Dobro jutro vsem skupaj.

Začenjam 36. nujno sejo Odbora za kulturo. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani, in sicer Iva Dimic. Potem pa imamo še par pooblastil. In sicer poslanko Tamaro Vonta nadomešča poslanka Lucija Tacer Perlin, poslanca Bojana Podkrajška nadomešča poslanec Andrej Kosi, poslanko Anjo Bah Žibert nadomešča poslanec Zoran Mojškerc. In to je to.

Prejeli ste naslednji dnevni red seje odbora:

1. točka - Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2026,

2. točka - Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2027.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom, je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora. Odboru predlagam, da 1. in 2. točko dnevnega reda združimo. Kdo temu nasprotuje? Vidim, da ne.

Tako da PREHAJAMO na OBRAVNAVO 1. IN 2. TOČKE skupaj.

Gradivo z dne 30. 9. 2025 je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. K točkama pa sta bili vabljeni Ministrstvo za finance in Ministrstvo za kulturo. V skladu s Poslovnikom lahko odbor predloga proračunov obravnava z vidika svojih pristojnosti torej le v tistem delu, ki se nanaša na njegovo delovno področje. To pomeni, da bomo obravnavali le tista dela predlogov proračunov, ki se nanašata na ministrstvo za kulturo, in sicer kot zainteresirano delovno telo.

Uvodno besedo sedaj dajem predstavnici Ministrstva za finance, Branki Jovanovič, da nam predstavi predloga proračunov v celoti, izvolite.

Lep pozdrav. Uvodoma nekaj osnovnih podatkov v zvezi s proračuni za leto 2026 in 2027. Pri pripravi obeh proračunov so bili upoštevani jesenska napoved gospodarskih gibanj, zakonske in druge obveznosti ter prioritete ter napovedi predlagateljev finančnih načrtov za namen izvajanja načrta za okrevanje in odpornost evropske kohezijske politike ter drugih EU sredstev.

Kar zadeva proračun za leto 2026 se načrtuje 15,6 milijarde evrov prihodkov. Načrtovani prihodki so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2026 nižji za 2,1 odstotka, predvsem na račun nižjih davčnih prihodkov. Na strani odhodkov se pričakuje 17,7 milijarde evrov in so odhodki v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2026 višji za 3,2 odstotka. Višje odhodke se načrtuje predvsem zaradi višjih stroškov dela, investicij v železniško infrastrukturo, gospodarske javne službe v linijskem prometu, oskrbe z energijo, izvajanje Zakona o osebni asistenci, rast obrambnih izdatkov, stabilizacija financiranja zdravstvenega varstva ter transferjev v ZPIZ. S predlogom sprememb proračuna za leto 2026 v bilanci prihodkov in odhodkov načrtujemo primanjkljaj v višini 2,1 milijarde evra oziroma 2,9 odstotka BDP.

Kar zadeva proračun za leto 2027 se načrtuje 16 milijard evrov prihodkov in so v primerjavi s predlogom sprememb proračuna za leto 2026 višji za 2,6 odstotka. Na drugi strani se pričakuje 18,1 milijarde evrov odhodkov, kjer se največji delež sredstev namenja izobraževanju in športu, socialni varnosti in pokojninskemu varstvu. S predlogom proračuna za leto 2027 v bilanci prihodkov in odhodkov načrtujemo primanjkljaj v višini 2,1 milijarde evra oziroma 2,8 odstotkov BDP. Vse ostale informacije v zvezi s politiko in izhodišči načrtovanja javnofinančnih prihodkov in odhodkov ter pristop upravljanja javnih financ bodo pa podrobneje predstavljene na seji matičnega Odbora za finance. Hvala lepa.

Hvala tudi vam. Sedaj dajem besedo še predstavnici Ministrstva za kulturo, in sicer ministrici Asti Vrečko, izvolite.

Hvala lepa. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Na Vladi smo potrdili spremembo proračuna za leto 2026 in spremembo proračuna za leto 2027. In ko boste potrdili še proračun v Državnem zboru na seji bo Ministrstvo za kulturo imelo za prihodnje leto sredstva v višini 282,3 milijona evrov, kar je najvišji proračun v zgodovini Slovenije za kulturo. V letu 2022, ko smo prevzeli mandat na ministrstvu, smo začeli s sredstvi 237,1 milijona evrov. In poleg tega, da smo zvišali proračun, za skoraj več kot 40 milijonov evrov pa smo pridobili uspešno še druga sredstva uprav, kot je iz zelenega prehoda, podnebnega sklada in pa upravljamo s sredstvi iz mehanizma NOO in kohezije, ki pa niso trenutno še vsa všteta v proračun. Če recimo orišem iz kohezije načrtujemo za prihodnje leto 2016 cela sedem milijonov evrov in za dokončanje projektov iz načrta za okrevanje 13 cela milijona evrov.

