Dober dan, vse članice in člane odbora prav lepo pozdravljam!

Začenjam 50. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Obveščam vas, da je zadržan in se seje ne more udeležiti Zvonko Černač. Na seji pa kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo: Andrej Poglajen nadomešča poslanko Alenko Helbl in poslanec Damijan Bezjak Zrim nadomešča poslanca Soniboja Knežaka.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red:

1. točka: Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o spremembah

in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela.

Ker v poslovniškem roku ni bilo predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo torej na 1. TOČKO - PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UREJANJU TRGA DELA.

Na spletni strani Državnega zbora je objavljeno gradivo za sejo. K točki so bili vabljeni predlagatelj, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Zakonodajno-pravna služba in Državni svet, ki se je opravičil.

Začenjam drugo obravnavopredloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o členih predloga zakona.

Za dopolnilno obrazložitev besedo dajem predstavniku predlagatelja, poslanec Damijan Bezjak Zrim, izvolite.

Postopkovno? Poslanka Karmen Furman, izvolite.

Hvala lepa.

Bi prosila, če se lahko sklepčnost prebere, ker mislim, da nismo sklepčni trenutno?

Hvala lepa.

Saj smo ugotovili, da nas je dovolj, tako da nadaljujemo.

Skratka, besedo dajem predlagatelju, poslanec Damijan Bezjak Zrim, izvolite.

Spoštovani, predsednik, hvala za besedo.

Spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi!

Pred več kot tremi meseci smo prejeli, sprejeli v Državnem zboru zelo dober zakon, ki je državljankam in državljanom prinesel kar nekaj dobrih pravic, dobrih pogojev v primeru izgube službe po ne svoji krivdi. Nekako takrat smo spregledali tudi naše državljanke in državljane, ki delajo v tujini. Tukaj zdaj koalicija vlaga zakon, novelo zakona, ki bo nekako to krivico izničil tako, da bodo tudi tiste državljanke, in državljane, ki si kruh služijo v tujini in bodo ob izgubo službe prejeli nadomestilo v večjem znesku, torej, ker tudi v tujini plačujejo tako tako imenovano zavarovanje tudi v višjem znesku. In to se nam tudi nekako zdi prav, da se tudi teh državljank in državljanov ne spregleda. Temu služi ta novela. In jaz se tukaj tudi zahvaljujem Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je pripravilo osnutek te novele in ga skupaj s poslanci oblikovali tako daleč, da je bila novela pripravljena za vložitev. Danes imamo to tukaj na sporedu in jaz predlagam, da se novela sprejme. Hvala.

Hvala lepa.

Besedo dajem predstavniku Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, državni sekretar Igor Feketija, izvolite.

Pozdravljeni!

Hvala za besedo.

Torej, 20. septembra 2025 letos je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela, ki je med drugim določil, črtanje višjega zneska denarnega nadomestila za brezposelnost v višini 1785 evrov, ki ga je zakon za prve tri oziroma pet mesecev določal za tiste brezposelne osebe, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Se pa v drugo državo članico Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali švicarske konfederacije dnevno ali najmanj enkrat tedensko vozil na delo. Torej tako imenovane delavce migrante. Hkrati je pa za vse brezposelne osebe določil novo najvišjo in najnižjo višino denarnega nadomestila. In sicer je najvišje nadomestilo odmerjeno v višini 130 odstotkov minimalne plače. Izjema za delavce migrante, ki je veljala do tega zakona, je bila sporna z vidika slovenskega pravnega reda, kot je večkrat opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Predvsem pa je z določitvijo zgornje meje za denarno nadomestilo za brezposelnost v višini 130 procentov minimalne plače ta omejitev postala nepotrebna. Po predvidoma letu 2028 pa bi delavce migrante celo postavljala v slabši položaj glede na delavce, ki delajo v Republiki Sloveniji. Zaradi nestrinjanja s to spremembo je bila zoper sprejeto novelo Zakona o urejanju trga dela s strani Sindikata delavcev migrantov vložena pobuda za razpis zakonodajnega referenduma. Lahko razumem, da so imeli ti delavci občutek, da s sprejetjem zakona nekaj izgubijo, čeprav so v perspektivi, ki je daljša od dveh let prav zaradi črtanja omejitve 1785 evrov v nominalnem znesku, ki je veljala zanje, in bi v tem znesku veljala tudi naprej v resnici na boljšem. Glede na negativne posledice, ki bi jih imela. Morebitna referendumska pobuda je skupina poslank in poslancev s prvopodpisanimi Damijanom Bezjakom Zrimom, Darkom Krajncem in Milanom Jakopovičem pripravila Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o urejanju trga dela, ki zamika črtanje višje zgornje meje nadomestila za delavce migrante do trenutka, ko bo na novo določena splošna najvišja višina denarnega nadomestila presegla višino 1785 evrov. Tako se torej ta izjema podaljša za najbrž dve leti, nato pa se odpravi tako, kot je predvideval že osnovni zakon. Hvala.

Hvala lepa.

Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospa Valentina Marolt, izvolite.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika in pripravila pisno mnenje. V mnenju smo že tretjič opozorili na vprašanje skladnosti predlagane ureditve s pravom Evropske unije, ker odstopa od določb Uredbe o koordinaciji sistemov socialne varnosti in na vprašanje skladnosti z načelom enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena ustave, saj morajo biti v skladu z ustaljeno ustavno sodno presojo za različno obravnavanje brezposelnih oseb izkazani razumni in stvarni razlogi. Na koncu smo opozorili tudi na dve odločbi Ustavnega sodišča, v katerih je Ustavno sodišče ugotovilo, da so čezmejni delavci migranti v bistveno enakih položajih kot drugi zavezanci za plačilo dohodnine, ki delajo v Sloveniji. Dali smo tudi konkretno pripombo, da bi se besedilo moralo nanašati na izplačilo denarnega nadomestila za brezposelnost, ki pa je bila z amandmajem upoštevana. Hvala.

Hvala lepa.

Hvala za vaše predstavitve. Prehajamo na obravnavo členov. Rok za vlaganje amandmajev je bil do začetka obravnave predloga zakona. v poslovniškem roku je bil vložen amandma Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica k 2. členu. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in amandmaju združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora. Po zaključeni razpravi bomo glasovali o amandmaju, nato pa še o vseh členih skupaj. Kdo temu predlogu nasprotuje? (Ne.) Ugotavljam, da ne.

Prehajamo na razpravo o vseh členih in amandmaju skupaj. Kdo želi razpravljati? Andreja Živic, izvolite.

Hvala lepa.

Jaz bi samo povedala, da novelo pozdravljam in jo bom seveda podprla. Bi pa državnega sekretarja vprašala samo za pojasnilo, tudi za javnost, kaj v primeru, tukaj imamo točno določene zneske glede nadomestil, maksimalna višina uskladitev tudi za delavce migrante, me pa zanima, na kakšno osnovo je vezana plača, ki je višja od recimo minimalne, nekdo ima 1500 evrov bruto plače, kaj v primeru, ko izgubi službo in obratno? Seveda, če ima nekdo 5000 evrov ima maksimalno nadomestilo 1700, kakor pravi, kakor razumemo. Me zanima, od kakšne osnove se določi nadomestilo po zakonu glede v primeru, ko ima višje, višjo plačo. Hvala.