganje splošnega cilja, da se bistveno izboljša varstvo otrokovih pravic v slovenskem civilnopravosodnem sistemu in da se tudi trdi zavezanost Slovenije k načelu največje koristi otroka, vključeni tudi ukrepi povezani z zastopanjem otrok. Tako ministrstvo, ki je pri izvedbi projekta tesno sodelovalo z oddelkom sveta Evrope za pravice otrok in Evropsko komisijo oziroma njeno projektno skupino za reforme in naložbe, pripravlja pravne podlage za osnovno in redno usposabljanje odvetnikov, ki opravljajo naloge kolizijskega skrbnika po zakonu, ki ureja družinska razmerja. sodelujejo v kazenskem postopku proti mladoletniku ali so določeni za pooblaščence v postopkih za varstvo koristi otroka na podlagi zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč.

Izpostavila bi mogoče še to. Podrobneje tudi napisano v odgovoru na priporočilo, da Ministrstvo za pravosodje tako kot v ostalih primerih sodb ESČP-ja proti Republiki Sloveniji, v okviru svojih pristojnosti za koordinacijo izvrševanja sodb ESČŠ, izvaja aktivnosti tudi v zadevi x proti Republiki Sloveniji. V pripravi je akcijski načrt oziroma poročilo za Svet Evrope iz katerega bodo razvidno potrebni oziroma tudi izvedeni ukrepi za izvršitev sodbe.

Če zaključim, Vlada si bo še naprej prizadevala za izboljšanje stanja na tako občutljivem področju kot so človekove pravice ter hkrati ugotavlja bistvene napredke pri urejanju dolgo časa neurejenih področij, povezani prav z najranljivejšimi skupinami. Priporočila varuha pa razumem kot možnost za krepitev krepitev zavesti o nujnosti varstva pravic vseh državljanov Republike Slovenije. Vse institucije v Republiki Sloveniji moramo v odkrit dialog z varuhom. Saj se le na ta način lahko razvija spoštovanje in varstvo človekovih pravic kot civilizacijskega dosežka. Podrobneje lahko vsak resor predstavi tudi svoje ukrepe. Hvala.

Hvala lepa.

Preden dobijo besedo resorji, sprašujem še Denisa Peršeta, če želi besedo? (Da.)

Zastopa Upravo za izvrševanje kazenskih sankcij.

Izvolite, imate besedo.

Spoštovani predsedujoči, hvala za besedo.

Spoštovani predstavniki Varuha človekovih pravic! Spoštovani poslanke, poslanci, cenjeni gostje!

Najprej bi se zahvalil za izkazano možnost, da lahko danes predstavim pogled Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij na letno poročilo Varuha človekovih pravic. Varuhu in ekipi se za temeljito in natančno pripravljeno poročilo zahvaljujem. V upravi ga razumemo kot dragocen opomnik in kot pomoč pri našem delu, kot kritično ogledalo, ki nam kaže, kje smo uspešni in kje smo lahko še boljši. Vsako priporočilo jemljemo resno in ga obravnavamo kot priložnost, da okrepimo varstvo človekovih pravic v zaporskem sistemu. Izpostaviti moram zelo dobro sodelovanje z Varuhom človekovih pravic, ki je dobro, redno, vsebinsko polno. In smo lahko veseli, da lahko v številnih primerih rešujemo težave skupaj v dialogu in iskanju konkretnih rešitev.

Zdaj, že, veliko je bilo povedanega na razmerah v zaporih, v zavodih za prestajanje kazni zapora, pa vendar bi izkoristil to priložnost, da v bistvu nekaj besed namenim splošnemu stanju v naših zaporih. V letu 2024 smo se soočili s hudim kadrovskim primanjkljajemin še z večjo, s prezasedenostjo. V zaporih je bilo konec leta preko 1800 zaprtih oseb. Kar je precej nad optimalnimi kapacitetami. Na to smo opozarjali več let prej in v lanskem letu, kot rečeno, je prišlo do res tega masovnega povečanja in moram izpostaviti tudi danes na tem mestu, da smo s skupnimi močmi teh 1800 zaprtih na današnji dan spravili pod 1500. Seveda vse v smeri pozitivnega iskanja rešitev, predvsem pa v smeri, da zagotavljamo tudi splošno varnost v Sloveniji.