V letu 2027 pa bo proračun še višji, saj bodo v njem zagotovljena sredstva v višini 297,38 milijona evrov. Torej, skoraj 300 milijonov evrov za kulturo, kar je resnično rekordni proračun. Mi iz različnih postavk seveda financiramo projekte, med drugim imamo tudi kohezijske projekte, ki jih financiramo iz kohezije in potem še sofinanciramo tudi iz integralnega proračuna. Predvsem so to pomembne infrastrukturne obnove in pa investicije, kot so krepitev vloge in vloge kulture in trajnostnega turizma. Financiramo nadaljevanje nacionalne platforme Centra za kreativnost, ki se je že zagnala samodejno podnaslavljanje televizijskih oddaj, razvoj digitalnega založništva, ki ga vodi Javna agencija za knjigo, štipendije za specializirane poklice v kulturi in pa razvojna pisarna za kulturno umetnostno vzgojo. V prihodnjih letih bomo v prihodnjem letu, pardon, bomo začeli s kar 18 investicijskimi novimi projekti po celi Sloveniji, kar nekaj pa jih bomo tudi končali. Tukaj govorimo tako o obnovah občinskih projektov, kot je dvorca Jelšingrad, gradu Brežice, Maribora, Ormoža, Podčetrtka, Podsrede, Rajhenburga in pa Slovenske Bistrice, Velenjskega gradu. Potem bomo obnavljali in nadaljevali obnove v kar nekaj spominskih hišah, torej tistih hišah in pa tistih prostorih kulture, ki so med ljudmi najbolj priljubljene, najbolj obiskane. Tukaj recimo govorimo o Schwentnerjevi in Ipavčevi hiši, spominske hiše Otona Župančiča, zidanice Marjana Kozine, domačije Miška Kranjca. In pa tudi končujemo Vrbo, torej Prešernovo domačijo. Hkrati bomo končali obnovo dveh velikih gradov, to sta Negova in Turjak, ki smo delno sredstva pridobljena iz Načrta za okrevanje in odpornost integralnega proračuna. Prvič v zgodovini Ministrstva za kulturo pa smo pridali temu sredstva tudi iz podnebnega sklada, da jih lahko v celoti zaključimo in celostno prenovimo. Prenovili bomo tudi in zaključili prenovo s kulturnega doma Črnomelj. V tem mandatu smo se tudi posvetili Beli krajini. Tam bomo začeli z vlaganjem v Metliki v center Konzum, potem že omenjeno hišo Otona Župančiča in pa Kulturni dom Črnomelj, ki je spomenik državnega pomena in tudi v državni lasti. Zgolj dva kulturna domova sta v državni lasti, zaradi svoje pomembnosti, zgodovinske vloge in pa osrednje vloge v kulturi v Sloveniji in to sta črnomaljski kulturni dom in pa seveda Cankarjev dom. Prav tako imamo mnogo projektov iz digitalizacije, ki jih bomo še nadaljevali in nadgradili. Ponosna sem, da čeprav se, zaradi militarizacije in pa drugih razmer v svetu in pa v Evropi sredstva za kulturo krčijo, zmanjšujejo in tudi v preteklosti je kultura bila po navadi prvi resor, kateremu so se sredstva odvzela, kadar je šlo za varčevanje, kadar ko se je uveljavljal zloglasni ZUJF. Tokratni vladi, temu ni tako. Vsako leto so sredstva višja in račun, proračun je naravnan prebojno in razvojno. Ob tem pa smo pridobili seveda tudi nove vire, poleg že omenjenih kohezijskih prenavljamo še velike investicije iz sredstev Nature 2000 spet po celotni Sloveniji od Vile Rafut v Novi Gorici, samostana Kostanjevice, galerije Božidar Jakac na Kostanjevici na Krki. Gradu samostana Bistra, torej, kjer je Tehnični muzej Slovenije in pa Grad na Goričkem. Potem je Sklad za podnebne spremembe, v katerem smo že letos sofinancirali in financiranje energetske prenove, prvi tak ogromen cikel sploh v zgodovini za 17 milijonov evrov. Največja investicija je bila SNG Maribor, v naslednjem letu pa se bo financirala energetska sanacija gradu Turjak in pa projekt Zeleni prehod v kulturi. Iz sklada za obnovo, torej sklada, ki smo ga naredili po katastrofalnih poplavah, v katerem smo že pri pisanju zakona in oblikovanju sklada na ministrstvu za kulturo zelo sodelovali, kajti kulturna dediščina je bila zelo prizadeta, pa se bo dokončala obnova Zgodovinskega arhiva v Ljubljani v enote Škofje Loke. In pa začeli bomo z arhitekturno ureditvijo območja kulturnega spomenika gradu Ptuj, Arboretuma Volčji Potok in pa spomenikov lastnih občin, pravnih in fizičnih oseb. Ob tem je treba dodati, da smo v zadnji fazi usklajevanja načrta novih depojev, torej prostorov za hrambo kulturne dediščine, tako muzejev kot arhivov, ki tudi sledijo sanacijskemu načrtu po poplavah in s tem bo Slovenija na ogroženih območjih dobila moderne varne depoje, ki ne bodo več ogroženi zaradi poplav ali drugih naravnih nesreč V njih je konec koncev varovana tudi naša najpomembnejša kulturna dediščina, pa tudi dediščina iz in zgodovina drugih, tako državnih organov, zdravstvenih zavodov in celotne države.

