Spoštovane kolegice in kolegi, zlasti pa spoštovani gosti! Začenjam 26. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da je danes zadržan gospod Branko Grims in da je namesto gospoda Blaža Pavlina z nami gospod Jožef Horvat.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - IZZIVI EVROPSKE KOMISIJE V LETU 2019.

Gradivo k tej točki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem seje, del gradiva je objavljenega na e-klopi.

Lepo pozdravljam ob tej priložnosti mag. Violeto Bulc, komisarko za promet, ki bo ob koncu mandata komisije predstavila izzive Evropske komisije v letu 2019. Izvolite, gospa komisarka, imate besedo.

Hvala lepa.

Dobro jutro vsem skupaj in še enkrat hvala za povabilo. Vedno je posebna čast priti v hram demokracije.

Res je, vstopamo v zadnje leto mandata komisije in zadnje leto mandata Evropskega parlamenta v tej sestavi. Komisija zaključi mandat konec oktobra in s 1. novembrom nastopi nova, medtem ko parlament, kot veste, zaključi mandat prej in zaradi tega imamo tudi evropske volitve. Torej, zadnja seja parlamenta bo konec aprila in potem nastopi uradno obdobje evropskih parlamentarnih volitev.

Izzivi, s katerimi se Evropska unija sooča, vam niso novi, so pa močno tudi obarvali predlog Evropske komisije za naslednje finančno obdobje 2021-2027, kar je tudi osrednja točka današnjega pogovora. Bi pa samo na hitro še enkrat opozorila na tiste največje izzive, s katerimi se trenutno soočamo.