Za obvladovanje razmer je bila v septembru sprejeta 2024 sprejeta novela Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki nam omogoča določene začasne ukrepe. S tem smo dobili možnost, da v kritičnih situacijah vključujemo nekdanje pravosodne policiste in druge usposobljene kadre, kar je delno ublažilo najhujše primanjkljaje. Z veseljem pa lahko povem oziroma pričakujem in zrem v prihodnost, saj se bliža dokončanju oziroma je že dokončan nov zapor v Dobrunjah. Ta investicija, kot jo ocenjujemo, bo v začetku leta 2026 tudi zaživela, v bistvu se bomo, upam, da se bodo stvari speljale na pravi način in da se v začetku leta tudi preseli vse zaprte osebe. Novi zavod bo bistveno prinesel izboljšanje bivalnih pogojev za zaprte, predvsem pa dobre in varne pogoje za zaposlene.

Glede ostalih lokacij lahko rečem, da kljub zastarelosti objektov in neprimernosti objektov kot takih za izvajanje zaporne kazni skozi celotno leto vlagamo v infrastrukturo, jih obnavljamo in v bistvu vzdržujemo, da lahko rečemo, da so prostori primerni za bivanje zaprtih oseb.

Zdaj, čisto na kratko bi se dotaknil še odziva, priporočila, priporočil varuha. Zdaj, strnili smo zadeve na tri bistvene poglavja in sicer prvič, priporočilo glede dolgotrajne oskrbe starejših, bolnih in invalidnih zaprtih oseb. To priporočilo je že delno uresničeno. Že dolgo si prizadevamo, da bi našli trajno rešitev za zapornike, ki zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti niso več sposobni samostojnega funkcioniranja. V praksi se letno pojavi le nekaj takšnih primerov, a so zelo zahtevni, vendar s skupnimi močmi tudi s pomočjo varuha in pa Ministrstva za solidarno prihodnost rešujemo zadeve uspešno.

Drugič, priporočilo glede bivalnih razmer in prezasedenosti, tukaj ne bi več izgubljal besed, dejstvo je, da še vedno smo prezasedeni. In to se kaže tudi na kvaliteto bivanja tako zaprtih in nenazadnje je to tudi varnostni vidik, ki močno vpliva na vsakdan v zaporih.

Tretje priporočilo glede kadrovske okrepitve, predvsem pravosodnih policistov, tudi to priporočilo je delno uresničeno. Zavedamo se resnosti razmer v zadnji oziroma v drugi polovici letošnjega leta smo z aktivno kampanjo pričeli z iskati pravosodne policiste. In glede na porast prijav, kar pa še ne pomeni zaposlitev, lahko rečemo, da smo bili delno uspešni. Vendar ne smemo pa tukaj pozabiti tudi na ves ostali kader, to se pravi psihologov, pedagogov, predvsem pa inštruktorjev, delovnih inštruktorjev v Prevzgojnem domu Radeče.

Tako da to je to. Mogoče še par besed. Katere želim izpostaviti in pa opozoriti na, tako kot je že tudi ministrica omenila, stanje v upravi ali pa v zaporu je resnično resno. Zato apeliram tudi na državo kot tako, da v bistvu pristopi k reševanju zaporske problematike celovito, saj si ne želimo, da se bo zgodilo to, dazaradi kadrovskega primanjkljaja ne bomo več zmožni opravljati osnovne, osnovnih nalog v zaporih, kaj šele spremstev v zdravstvene ustanove in pa na sodišča. Že sedaj praktično odpovedujemo vsa spremstva na sodišča in to lahko je še dodatni, še dodatno finančno breme države.

Tako da na tem mestu apel vsem pristojnim inštitucijam za pomoč, verjamem pa, da bomo s podporo Vlade, države, Državnega zbora, verjamem, da bomo naredili pomembne korake naprej, zato tudi na tem mestu zaključujem in se zahvaljujem varuhu za opravljeno delo, Državnemu zboru za pozornost in podporo. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam. Sedaj pa dajem besedo Dan Juvanu, državnemu sekretarju Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da predstavi odziv ministrstva. Izvolite.

Hvala lepa za besedo, lep pozdrav vsem, spoštovani namestnik varuha, predsednik komisije in vsi prisotni.