Proračuna za prihodnji dve leti nam tako omogočata, da bomo lahko izvedli ključne ukrepe, ki našo družbo in kulturo spreminjajo ustvarjalno, povezano in solidarno skupnost. In če izpostavim zgolj nekaj prebojnih področij. Eno je decentralizacija. Skladen regijski razvoj je v fokusu tega mandata na Ministrstvu za kulturo in nujnost dostopa do umetnosti in kulturi po vsej državi, o kateri se je desetletja govorilo pri nas niso prazne besede, ampak smo jo vključili v vse strateške dokumente. In pa tudi prečno in pa horizontalno se to odraža skozi proračun, naj bodo to konkretna dejanja v smislu prenove javne kulturne infrastrukture in dediščine ali pa z različnimi ukrepi, razpisi, ki smo jih v tem mandatu tudi naredili, prvič, recimo poziv za kroženje, ki je bil do sedaj trikrat izveden in bo takoj v začetku leta ponovno. Gre za izredno uspešen razpis, ki smo ga oblikovali pred dvemi leti na ministrstvu. Kajti, namenjen občinam, da se lahko s pozivom, preko poziva prijavijo za sredstva za sofinanciranje za tiste projekte, ki so že bile, že bili sofinancirani z Ministrstva za kulturo, kot so recimo predstave, razstave različnih javnih zavodov, da pridejo v njihov kraj, v občine po celi Sloveniji, ki nimajo tako velikih proračunov, in jim s tem pomagamo. Namenjen pa je razpis, tudi poziv, pardon, tudi zamejstvu. Tudi zamejstvo je nekaj, kar vključujemo sistematično vse programe, pozive in razpise. Kulturne domove, centre, koncert, koncertne dvorane in razstavišča pa bomo povezali v gostovalne mreže. In sploh prvič se bodo financirale tudi umetniške rezidence, ki so v lokalna okolja bodo pripeljali tako vrhunske ustvarjalce iz celotne Slovenije in tujine. Posvetili smo se izdatno kulturno umetnostni vzgoji v tem času, ko nas prepravljajo lažne novice in pa ko vidimo, da tudi upada bralna pismenost in se zadovoljimo s hitrimi, enostavnimi informacijami, se posega bolj po družbenih omrežjih, kot pa na drugem, pa menimo, da moramo že od malega naprej, od vrtca dalje otroke vzgajati, da obiskujejo lutkovne predstave, berejo knjige, stripe, hodijo v muzeje in s tem tudi ohranjajo kulturo in umetnost, del svojih življenj pozneje, ne glede na to, na katero poklicno pot se odpravijo. Kulturna umetnostna vzgoja je sicer namenjena tudi starejšim. Kajti, tukaj gre za medgeneracijske cilje in pa povezovanje v skupnostih. In zaradi tega bomo v prihodnjem letu namenili rekordno vsoto za projekte kulturno umetnostne vzgoje, ki bo povezala institucije, šole in pa ustvarjalce po vsej državi. Posebej pa se bomo posvetili manjšim krajem, tistim, ki imajo slabši dostop do vrhunske umetniške ponudbe. To se bo financiralo tako z evropskimi sredstvi, ki smo jih še dodatno pridobili, kot tudi iz integralnega proračuna. Poudarek bo na umetnostni kritiki, to je eden izmed ključnih predpogojev za neodvisnost in pa nove generacije kvalitetnih umetnostnih kritikov, zaradi tega bomo nadaljevali s podporo prek posebnih pozivov. Naslednja taka steber, ki ga bomo podprli, je zeleni prehod. Namreč, naši glasbeni, gledališki, umetnostni, likovni festivali, kolonije in pa institucije bomo spodbujali, da delujejo zeleno. Da ne proizvajajo nepotrebnih odpadkov, plastike in da v bistvu tudi sporočila, ki jih nosijo, udejanjili tudi pri organizaciji. Na ta način bomo sofinancirali tudi vzdržne oblike mobilnosti in pa organizacije do dogodkov. Tukaj smo pridobili, kot rečeno, prvič v zgodovini Ministrstva za kulturo sredstva iz sklada za podnebne spremembe v višini skoraj dveh milijonov evrov. Podpiramo, bomo podporno okolje še naprej, namreč stanovska in podporna stanovska društva in podporne organizacije so bile v deprivilegiranem položaju. Namreč, za njih ni bilo nekih posebnih razpisov, kamor se lahko prijavijo prav one. In v tem mandatu smo zagnali že en tak pilotni razpis, delali bomo pa še naprej. To so namreč društva, ki delajo za to, da se ohranja stroka, govorimo o društvih skladateljev, umetnikov. In tako naprej. Pod njimi se krovno združuje velika števila ustvarjalcev. Skrbijo za nagrade, za razvoj strokovnega področja, poklicne standarde, za spodbujanje mladih in pa tudi kot neko društvo, ki pomaga in pa tudi razvija področje dalje. In s tem bomo s posebnim razpisom, ki smo ga naredili prvič v letu 2023, še dodatno podpirali razvoj vseh stanovskih društev. Letos prvič smo naredili razpis, ki se osredotoča na eno pomembno temo, ki se je pokazala že v covidu pa tudi prej torej kultura in zdravje. Tukaj govorimo kot kultura, ki je pomemben del preventive, tako na fizičnem kot tudi duševnem zdravju. To so razpisi in pa pozivi in programi, ki jih mnoge evropske države in pa tudi Evropska unija pozna že nekaj let in to. S tem bomo spodbujali recimo aktivno udejstvovanje v ljubiteljski kulturi, rokodelskih društvih, društvih ustvarjalnih dejavnosti, folklori, pevskih zborih, kar vse pozitivno vpliva na naše duševno zdravje. Krepili bomo pa tudi projekte, ki povezuje s področjem, kulturo s področjem zdravja, z NIJZ-jem na področjih preventive in pa seveda tudi kar se tiče, kadar se kulturo usmerja v druge programe. Proračuna za prihodnji dve leti, sta tako zasnovana razvojno usmerjena. Sta krepitev vseh deležnikov na področju kulture. Torej javnega sklada za ljubiteljsko umetnost, agencij za knjigo, film, javnih zavodov, nevladnih organizacij, samozaposlenih. In pa uresničuje se poslanstvo Ministrstva za kulturo preko razpisov in pozivov ter ohranjanja kulturne dediščine, javne kulturne infrastrukture. Krepijo se delovni pogoji v kulturo in seveda izvajanje medijskega zakona, plačne reforme in plačnega plačila kulturnih delavcev. Vse ti strateški cilji so opredeljeni tudi v Resoluciji o nacionalnem programu za kulturo in pa akcijskem načrtu in poslanstvu Ministrstva za kulturo. Akcijski načrt ima vse ukrepe finančno ovrednotene in zanj, za vse te ukrepe so tudi že predvidena na različnih postavkah v proračunu sredstva. Tako da ni, kot je bilo v preteklosti, ko so se navadno naredili neki seznami želja, ampak gre za res konkretne ukrepe, podkrepljene tudi s številkami in pa ustreznimi postavkami.

Če mogoče spregovorim še par besed glede številk v samem proračunu. Torej, proračun za prihodnje leto bo visok 282,3 milijona evrov. Povišanje glede na spremembe v prejšnjem letu, gre za povišanje v višini 10,5 milijona evrov glede na sprejeti proračun, torej tisti, ki je bil sprejet, to je zdaj rebalans, pa 11,3 milijona evrov. 6,3 milijone evrov se povišujejo postavke javnih zavodov. Tu se upošteva tako plačna reforma, stroški dela, programski, materialni stroški in pa tudi pravično plačilo zunanjih delavcev. Posebej tu govorimo o javnih zavodih na področju, kot je arboretum, potem muzeji, galerije in pa seveda tudi gledališča, ki se jim bomo letos še posebej posvetili.

Že v lanskoletni pripravi smo z letošnjim proračunom zagotovili 7,9 dodatnih milijona evrov za postavke javnih zavodov. Torej, tukaj spet govorimo o stroških dela, programskih in materialnih stroškov, pet milijonov evrov za javni sklad za kulturo, torej ljubiteljsko kulturo in pa obe agenciji za film in knjigo. Prav tako smo ohranili tisto, kar smo zvišali že lani in dodatno še podkrepili proračun za knjigo. Že lani smo za založništvo dvignili za 1,2 milijona evrov, dvignili smo proračun za ljubiteljsko kulturo že lani in prav tako to ohranjamo v tem proračunu in dodajamo še sredstva za program, plače in materialne stroške. Enako pa za film, ki je iz tistega, kjer smo štartali, torej leta 2022 4,7 milijona evrov, smo sedaj na štiri pa pol milijona evrov za film. In prav na tem Odboru za kulturo je bila pred kar nekaj leta 2018 pobožna želja, da bi se prišel za proračun na film za 11 milijonov evrov. Takrat je bilo prav tako kot leta 2022 nekaj čez štiri milijone evra na voljo. To smo sedaj presegli in verjamem, da si filmski ustvarjalci zaslužijo to in pa še več. Tako da se zavezujemo, da bomo vsa ta sredstva še krepili, kajti verjamem, da vsi spremljate tudi novice iz področja kulture. In lahko vidite, da tako filmski ustvarjalci, film, kratki film, celo večerci, gledališča, igralci, razstave, umetniki, umetnice, naši pevci, pevski zbori dobivajo številna najvišja priznanja v tujini so vabljeni na gostovanja in pa seveda tudi zelo kvalitetno predstavljajo našo kulturo doma.