Še vedno Evropska unija, vse države članice iščejo dovolj močan odgovor na zagotavljanje socialne Evrope, in sicer v okviru vseh novih projektov, ki jih predlagamo, in tudi načinov financiranja za zagotavljanje kakovosti bivanja za vse državljanke in državljane. Kot vemo, še vedno sejo potekamo z določenimi posledicami prejšnje finančne krize in vsa orodja, ki so danes v pripravi, obdelavi in veliko njih bomo še videli skozi pogajanja s parlamentom in svetom v naslednjih nekaj tednih, so usmerjene v to, da Evropska unija v bodoče lahko bolje upravlja s podobnimi krizami, če še kdaj nastopijo. Enako še vedno nadaljujemo s sprejemanjem ustreznih ukrepov za obvladovanje migrantskih tokov in seveda za ustrezno reševanje tudi begunske krize. Kot veste, je Evropska komisija takoj po prvemu večjemu udaru oziroma prisotnosti teh tokov na ozemlju Evropske unije začela predlagati številna orodja kajti do tedaj Evropska unija ni imela ustreznih orodij za obvladovanje tovrstnih tokov. Naš glavni poudarek je, da znamo ustrezno ločiti ekonomsko migracijo od begunskih tokov, kajti to sta povsem dve različni ciljni publiki in jih je tudi potrebno obravnavati na dva različna načina in verjamem, da bo parlament zmogel dovolj tudi še notranje moči in motivacije, da vodijo ta orodja skupaj s svetom tudi v uspešno sprejeta do konca predno zaključi svoj mandat. Gotovo je treba omeniti Brexit, ki je ves čas nekako prisoten in vnaša določeno nesigurnost v vse naše napovedi. O tem bomo tudi govorili kot 2. točka v katero se tudi na vašo pobudo želim malo bolj poglobiti. Še vedno je en velik izziv politika Združenih držav Amerike in seveda njihov odnos do globalnega gospodarstva oziroma do globalne skupnosti kjer je še tudi veliko neznank, zato ves čas razvijamo orodja oziroma različne scenarije v okviru katerih lahko ustrezno odreagiramo na različne nastale situacije. Še vedno je seveda obrambna politika tista, ki je predmet številnih pogovorov in dialogov v katero smer in do kakšne mere povezati tudi vse države članice v skupno obrambno politiko. Dejstvo pa je, da določene skupne strategije in skupne ukrepe in tudi določena financiranja, ki odpirajo močnejšo obrambno politiko Evropske unije so potrebni in so tudi že na mizi, predlogi in o njih bomo naslednji teden in v naslednjih nekaj tednih še poglobljeno razpravljati tudi v evropskim svetom in evropskim parlamentom. Izziv bo gotovo še več, predvsem v naslednjih letih in Evropska unija poskuša predvsem skozi aktivna delovanja vseh strokovnih služb v okviru komisije tudi pripravljati veliko bolj dinamična in odzivna orodja s katerim se lahko odzivamo na nastale nove situacije, kajti vsi izzivi, ki sem jih prej naštela, pet let nazaj so bili še nepoznani. In seveda v tem dinamičnem svetu v katerem živimo in vse bolj povezanem svetu lahko samo pričakujemo, da bo vedno znova prihajalo do novih nepredvidenih situacij in eden večjih poudarkov je ravno na razvoju bolj prožnih, bolj odzivnih, bolj racionalnih orodij s pomočjo katerih lahko potem tudi ustrezno ukrepamo. Kot rečeno, tudi usklajevanja z vami smo se odločili za dve ključni točki in sicer, predlog večletnega finančnega okvira, ki ga želim tudi postaviti v luč že postavljenih mnenj s strani parlamenta in sveta, namreč drugi teden se začenjajo, nekatera so se že začela, se začenjajo še preostala pogajanja, delna pogajanja za novo finančno perspektivo in potem pričakujemo jo kot časovnica je, da bi v času sedanjega parlamenta zaključili vsa sektorska pogajanja in potem do jeseni si želimo ob nastopu novega parlamenta in pred zaključkom mandata te komisije, da bi sprejeli tudi celotno finančno perspektivo predvsem zaradi tega, ker smo se mi naša komisija mogla soočati s situacijo, ko ni bilo potrjenega finančnega načrta in smo zgubili kar nekaj produktivnih mesecev, ko smo čakali na sprejetje in na potrditev programskih usmeritev. Tako, da želimo novi komisiji, da lahko začne na polno z delom že od prvega dne. No brez, da bi se podrobneje spuščala v vse ostale izzive, ki sem jih navedla, bi se kar preusmerila zdaj na predlog večletnega finančnega načrta za obdobje 2021-2027 in predvsem mogoče najprej poudarila te tri ključne značilnosti tega novega večletnega finančnega načrta, ki upoštevajo tudi mnoge pobude, ki prihajajo iz terena. Kot rečeno, da mora biti budžet preprostejši, bolj racionaliziran in precej prožnejši. Kot prvo morda čisto nekaj statističnih podatkov. V budgetu predlagamo zmanjšanje števila programov na 37 v primerjavi z zdajšnjimi 58 programi, to pa predvsem v luči tega, da združujemo sorodna področja zato, da lahko prihaja do sinergijskih učinkov, to je recimo tipično tudi na mojem področju, kjer smo ugotovili, da je vse več projektov, ki potrebujejo skupno infrastrukturo, tako na področju digitalizacije energetike in pa prometa in boste videli kasneje, ko bom šla bolj podrobno predstavitvi predvsem te mehanizme bom posebej predstavila tudi tako imenovano področje sinergijskih projektov. Pri zmanjšanju programov recimo gre tudi za to, da se združujejo razdrobljeni viri. Mi smo namreč ugotovili, da imamo določena področja zastopana v številnih finančnih mehanizmih z različnimi kriteriji in potem, ko se odobrijo financiranja ne pride do sinergijskih učinkov na terenu, se pravi se investicije ne dopolnjujejo in maksimizirajo, ampak prihaja še do večje razdrobljenosti, zato smo tudi predlagali, da odpravimo to pomanjkljivost in združimo razdrobljene vire financiranja v nove integrirane programe, ki pa predvsem racionalizacijo porabo finančnih sredstev in s tem tudi bolj odgovorno porabo davkoplačevalskega denarja. Drugo je recimo priložnosti oziroma poenostavitev pravil, ki urejajo financiranje EU z zmanjševanjem upravnih bremen ter olajšanje postopka za pridobivanje sredstev EU. Tukaj imamo kar veliko dobrih praks na nivoju držav članic in bi želeli te dobre prakse povezati, zato bo tudi oblikovana posebna skupina, ki se bo do zagona tega novega finančnega okvirja tudi predlagala konkretne spremembe v načinu organiziranja, ki bodo prispevale k tej 2. točki in seveda nadgraditev obstoječih inštrumentov za krizno upravljanje, da bo EU proračun odzivnejši glede na spremembe, ki sem jih že prej omenila je nato potrebno prilagodljivost, ki jo v prejšnjih finančnih modelih nismo imeli. To predvsem mislim na primer, ko se je bilo treba odzvati na izzive oziroma na upravljanje begunskih tokov, na upravljanje migracijskih tokov, na izzive, ki so bili povezani z dramatičnimi terorističnimi aktivnostmi in seveda je bilo zelo veliko težav dobiti ustrezna sredstva zato, da smo lahko ustrezno odreagiral oziroma začeli opravljati izzive na najbolj ustrezen način. Tako, da to so nekako glavna vodila, ki smo jih zastopali potem na vseh področjih, na vseh portfeljih. Celoten sveženj je v višini 1279 milijard, se pravi 1,27 ali 1,28 trilijona evrov in ustreza približno 1,11 % bruto nacionalnega dohodka 27-ih držav članic. Ta budžet je namreč pripravljen oziroma finančni načrt je že pripravljen v mislih, da Britanija izstopa iz Evropske unije. Če upoštevamo inflacijo, potem vidimo, da je ta budžet približno na nivoju budžeta, ki ga imamo zdaj. Morda bi tu samo še opozorila, ko gre velikokrat za zavajanje z informacijami v javnosti o potratnosti evropske administracije. Kot vidite, je ta mnogo, mnogo nižja od kateregakoli nacionalnega budžeta, se pravi, ne za faktor ena, ampak za mnogo, mnogo več.