Najprej bi se rad zahvalil namestniku za predstavitev tega 30. letnega poročila in za vsebinske poudarke, ki se nanašajo na vsebine dela našega ministrstva. Naše ministrstvo je varuh v poročilu za lansko leto naslovil 17 priporočil, kar je sicer manj kot lansko leto. Ne glede na število obravnav obravnavamo na ministrstvu vsako priporočilo varuha z vso resnostjo. Poleg tega, da Varuh človekovih pravic vsako leto v letnem poročilu na nas naslovi priporočila, nas s poizvedbami in pobudami redno opozarja na številne konkretne težave, ki jih bodisi zazna ob terenskih obiskih bodisi pa jih nanj naslovijo ljudje, ki se obračajo na njegov urad. V zadnjem letu smo sprejeli vrsto pomembnih ukrepov, ki izboljšujejo položaj delavcev in krepijo njihovo socialno varnost. Zvišali smo na najnižji znesek denarnega nadomestila za brezposelnost za 360 evrov bruto, ki se bo doslej usklajeval tudi z minimalno plačo, s čimer zagotavljamo večjo finančno stabilnost v obdobju brezposelnosti. Starejšim delavcem smo z ukrepom 80 90 100 omogočili bolj postopno prehajanje v upokojitev. Z 80 procentov delovnega časa, 90 procentov plače in 100 procentov vplačanih prispevkov. Ta ukrep hkrati razbremenjuje delodajalce in omogoča prenos znanja na mlajše generacije. Okrepili smo tudi človekove pravice delavcev v smislu varnosti in zdravja pri delu z novim pravilnikom o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen smo zaščitili delavce, delodajalcem pa dali konkretno orodje za ocenjevanje tveganj in preprečevanje kostnomišičnih obolenj. Dopolnili smo pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih ter jasno določili obveznosti delodajalcev v primeru visokih temperatur. Ti morajo zagotoviti redne odmore, dostop do brezalkoholnih pijač, ohlajen prostor in ustrezno zaščito pred toplotnim stresom. Pravilnik uvaja enake standarde za vse delavce. Poleg tega je bila januarja 2025 po letih neaktivnosti ponovno odprta info točka za tujce v Ljubljani, ki nudi informacije, svetovanje in pomoč delovnim migrantom, njihovim delodajalcem ter vsem, ki urejajo dokumentacije za bivanje in delo v Sloveniji. S tem korakom dodatno prispevamo k varnejšemu in enakopravnejšemu vključevanju tujih delavcev v slovensko delovno in družbeno okolje ob zagotavljanju enakih pravic kot domačim delavcem. Realizirano je bilo tudi priporočilo v zvezi s spremembami Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Sprejeti zakon omogoča znižanje starostne meje za pridobitev pravice do pokojnine za vsakega živo rojenega otroka, ne glede na skrb v prvem letu starosti, pri čemer so do te pravice v primeru posvojitve upravičeni posvojitelji. Sprememba predstavlja pomemben korak k večji enakosti in pravičnosti pri priznavanju pokojnin, pravic staršev in posvojiteljev. Zavarovali smo tudi delavske predstavnike, saj smo povečali njihovo pravno varnost s podaljšanjem zadržanja, učinkovanja odpovedi in zvišanjem nadomestila plače v času prepovedi dela. Vsi ti ukrepi skupaj predstavljajo pomemben premik k bolj pravičnemu in varnemu delovnemu okolju. To je temelj sodobne in socialno odgovorne družbe. V okviru plačne reforme smo na centrih za socialno delo oblikovali nova delovna mesta, uvedli smo pripravništvo in štipendiranje študentov socialnega dela, uredili smo poklicne kvalifikacije ter uvedli tretji naziv za strokovne delavce. S tem krepimo kadrovsko strukturo in uresničujemo priporočilo varuha za reševanje kadrovske podhranjenosti v zdravstvu in socialnem varstvu. Pomemben korak k izboljšanju življenjskih pogojev otrok, ki iz različnih razlogov ne morejo odraščati v svoji matični družini smo naredili z novelo Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti, bistveno smo zvišali višino rejnine, tako oskrbnine kot plačilo za delo rejnika ter uvedli nove enkratne prejemke ob različnih situacijah, ob prvi namestitvi otroka, nujnem odvzemu ali namestitvi več otrok iz iste družine. Država bo rejnikom plačevala tudi prispevke za pokojnine. Rejniki bodo deležni tudi letnega dodatka za oddih in počitnice. Tako otrokom zagotavljamo hitrejšo in kakovostnejšo namestitev v varno družinsko okolje, s tem pa uresničujemo tudi priporočilo varuha, da se otroku, ki ga je treba umakniti iz družine, to omogoči nemudoma ter da se za to zagotovijo potrebna finančna sredstva. Za pomoč družinam otrok s posebnimi potrebami smo ustanovili delovno skupino, ki bo pripravila predloge za spremembo pravilnika za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in spremembe seznama težkih bolezni in stanj.