Prav tako smo v proračunu upoštevali nov zakon o medijih. Programski razpis za medije smo zvišali že lani za milijon evrov, letos bomo ta sredstva še krepili, hkrati pa po novem zakonu o medijih začeli izvajati razpis za medijske sheme. Tudi vse, kot sem že rekla, na javni agenciji za knjigo, za, pardon, ljubitelj na ljubiteljski kulturi ohranjamo razpise, ohranjamo višino sredstev, torej povečujemo iz 2025, iz 2024 na 26,08 milijona evrov za transferje, za razpise, to gre za razpise ljubiteljskim društvom, za opremo in pa seveda za delovanje po ljubiteljski mreži po celi Sloveniji. Že letos smo povečali tudi sredstva za knjižnice. To bomo tudi s proračunom še krepili. Namreč Ministrstvo za kulturo skrbi za nakup knjig po celotni knjižnici mreži in tako kot je mreža ljubiteljske, tako je tudi knjižnične dejavnosti najmočnejša v Sloveniji. Je odlična, je v svetovni špici. In zato je tudi prav, da sredstva za delovanje vseh tukaj tudi krepimo. Zdaj v letu 2027 pa kot rečeno, bomo prišli s proračunom na skoraj 300 milijonov evrov. In znotraj tega še krepimo vse te postavke, ki sem jih že omenila. Kljub številnim pozivom in pa razpisom, ki jih imamo na Ministrstvu za kulturo, namreč Ministrstvo za kulturo je eno izmed tistih ministrstev, ki ima največ razpisov in pozivov, kajti večina sredstev se razdeljuje preko transferjev, tako na ministrstvu kot v obeh agencijah, film, knjiga in pa javnega sklada. In tukaj imamo razpise od nekaj 100 evrov do nekaj 10, 100000 evrov in gre za res kompleksen sistem. In ta sredstva so uspešno počrpana, projekti zaključeni. Zagnali smo v tem mandatu največji investicijski cikel po celotni Sloveniji torej vlaganja v kulturno dediščino, javno kulturno infrastrukturo, državno in občinsko. Tukaj imamo spet razpise, ki so manjše in večje vrednosti za opremo za obnove. In kljub tej res kompleksni sestavi smo pri črpanju proračuna eno izmed najuspešnejših ministrstev. V letu 2024 je bilo izvedenih kar 97 izplačil vseh sredstev, verjamem, da bo tako tudi za letošnje leto. Smo na zelo dobri poti. Resnično skrbno spremljamo vse, kar se dogaja. In tudi naši deležniki in prejemniki sredstev se zavedajo pomena sredstev v kulturi. Zavedajo se kaj pomeni, zelo dobro se spomnijo kaj pomeni, ko so bila sredstva mnogo nižja. Sredstva se porabljajo za program in izvedbo projektov in zato z njimi vsi zelo skrbno ravnajo.

In če še enkrat povzamem. Proračun je razvojno naravnan. Naravnan je v krepitev kulturnega sektorja po celotnem spektru in ekosistema od ljubiteljske do profesionalne kulture, neodvisne, nevladne kot seveda javne. In povečali smo ga na 282 milijona evrov na najvišja sredstva. In če še enkrat omenim kje smo začeli in 237 milijonov. To pomeni, da smo v tem mandatu povečali proračun za kulturo za več kot 20 procentov. S tem pa smo tudi izpolnili obljube, ki smo jih dali. Okrepili smo področja filma, knjige, ljubiteljske kulture, javnih zavodov, ki so bili podhranjeni, pomagali smo jim z inflacijo, ko je bilo treba v času energetske krize, z letošnjim proračunom pa se posvečamo še posebej krepitvi programskih sredstev javnih zavodov v celoti. In smo tudi na robu novih štiriletnih in programskih razpisov, ki smo jih tudi povečali. Hkrati pa smo dodali nove prebojne razpise in s tem tudi kulturo razširili, naredili kot eno izmed najbolj prečnih področij. Moram reči, da odlično sodelujemo tudi z drugimi ministrstvi. Večkrat omenjeno Ministrstvo za okolje in podnebje. Kajti tukaj smo se zelo povezali na področju trajnosti, potem na področjih zdravstva jasno seveda tudi turizma in drugih, zato tudi umeščamo, pa kulturne diplomacije mednarodnih projektov in zato tudi umeščamo kulturo v vse druge strateške dokumente. Zaradi plačne reforme so se znatno izboljšale tudi plače na sektorju kultura, kjer žal so bile precej v slabem stanju pred tem. Hkrati pa smo uvedli tudi pravično plačilo za vse zunanje sodelavce. Z vlaganjem v opremo in investicije pa izboljšujemo tudi delovne pogoje zaposlenih in pa tudi pogoje obiskovalcev, tistih, ki obiskujemo kulturne dogodke v prostem času. In seveda je to del našega vsakdana. In si želimo, da je kultura dostopna in na najvišjem nivoju povsod po Sloveniji. In za vsa ta prizadevanja, ki smo jih čez celoten mandat na področju kulture vlagali tudi skupaj z vami v parlamentu seveda, za kar se vam moram na tem mestu še enkrat zahvaliti. Skozi celoten mandat moram reči, da smo kulturo umestili kot smo se zavezali, v središče družbe, jo naredili dostopno vsem. Tukaj govorimo tudi o tem, kar večkrat sprašujete poslanci in poslanke o dostopnosti recimo za gibalno senzorno ovirani, naredili smo mnogo tudi novih razpisov za gluhe, gluhoslepe, slepe, pa z umestitvijo dvigal v javno kulturno infrastrukturo, v dediščino in verjamem, da bo v prihodnjih letih se tudi s tem tempom to nadaljevalo in da bomo lahko rekli, da je področje kulture, kulturni resor na tistem nivoju, ki si ga naši ustvarjalci, ustvarjalke, umetniki, umetniki, vsi strokovnjaki, ki delajo na tem področju, tudi zaslužijo. Hvala lepa.

Najlepša hvala tudi vam za izčrpno predstavitev. Sedaj pa odpiram razpravo članic in članov odbora. Imam pa še eno pooblastilo in sicer poslanca Dušana Stojanoviča nadomešča poslanec Aleksander Prosen Kralj. Torej, interes za razpravo? Kolega Hoivik, izvolite.

Hvala lepa za besedo predsednica. Spoštovana ministrica, hvala lepa za predstavitev tega, kot ste dejali, zelo kulturno naravnanega proračuna.