Trenutno stanje in zaželeni cilji za doseganje sporazuma v Evropskem svetu. Kot sem že rekla, je jesen letošnjega leta, za dogovor po delnih sporazumih je april 2019, recimo, drugi teden se pa že začnemo v torek pogajati za portfelj prometa, za tako imenovani CEF oziroma instrument za povezovanje Evrope, o katerem bo potem malo več v nadaljevanju povedano.

Samo na hitro si poglejmo glavna področja, ki so vezana na financiranje na področju prometa. To je instrument za povezovanje Evrope, kjer se v celoti predlaga 30,6 milijarde evrov s strani Evropske komisije. Lahko vam pa še povem, s čim vstopa parlament v pogajanje v torek. Parlament je ocenil, da Evropska unija potrebuje še bolj intenzivna vlaganja predvsem v infrastrukturne projekte, zato predlaga za promet 37,8 milijarde evrov, medtem ko pa Svet še ni podal svoje številke, tako bomo videli šele v torek verjetno, s kakšnim predlogom prihajajo v pogajanja; čeprav so pa potrdili na zadnjem Svetu decembra strukturo in prioritete, niso pa še dodali številk, se pravi, države članice se še niso izjasnile. Promet pa se financira tudi še iz drugih programov, program Invest EU, kjer gre za 11,5 milijarde evropskih garancij, kar bi omogočilo razvoj, približno 185 milijard evrov za trajnostno infrastrukturo. To je zelo pomemben podatek, kajti tu gre predvsem za nove, sveže projekte, ki so vezani na digitalizacijo, na razogljičenje in na razvijajoče se nove programe, ki so predvsem vezani na sodobne tehnologije. Tretji vir financiranja za promet so skladi iz regionalnega razvoja. Kot veste, je to še tisto področje, ki je v oklepaju in še nima dokončno dogovorjenih številk. Zato imamo tudi vse portfelje razporeditev za kohezijska sredstva še v oklepaju, se pravi, to je številka, ki še ni določena. Vendar predlog komisije je, da v teh 30,6 milijarde evrov je razporeditev naslednja: splošna ovojnica, za katero se lahko javljajo vse države članice, se pravi, projekti iz vseh držav članic, naj bi bila 12,8 milijarde evrov; potem kohezijske - predlagamo, to je predlog - je 11,3 milijarde evrov, to je podobno višini zdajšnjega budžeta, tu gre predvsem za vse tiste projekte, ki so na regionalnem nivoju vezani na glavne koridorje v vseh prometnih oblikah; in pa nova komponenta, ki je vojaška mobilnost, kjer je 6,5 milijarde evrov, ki pa so namenjeni osnovi investiranje v infrastrukturo za dvojno uporabo, torej za civilno in za vojaško mobilnost. Tu bi rada samo na hitro poudarila - o tem bom še malo več kasneje -, da gre strogo za projekte, kjer je prva prioriteta civilna infrastruktura, v primeru, da se pa ta civilna infrastruktura pokriva s potrebami vojske oziroma s potrebami za obrambne namene, se pa lahko to sofinancira iz tega sklada, da se izboljšajo karakterne lastnosti, recimo, teža mostov, širina tunelov in podobne stvari. Vendar vsi projekti, ki so pa izključno vojaške narave, se ne financirajo iz teh mehanizmov.