Na ministrstvu smo posebno pozornost namenili izboljšanju socialno ekonomskega položaja romske skupnosti. Izvedli smo javni razpis za sofinanciranje mreže devetih večnamenskih romskih centrov, ki delujejo v sodelovanju z občinami in romskimi organizacijami ter predstavljajo trajno infrastrukturo za delo z romskimi skupnostmi. Centri izvajajo programe socialne aktivacije, učne pomoči, zgodnjega vključevanja otrok v vrtec in svetovanje družinam, kar neposredno prispeva k večji vključenosti in boljšim življenjskim razmeram Romov. V prvem letu delovanja so v programe vključili več kot 700 uporabnikov, med njimi 120 otrok, ter pomagali 85 družinam pri urejanju dokumentacije ter vključevanju v izobraževanje.

Poleg tega je ministrstvo v sodelovanju z zavodom za zaposlovanje zagnalo pilotni program Roman vzor, Romski vzor, namenjen pridobivanju praktičnih delovnih znanj in zaposlitvenih kompetenc. Na centrih za socialno delo smo zaposlili 30 novih strokovnih delavcev, ki delajo izključno z romskimi družinami. Sredstva za socialno varstvene programe, namenjene Romom, pa smo povečali za dobrih pol milijona letno, kar pomeni več kot sedemkratno rast v zadnjem desetletju. S spremembo Zakona o urejanju trga dela smo omogočili, da se pripadniki romske skupnosti lahko vključujejo v javna dela do štiri leta, ob 95 odstotni subvenciji plače, kar povečuje možnost trajne vključitve na trg dela. V sodelovanju z Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje se sofinancira 50 romskih pomočnikov in 71 strokovnih delavcev v šolah, ki pomagajo pri vključevanju otrok in povezovanju s starši. S tem ministrstvo prehaja od projektnega financiranja k sistemskemu, skupnostno zasnovanemu pristopu, ki temelji na zaupanju, sodelovanju in dolgoročni vključenosti romske skupnosti v družbo.

Naj se pred koncem dotaknem še področja invalidov. Konec oktobra je bil v Državnem zboru sprejet Zakon o uporabi jezika gluhoslepih; ta določa pravico do svobodne uporabe in razvoja jezika gluhoslepih ter ureja tolmačenje. Intenzivno zaključujemo pripravo Zakona o osebni asistenci, ki bo šel v kratkem na Vlado. Na področju sodelovanja z invalidskimi organizacijami in njihovega vključevanja v družbo, smo naredili pomemben korak naprej. Leta 2025 je bila sprejeta novela Zakona o invalidskih organizacijah. Ta uvaja možnost sistemskega financiranja Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije kot krovnega predstavnika invalidskih organizacij. Oktobra 2024 je bila sprejeta novela Zakona o izenačevanju možnosti invalidov, ki razmejuje posebne socialne programe od drugih programov in projektov ter omogoča, da jih poleg invalidskih organizacij izvajajo tudi drugi izvajalci. S tem se širi nabor programov za zagotavljanje enakih možnosti in preprečevanja diskriminacije invalidov ter se vzpostavlja pravna podlaga za sofinanciranje, tudi iz evropskih sredstev, kar krepi podporo in vključevanje invalidov v družbo. Pomemben korak v tej smeri predstavlja tudi v tem mandatu sprejet odlok o strategiji upravljanja naložb države, ki priznava invalidska podjetja kot družbeno pomembna in ključna za zaposlovanje invalidov. Država jih bo opravljala skrbno in odgovorno, Slovenski državni holding pa bo spremljal poslovanje in po potrebi prilagajal načrte za ohranjanje zaposlitve in pozitivnega poslovanja, s čimer se krepi celovita podpora invalidom, tako na področju zakonodaje kot tudi gospodarstva.

Toliko za enkrat, ostala pojasnila lahko kasneje v razpravi. Hvala.