Lahko se strinjamo, da se približujemo vrednosti 300 milijonov evrov oziroma to bomo presegli skoraj v letu 2027, kar lahko pozdravljamo. To pomeni, da se krepijo programi na področju kulture, seveda relativno na proračun pa ne moremo govoriti o enih presežkih. To pomeni, ko gledamo te številke, seveda moramo pogledati celotne odhodke in kultura je še vedno približno 1,6 odstotkih odhodkov, kar pomeni, da ima pač takšno vrednost, kakršno jo ima.

Zagotovo lahko pozdravimo vse razpise, ki ste jih pripravili za tudi prihodnji dve leti, lahko pozdravimo tudi sredstva, ki so namenjena za ohranjanje kulturne dediščine. Zdaj, malo smo spremljali zadnje nastope. Zanimivo je bilo, da so bile vse te, vse te obnove kulturne dediščine v višinah preko milijon evra, kar lahko pozdravljamo. Po eni strani pa so to kar izdatna sredstva. In morda, koliko takšnih projektov še planirate v letih 2026 in 2027, torej, kjer so te proračunske postavke čez milijon evrov.

Zanima me ta postavka v podprogramu Krepitev inovativnosti in tehnološki razvoj. Zdaj, morda ste omenili tudi v svoji razpravi, ampak gre kar za znatno povišanje sredstev iz 1,7 milijona evrov, ko govorimo o sprejetem proračunu za drugo leto na 3,67 milijona evrov, ko govorimo o spremembah proračuna. Pa me zanima ali je to kakšen pač nov projekt oziroma več projektov, kajti kar za dva milijona se ta sredstva povišujejo.

Morda bi prosil, no, omenili ste Zakon o medijih. Slovenska demokratska stranka je bila seveda zelo kritična do tega zakona. In me zanima, zdaj v letu 2026 je tudi v letu 2027, če nam lahko bolj natančno postrežete s podatki, koliko denarja bo šlo predvsem za tako imenovani prehod v digital oziroma v digitalni prehod teh tradicionalnih tiskanih medijev. Mi menimo, da gre tukaj prej za podkupovanje medijske krajine, kot za digitalni prehod. Kajti ne moremo se znebiti občutka, da v letih 2026, 2027 ali pa tudi že letos, da tisti tiskani mediji, ki imajo eno tradicijo, ki so že dolgo na tržišču, da se niso digitalizirali. Poglejte, ni enega medija tiskanega, ki ne bi imel spletne strani, ki ne bi objavljal najnovejših novic prek spleta. In je to nekako nekako po mojem mnenju absurdno, da namenjamo davkoplačevalski denar za to transformacijo iz analognega v digitalno. Pa me zanima, če nam lahko tu postrežete še s kakšnim bolj točnim podatkom?

Potem pa je zanimivo tole. Sprejet je bil nov Zujik, torej Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo, kjer ste na ves glas razpravljali, kako boste zdaj urejali predvsem ta plačila za socialne prispevke. Ko pa pogledamo spremembo proračuna v letu 2026 pa vidimo res ta padec financ in me res zanima kaj pa botruje temu? Torej, za leto 2026 imate namenjenih 14,83 milijonov evrov za nagrade in socialne pravice na področju kulture. Po spremembah pa pademo na 11,33 milijonov evrov. To pomeni, kar 3,5 milijona evrov je znižana ta postavka hkrati pa se v letu 2027 ta postavka nazaj dvigne preko 16 milijonov evrov. In me zanima res, od kje ta diskrepanca za leto 2026? Ali je to takšno? Predvidevate takšno zmanjšanje števila samozaposlenih v kulturi oziroma zdaj so že to samostojni, zdaj sem pa pozabil izraz, niso več samo samozaposleni v kulturi, imamo zdaj drugačen izraz, samostojni kulturniki? Hvala lepa. Se popravljam, da bom pravilno, pravilno pravilne izraze uporabljal. Tako da ja, mi je zanimiva ta postavka, če nam jo lahko malo bolj natančno obrazložite.

Kar pa lahko jaz pozdravim. Šel sem gledati malo v NRO predvsem ko govorimo o nizkoproračunskih filmih, z leti 26 do 28, produkcijo igranih filmov, dokumentarnih filmov, animiranih filmov. Tukaj so eni proračunski viri predvideni, kar lahko seveda pozdravimo, vendar menim, da bi, glede na to, da ste tudi omenili, kako slovenski animirani film, kratkometražni filmi, kako uspevajo v mednarodnem prostoru, da bi jih lahko tudi malo bolj financirali. Se mi zdi, da imamo še vedno, kljub tem visokim sredstvom za film, da imamo še vedno en monopol v Republiki Sloveniji in bi bila ta decentralizacija teh sredstev nujno potrebna, da bi lahko tudi tisti, umetniki, ki niso blizu korita prišli do bolj znatnih sredstev in bi lahko pač uspeli s svojimi projekti. Pa ne, da se to ne izvršuje, ampak mislim, da bi bilo potrebno še kaj več na tem mestu narediti.

In še za zaključek bi izpostavil predvsem postavko, ki je pa meni ljuba, pa ne vem zakaj se tukaj res ne naredi enega zvišanja, to je pa promocijo in razvoj slovenskega jezika. Glejte, še vedno smo tako v letu 2026 kot 27 na slabih 400000 evrih. Jaz mislim, da bi morali pri teh programih pač zagotoviti več sredstev, zagotovo je interesa veliko, seveda. Če imamo pač ena omejena sredstva, tukaj projektov potem ne moremo izpeljati. In se mi zdi, da bi bilo to, da je ta postavka ključna, da gre iz državnega proračuna, ne iz evropskih sredstev. Kajti glejte, gre res za minorne zneske, če govorimo napram celotnemu proračunu.

Pa še eno vprašanje, tole postavka, kar se tiče razvoja turizma. Če lahko nam spet majčkeno obrazložite, zakaj je tak dvig za letošnje, za leto 2026, kjer je predvidenih 11 milijonov evrov v primerjavi z letom 2025, kjer se je za to namenilo malo več kot tri milijone evrov in potem v letu 2027 predvidevate sedem milijonov evrov? Ali so spet tukaj kakšni ključni projekti, ki so pač že dlje časa trajajoči ali gre samo za pač enovite projekte v letu 2026? Drugače pa, kot sem dejal, so ene postavke, so meni osebno pri srcu, so v redu. Hkrati pa je to seveda, zdaj sta to zadnja dva proračuna, ki jih pripravlja ta vlada in zagotovo nakazujejo eno smer, kjer se pač krepi, kjer se krepijo pač projekti na področju kulture, hkrati pa se zanemarja en velik delež kulturnikov, ki jih imenujemo kot ljubiteljsko kulturo. Kajti ta sredstva pa se vseeno bi lahko še bolj zvišala v primerjavi z drugimi postavkami, kjer so absolutno zvišanja. Toliko. Hvala lepa.