Tretji pomemben sklad je sklad za regionalni razvoj, kjer, kot sem že rekla, sredstva še niso dokončno razporejena. In pa Obzorje Evropa, ki je pa predvsem sklad, ki je namenjen raziskavam in razvoju ter inovacijam. Tu sem zelo vesela, da je promet tudi napredoval in dobil večji delež, govorimo o 15 milijardah evrov za raziskave na področju prometa, podnebja in energije. Če pogledamo celoten instrument, je predlog višji in je promet eden tistih portfeljev, ki se mu priznava potrebo po višjih investicijah, kot so bile do sedaj.

Kaj nas vodi predvsem pri prometnih infrastrukturnih projektih, kateri so tisti primarni cilji, ki jih zasledujemo. V celotnem tem obdobju smo se zelo trudili, da bi vzpostavili model upravljanja z investicijami, ki bi kazal na konkretne rezultate za evropske davkoplačevalce. In tudi celoten model za upravljanje, tako imenovani »governance model«, je narejen s spremljanjem konkretnih ciljev. In ena od teh vizij, ki jih imamo na mizi, je vizija Nič v smislu smrtnih žrtev in prometnih nesreč s težkimi poškodbami. Tu namreč vsako leto Evropska unija izgubi med 25 do 26 tisoč ljudi na leto in več kot 137 tisoč ljudi je hudo poškodovanih, kar pomeni, da so verjetno zaznamovani za celo življenje. Mislim, da so tovrstne žrtve povsem nepotrebne in da z novimi tehnologijami ter z jasno začrtano vizijo lahko do leta 2050 pridemo do uresničitve te vizije Nič.

Enako imamo zelo jasno vizijo Nič, ki diktira tudi vsebino vseh instrumentov, ki sem vam jih predstavila, vizija Nič v smislu onesnaževanja s strani prometa. Trenutno je promet drugi največji onesnaževalec in temelji 95 % na nafti, kar je strateško šibka točka Evropske unije in na drugi strani tudi ogromno negativnih posledic. Mi smo pred kratkim objavili prve rezultate štiriletne raziskave o negativnih posledicah prometa oziroma negativnih vplivih in številka je presenetljiva - tisoč milijard stroškov na leto. To je bil tak šok za vse, ker smo predvidevali več kot polovico manjši negativni vpliv, pa že to bi bila ogromna številka. Zato imajo ti cilji zelo visoko vrednost in boste videli v nadaljevanju, da smo tudi zelo močno preusmerili in uspeli prepričati tudi ostale deležnike, da je ravno proti tej viziji Nič in proti učinkovitejšemu upravljanju vseh projektov, da dosegamo tudi multiplikativne učinke investicij, temelji na teh jasnih številkah in na sposobnosti spremljanja potem tudi neto izplenov.