Hvala. Naslednja je želela besedo kolegica Jeraj, izvolite.

Hvala lepa za besedo. Zdaj, najprej na splošno o proračunu za obe leti, proračunih za obe leti. Ministrica je rekla, da ne bo potreben ZUJF in to ne vem, če po teh Vladah ne bo, po njihovi Vladi ne bo potreben ZUJF. Namreč, mi smo podobno politiko kot jo zdaj vidimo, torej, da so prihodki nižji od načrtovanih in to za kar 340 milijard, se pa istočasno povečujejo odhodki za 550 milijonov. Kot rečeno, mi smo tako tak čas že imeli, tisti, ki smo malo dlje v parlamentu, se tega spomnimo. Leta 2009, ko je nastopila Pahorjeva vlada, je ob tem, da se je že napovedovala finančna kriza, za 20 odstotkov povečala izdatke proračuna. V naslednjih dveh letih in vemo kaj smo potem imeli leta 2011, 2012, ko je bilo treba pa dejansko sprejeti ZUJF in varčevati, ker smo se skoraj bankrotirali kot država. In tukaj pač tudi vidimo, potrebna bo zadolžitev za pet milijard, res tudi za sanacijo dolga od prej torej, kar smo si že prej sposodili. Ampak seveda se bomo za novi dve, dve in pol milijardi zadolžili letos in še naslednje leto. V zadnjih dveh letih smo se pa tudi že. Tako da najbrž od doma vsi vemo, da lahko porabiš toliko, kolikor imaš. Okej, saj se zdaj poceni zadolžujemo, to je pač eden od argumentov, ampak vseeno je treba pač z denarjem, ki je, delati pametno in ne pretiravati, za moj občutek pa je to pretiravanje. Ministrica pove, da je to najvišji proračun za kulturo. To je res, če gledaš gole številke. Če pa seveda gledaš odstotke, pa je takoj odstotek od celotnega proračuna, ki je bistveno višji, kot je bil v vseh preteklih letih. Je pa potem to takoj malo drugače kot je povedala ministrica. Seveda smo veseli, da je več denarja za kulturo, da je več denarja za kulturne programe, da se da se sredstva tukaj povečujejo, ampak seveda nismo pa vedno zadovoljni s tem kje se povečuje oziroma komu se daje. Zdaj mene zanima, najprej, za koliko so se povečale zaposlitve na Ministrstvu za kulturo? Koliko je bilo zaradi tega potrebnih dodatnih sredstev v zadnjih dveh letih in kaj se še načrtuje? Potem me zanima, z zakonom ste prenesli sredstva iz JSKD, ki so bila namenjena za kulturno ustvarjanje oziroma udejstvovanje narodov bivše SFRJ koliko je bilo potem v primerjavi s prejšnjimi leti teh sredstev namenjenih v razpisu glede na, se pravi, sredstva, ki jih je prej dal JSKD, sedaj je pa to na ministrstvu? Mogoče je v proračunu, ampak jaz tukaj nisem našla za to. Sprašujem o nagradah in socialnih pravicah, je vprašal že moj kolega Hoivik. Zdaj, ali je bilo predvideno toliko denarja tudi zaradi tega, ker ste računali, da bo sprejet pač zakon, ki je potem na referendumu padel za nagrade zaslužnim kulturnikom, da se zdaj to znižuje, ker tega ni? Ampak kot je bilo rečeno, potem v naslednjem letu se pa ponovno zvišuje v 2027 in me zanima, zakaj je to tako? Potem, pričakovali bi kakšno besedo o drami. Jaz vem, da se tam, torej ta trenutek nič ne dogaja, ampak vi ste napovedovali, da se bo v vsem tem času že kaj na tem področju naredilo, da ne bomo toliko let najemali prostorov na Litostrojski in tako naprej, kadar smo vas o tem spraševali in me zanima, kakšna je zdaj situacija? Tam ste verjetno morali podaljšati pogodbo in tako naprej. Koliko smo že do zdaj porabili sredstev za ta namen in koliko jih še bomo torej, koliko računate? potem smo brali pred časom, to ste tudi sicer omenila, da bomo namenili sredstva za zidanico Marjana Kozine. Jaz s tem nimam težav, da ne bo pomote. Se je pa takoj pojavilo vprašanje, višine sredstev milijon 200 za eno obnovo enega, bom rekla, ne tako zelo velikega objekta. No, torej, vsaj po slikah, ki jih lahko pogledamo. Razumem, da bo pač tam nek center glasbe in tako naprej, da je verjetno za več stvari, ampak kolikor smo razumeli, je to pač samo za investicijo in za obnovo. Ostalo bo pa itak še več. Mislim, da nekaj, da tudi Mestna občina Novo mesto. Samo v tem, če primerjamo to z obnovo gradu Turjak, recimo deset milijonov. Tam pa za pač eno zidanico milijon 200, je najbrž, ne vem, malo bode v oči, ampak boste nam povedali.

Potem že v lanskem proračunu mislim, torej v prejšnjih letih, da smo se pogovarjali tudi o tem, da je ali pa smo do nas poslancev prišle pripombe Slovenske kinoteke, ki so želeli, mislim, da nekaj še zaposliti zaradi tudi arhiva in tako naprej. Me zanima, če se je tukaj kaj naredilo oziroma ali so dobili kakšna sredstva za te namene oziroma kako ste reševali to situacijo? Potem pa še... zaenkrat toliko, pa bom prosila, ko bo ministrica odgovorila, potem bomo pa še kakšno stvar vprašali.

Hvala lepa, zaenkrat.

Hvala. Naslednja je prosila za besedo kolegica Rajbenšu. Predlagam, da, ali želite zdaj odgovoriti ali gremo.../oglašanje iz klopi/ Okej, okej, potem pa najprej ministrica, izvolite.

Hvala. Kar se tiče javnih zavodov, seveda povečujemo sredstva tako na postavkah za plače, kot materialnih stroških in pa programskih. Namreč, do zdaj je bilo pač, pred tem mandatom je bilo večino, tako da pač se programski stroški niso povečevali. In vse, kar je bilo premalo na plačah in stroških, ogrevanja, elektrike in tako naprej, se potem je malo programskim postavkam. Mi vsako leto povečujemo že programske, letos pa jih bomo še dodatno povišali, zlasti za tiste, ki pač imajo manj. Ampak hkrati seveda skrbimo za gledališče in javne zavode tudi s prenovami, recimo, zdaj vodimo šest energetskih sanacij, ki pa bodo na drugi strani potem stroške tudi znižale.

Kar se tiče filma, so vsi projekti, seveda v NRP, vsi projekti se financirajo preko javnega razpisa, ki ga vodi Slovenski filmski center. To govorimo o celovečernih, dokumentarnih in tako dalje filmih. Dostop je za vse. To, kar kdo je blizu korita, to jaz res ne razumem. Ocenjujejo jih neodvisne komisije, ki se vsako leto menjajo, torej vsako leto je druga komisija in ni, da bi in, ne izbira jih niti komisije ne zbira ministrstvo, ampak izbira svet Slovenskega filmskega centra. Vsako leto je druga, tako da tukaj je skoraj nemogoče, da bi do česa prišli. Je zelo kompleksen sistem in sredstva pa so višja, kajti slovenski film je imel do zdaj iz tistih malih sredstev, ki jih je imel, štiri, neke milijone. Potem je bilo par sto tisoč za izvedbo enega filma, kar nas je uvrščalo v res najnižje od najnižjih, ne samo v Evropski uniji, ampak v celotni Evropi. In zaradi tega tu povečujemo tudi delež države, recimo, zdaj bo 800000 na projekt. S tem se tudi skrajša obdobje, v katerem je lahko film izveden, ne namesto, ne vem, pet let, kar je bilo pogosto praksa, na dve leti. S tem se tudi znižajo stroški, več je programa, več je gledanosti obiskovalcev in tako naprej, ali so to serije, filmi, kratki filmi, filmi za otroke. In pa s tem, ko se viša ta del, državni lahko aplicirajo za višja sredstva v Evropi. Ker če že za produkcijo govorimo o večinski, ne manjšinskem financiranju, pomeni, da morajo biti državna sredstva višja od tistih, ki so pridobljena in s tem v bistvu privabljamo več denarja v Slovenijo. Več kot damo mi, več na drugi strani lahko pride iz Evrope in pa drugih filmskih skladov ali pa sredstev iz tujine, kar je zelo fino. In s tem tudi postajamo bolj pomembna, bolj prepoznavna destinacija za snemanje, več je znanja, naši igralci pa, saj vidite, so uspešni tudi v drugih produkcijah, ne samo v koprodukcijah Slovenije, ampak tudi v drugih evropskih produkcijah. Dodatna sredstva za film pa so tudi na Ministrstvu za kulturo, ker še zmeraj pa je en del razpisov, to so festivali, sofinanciranje recimo Art kino mreže, torej film, kino programov je pa še zmeraj na ministrstvu in tudi tam smo povečali in zapovedali, da mora biti 10 procentov vsega, kar se prikazuje v sofinanciranih kinematografih, slovenske produkcije. Se pravi, da če država financira, ne morejo biti samo neka tuja produkcija, mora biti slovenska in zato tudi se sofinancira.

Zdaj pri koheziji se povečajo, ja, to je ta krepitev inovativnosti in tehnološki razvoj, to je kohezijska postavka, kjer daje potem tudi pri različnih kohezijskih projektih, gre tudi en del iz integrale, jasno, sofinanciranje, en del se prenaša potem k nam, ko so projekti podprti. Tukaj so tako sredstva centra za kreativnost, tudi slovenska udeležba, ki mora biti pri vseh teh projektih zraven, pa veliko projektov digitalizacije, raziskovanje, to je to, kar bo, še pride, bo še. Jaz mislim, da se bo v naslednjih letih v resnici tu na proračun tudi v naslednjem letu še zvišal zaradi tega, ker smo zdajle pri res čisto, čisto koncu potrjevanja kar nekaj projektih tudi raziskovali razvoja raziskovanja umetnosti in kulture teh velikih konzorcijev in razpisov. Tako da potem se tu ta sredstva še povečujejo in če se navežem tukaj na slovenščino, tudi slovenščina ima kohezijska sredstva. Mi smo jih uspeli še povečati z reprogramiranjem pri nas kohezije, tako da bomo še dodali dodatna sredstva za razvoj slovenskega jezika. Tukaj zelo dobro sodelujemo z ZRC, z Inštitutom Frana Ramovša in pa z vsemi drugimi deležniki. V teh integralnih sredstvih, ki ste jih pa omenili, pa mi ta sredstva načrtujemo v skladu s potrebami in v skladu s tem, kar je porabljeno. In zaenkrat pač je ta številka tako visoka. Smo pa naredili glih letos en dodaten razpis, ki je namenjen tudi razvoju znakovnega jezika za gluhoslepe, pa gluhe in tako naprej. Tako da v bistvu zaenkrat so tu s potrebami. Načrtujemo pa še še eno sodelovanje dodatno in še en razpis, ki bo še krepil slovenski slovenski jezik in na ta način je bilo to tudi načrtovano.

Pri ljubiteljski kulturi, če odgovorim obema poslancema. Namreč sredstva so se povečala za pol milijona evrov samo za programe za ljubiteljsko kulturo, za slovenska, če hočete, društva. Tisti del, ki je pa šel na ministrstvo po zakonu, ki ste ga sprejeli v Državnem zboru, torej uresničevanje kulturnih pravic narodov bivše Jugoslavije, katerega načrtujemo razpis v prihodnjem letu v višini 250000 evrov pa so druga sredstva. Se pravi, nič se ni vzelo javnemu skladu, ampak se je tista sredstva, ki so bila tam namenjena za njihov razpis, pustilo in dalo še dodatnih 500000, se pravi pol milijona. Tako da je v bistvu realno povečanje več kot 600000 za obstoječo, kar ostaja na ministrstvu, tudi za društva, kulturne domove, opremo, programe in tako naprej. Na Ministrstvu za kulturo pa smo dodatna sredstva dali iz tega razpisa, to, kar se zdaj, pa se je preneslo nazaj na ministrstvo. Tako da tu se ni nič, nič vzelo ali pa kar karkoli.