Če gremo še malo podrobnosti pogledat, kakšne so druge značilnosti tega novega mehanizma. V skladu z vizijo Nič v smislu smrtnih žrtev in težkih poškodb, razogljičenja, pa še eno sem pozabila povedati, odstranitve papirja iz logističnih verig oziroma mrež in iz javnega prometa za državljanke in državljane, smo 60 % vseh sredstev, ki jih imamo v budžetu za promet, namenili za razogljičenje in za obvladovanje prometnih sprememb. To je v primerjavi z drugimi portfelji, kjer je povprečje na nivoju EU 25 %, zelo visok odstotek, vendar je realističen in se samo na ta način lahko približamo potem tem ambicioznim ciljem, ki sem vam jih prej predstavila. Hkrati pa s tem pomagamo tudi evropski industriji, da se hitreje prestrukturira, kajti zeleno danes ne pomeni več stroška, ampak pomeni večjo učinkovitost, večjo prilagodljivost, visoke tehnologije in seveda s tem tudi večjo konkurenčno prednost evropske industrije, ne samo doma, ampak tudi v svetu. Prvič v zgodovini Evropske komisije imamo v predlogu inštrumentov, tudi financiranje varne cestne infrastrukture. Tega do sedaj ni bilo. In en sestavni del te pobude je tudi priprava, oznake vseh črnih točk na vseh evropskih cestah in potem tudi upoštevanje tovrstnih karakteristik cestnega omrežja pri sofinanciranju za odpravo tovrstnih kritičnih predelov.

Naslednje je tudi, kot sem že prej omenila, spodbujanje sinergij med sektorji. Namreč promet postaja eden največjih uporabnikov sodobnih telekomunikacijskih storitve in telekomunikacijske infrastrukture in hkrati tudi uporabnik pospešeno zelenih tehnologij oziroma zelenih virov energije. In zato je planiranje skupaj z ETK ponudniki z energetiki in pa seveda ponudniki prometnih storitev nujen, nujno. In da to spodbudimo, smo tudi pripravili potem poseben del finančnih mehanizmov, ki bo namenjen prav spodbujanje teh sinergijskih učinkov in pri upoštevanju, ko se bodo javili recimo skupaj na isti projekt tako promet, energetika ali pa promet in telekomunikacije ali pa vsi trije skupaj, bo prevladal proces sofinanciranja tovrstnih projektov tisti, ki je najvišji odobren v enem od teh treh portfeljev. Recimo, če ima promet sofinanciranje določenega projekta odobreno 30 %, energetika 40 %, telekomunikacija pa 20 %, bo ta projekt dobil sofinanciranje v višini 40 %. To je tudi stimulacija za to, da se začne sodelovati, ker brez sodelovanja imamo podvajanje investicij in imamo potem neučinkovite rešitve na trgu. Zato smo se tudi za ta korak odločili.

Še en zelo pomemben element v novem načinu financiranja je usmerjanje, uporaba istih kriterijev za sofinanciranje projektov v vseh finančnih mehanizmih. Namreč zdaj se je dogajalo, da so bile prioritete na enem inštrumente ene, na drugem druge in kot rečeno, že na začetku ko se je začel potem sestavljati projekte, nisi mogel dobiti tistega efekta, ki bi ga, če bi bile usklajene prioritete. Če se odločimo za digital…, če se država članica odloči, da bo digitalizirala svojo prometno infrastrukturo, potem seveda se mora to zgoditi na celotnem omrežju ne samo na 20 kilometrih železnice, ker potem seveda ti digitalni učinki se ne bodo nikjer poznali. In na drugi strani enako velja za razogličenje, če se bo razogličil samo en del infrastrukture v tem, seveda ne bomo dobili učinka zmanjševanja vpliva, negativnega vpliva na bolezni oziroma na cestne zamaške, na žrtve na cestah, itn. Se pravi, tukaj vabimo vsa ministrstva, da seveda delujejo skladno in da usklajujejo te tri portfelje zato, da strmijo skupnim prioritetam.

Dobro. Morda to že verjetno veste, je čisto odvečen podatek, da pač skupna ovojnica, ki je namenjena v tem načrtu za povezovanje je namenjeno vsem državam članicam. Mogoče je to prav še enkrat poudariti, zato da ste pozorni, da se Slovenija ne rabi javljati samo na kohezijska sredstva in na tista ovojnica, ki je namenjena Sloveniji, ampak se lahko javi na vse razpise, slovenska ovojnica je pa rezervirana samo za Slovenijo. Na tisto se pa ne more nobeden drug javiti. Tako, da to je včasih mogoče prav poudariti.