Pri samozaposlenih imamo glede uresničevanja Zujka je, se pravi, pravično plačilo je na postavki javnih zavodov. Pri Zujfu pa nisem rekla, da ga ne bo potrebno ali pa karkoli, nisem govorila o tem, ampak bolj o tem, da je, ko je bil Zujf, je bila kultura prva na vrsti. In ko je bilo kakorkoli varčevanje, karkoli, kar se je delalo v Republiki Sloveniji v zadnjih 30 letih, pa tudi v tujini, v drugih državah, je bila prva na vrsti vedno kultura, vedno. In tukaj tudi ne glede na povečana sredstva na drugih področjih, plačno reformo in tako naprej tega ni. ZUJIK je takrat vzel tudi mnogo delovnih mest javnim zavodom. In tukaj, če se navežem tudi na vaše vprašanje glede kinoteke in pa drugih. Vsako leto povečujemo delovna mesta vsem javnim zavodom, probamo to luknjo zmanjšati insorsati, se pravi, zaposliti tiste zunanje sodelavce, ki so nujni. Nujni, recimo primer vam dam. Na Ravnah na Koroškem, kjer je podružnica arhiva mariborskega, ko so bile poplave, tam je bil en človek zaposlen za celoten arhiv, za Koroško pač to seveda ne gre in smo dodali dodatno zaposlitev. Mislim, da mora en človek skrbeti za eno tako ogromno stvar. Prekmurski arhiv, ko smo ga odprli, tri dodatne, zdaj bomo še z investicijami povečali njihovo in potem druge. Vse javne zavode tudi v kinoteki smo dali dodatna delovna mesta in jih bomo dali v prihodnje ne moremo pa dati enemu zavodu kar naenkrat deset, ker v bistvu v resnici jih vsi rabijo in zelo veliko sredstev. Gre tudi za zunanje sodelavce, s tem, da oni seveda, jasno, pač nimajo drugih delavskih pravic tudi delo je slabše. Mislim, pač ni enakega pretoka pri tistem, kjer bi morali biti. Zaposleni v kulturi, pa niso vsa mesta taka. So tudi mesta, ki so namenjena samozaposlenim, samostojnim kulturnim delavcem, umetnikom, umetnicam to pa pač se ne da. Potem zdaj, mi smo tudi, seveda, spomnite se, pri baletnikih povečali, ja, ravno zaradi tega, potem pa za prekvalifikacije glede smo pa vložili noter v ZUIK. Okej, mogoče beseda samo še o investicijah. Dve ste omenili, Dramo. Pri Drami ni nobenih dodatnih, še pogodbe se še ni podaljševalo, ker je še zmeraj znotraj roka zdaj. Prejšnja Drama pa stara stavba Drame je v žalostnem stanju bila, ko smo mi prišli, prenašati se morali iz višjih prostorov v spodnje papirje, ker so bili pretežki, da se ne bi od ljudi zgrmeli dol, spomnite se tudi tistih groznih posnetkov vode in tako naprej, električnih inštalacij, ki so bile kar tako, tako da tam pač žal niso mogli biti. Zdaj, očitno tudi pred tem kaj dosti na področju soglasja s sosedi ni bilo narejeno, tako kot ni bilo v proračunu sredstev. Mi to soglasje pač iščemo. Imamo več načinov, eno so postopki na upravni enoti, ki tečejo po drugi strani pa imamo odprt tudi dialog s sosedi. In jaz res si želim, da nacionalni projekt nacionalnega gledališča, ki bo tudi prispeval k lepši okolici tega dela mesta varnosti obiskovalcev, zaposlenih in pa celotnega področja, da dosežemo, mi smo zelo blizu, mi tudi seveda konstruktivno vse, kar čisto razumljivo, sosedi si želijo, probamo uresničiti. Gre pa za soglasje za služnostno pot za tisto cesto, ki si jo delimo Mestna občina Ljubljana, država in pa sosedi v Nemški hiši. Pri zidanici, ki jo radi omenjate, pač tukaj morate, gre za občinski projekt. Vsi projekti, ki so na razpisih so občinski, tisti, ki pa niso, so pa državni in občine same izračunajo višino sredstev in pa potrebnih za prenovo. Potem dajo enako kot država tudi razpis, kjer se vidi izvajalci se za to prijavijo,. Kar če je dražji, če je manj, ni problem, če je več, mora pač ta sredstva dodati občina. Zdaj, tukaj morate vprašati seveda župana in pa Občino Novo mesto kako so to do te številke prišli. Mi smo to pregledali, neodvisna komisija, ki je bila tudi sestavljena, je projekt pregledala. Projekt je vsebinsko in pa kulturno, umetnostno zadostuje. Vsem kriterijem, gre za izgradnjo dodatne dvorane za obnovo za druge projekte. Tako kot vsi ostali, tako kot tudi na Ormožu, ki vem, da ga poznate konec koncev vaše stranke, pa vsi drugi projekti tukaj, ki pri kulturni dediščini niso enaki, kot če nekaj gradiš od znova. Pač to ni, morajo biti uporabljeni drugi materiali. Gre za zelo zahtevne posege v dediščino, da se kaj ne zruši, po navadi tudi je teren majčkeno drugačen in ja, jaz si seveda upam trditi, da bodo vsi projekti izvedeni dobro. Po naših preteklih izkušnjah, pogodbah, ki smo jih v letu 2023 podpisali in v tem letu bomo vse uspešno zaključili in prenovili. Predvsem pa imajo občine tudi vsebino, razumejo lokalno skupnost, potrebe in zato tudi željo, da dokončajo in te projekte. Na obeh razpisih do zdaj, ki smo jih izvedli, tako velikih je bilo prijavljenih 50 občin s samimi super projekti in v prihodnjih letih, ja, se strinjam, bi moralo biti še več teh takih razpisov, namreč do zdaj kar nekaj let sploh, več kot desetletje, sploh ni bilo v taki veliki višini, samo ti manjši. Žal pa večje prenove stanejo, zato pa tudi recimo pri Turjaku ste rekli, Turjak bo na koncu čez 15 milijonov, grad. Žal tam upravljavca ni, je še vedno država. Upam, da bo tudi občina stopila, da bomo lahko tukaj skupaj naredili. Kajti javni zavodi in pa občinski zavodi so najboljši upravljavci. Turjak je pač sicer državni, ampak tudi državne gradove ali pa drugo dediščino smo v tem mandatu kar precej zaključili in dali v roke občinam. Zdaj bomo Dornavo, že smo dali Žužemberk, Cirkulane, tudi v Brežicah bomo, kot dobro veste, Pišece, ki so bile več kot 20 let zaprte, pač malo nadgradili in dali občini. In pri Turjaku, žal smo morali najti kar precej dodatnih sredstev, eno je že integrala sofinanciranje, potem smo pa tudi podnebni sklad, ker je tako, so pa to povsem različni, neprimerljivi projekti. Upam, da sem za enkrat vse odgovorila. Hvala.