Morda pri vojaški mobilnosti bi, zaradi tega, ker to je zelo aktualno tudi za Slovenijo, in tukaj moram pohvaliti Ministrstvo za obrambo je oddalo vse te prve predloge, ki jih je bilo treba oddati, v tem trenutku namreč komisija analizira vse predloga držav članic, kakšne so potrebe oziroma kje država članica smatra, da ima projekte dvojnega pomena. Tukaj vas vabim, vsi ki sodelujete tudi v odborih za obrambo oziroma ki ima to tematiko na mizi, da ste na to pozorni. Jaz bi sedaj vam povedala štiri korake, ki še sledijo na tem področju. To je nov projekt, nov portfelj, ki smo ga prepoznali, ko je Evropska unija začela govoriti o obrambni politiki in je potem zelo hitro bil sprejet na vseh nivojih. Prvo je. Kot rečeno projekti so že od vojaške strani držav članic so bili oddani. Trenutno delamo na primerjavi tehničnih zahtev, ki ga ima hrbtenično evropsko omrežje s tehničnimi zahtevami s strani obrambe oziroma vojaških zahtev. Delamo tudi analizo razkoraka med potrebami, ki jih vojska ima in tistimi potrebami, ki so identificirane kot civilne potrebe, zato da bomo znali, potem, mislim da bomo prišli do seznama tistih kriterijev, ki se pokrivajo in tistih infrastrukturnih projektov, ki se pokrivajo. S kolegico Mogerinijevo, ki pokrivava to področje bova pripravile prvo večjo poročilo junija 2019 in potem bo sledila na osnovi dogovorjenih kriterijev in potrjenih kriterijev tudi s strani sveta in parlamenta bo sledila / nerazumljivo/ vseh izbranih projektov, kar pa bo šlo, potem kot aneks v plan za infrastrukturne projekte za naslednje finančno obdobje. Vabim vas, da ostane še naprej aktivni, ampak moram reči, da je tukaj Slovenija zelo projektno funkcionira in je v vseh časovnih okvirih oddajajo dokumente. Toliko bi bilo s strani financiranja.

Sedaj pa bom z veseljem, če želite, da se najprej na tej točki ustavimo ali grem še Brexit skozi pa, potem? Gremo kar naprej. V redu. Kot veste okoli Brexita je trenutno, to je verjetno ena najbolj aktualnih tem oziroma najbolj medijsko pokritih tem. Stvari se odvijajo skoraj od ure do ure oziroma od dneva do dneva. Morda bi jaz samo povedala najprej pragmatičen pristop, ki ga EU še vedno ima, ker so popolnoma neznani koraki, ki bodo sledili v prihodnosti. V tem trenutku lahko rečem, da se mi še zelo zavzeto pripravljamo na opcijo, da ne bo prišlo do nobenega sporazuma. V skladu s tem smo seveda pripravili sveženj ukrepov, ki jih nujno rabimo za to, da lahko tudi funkcioniramo v primeru izhoda Velike Britanije iz EU brez dogovora. V tem trenutku začenjamo tudi pogajanja. Recimo za področje prometa začenjamo pogajanja s parlamentom in svetom o teh orodij že v ponedeljek. Govorimo o številnih področjih. Na področju prometa imamo štiri različne ukrepe, ki so jih pripravili za primer izhoda brez dogovora. In sicer za področje prometa, da vendarle zagotovimo najbolj osnovne pogoje za to, da lahko cestni promet in seveda tovornjaki še vedno potujejo iz EU v Združeno kraljestvo in obratno. Za to, da zagotovimo najbolj osnovne storitve za delovanje / nerazumljivo/ prometa, zračnega prometa in pa za delovanje pomorskega prometa. To gre res za tiste najbolj osnovne elemente. Tukaj nikakor ne gre za to, da bomo nagovarjali kakšne pomanjkljivosti v vsakdanjem delovanju sistema, ampak gre za predvsem zagotavljanje teh najbolj osnovnih elementov za funkcioniranje, ki so nujno potrebno za delovanje družbe kot celote. So vsi ukrepi začasne narave. Vsi ukrepi se morajo sprejemati in preklicati na enostaven način, zato so zelo pragmatični in v resnici tudi zelo kratki in ne smejo odpravljati zamud, ki so predmet normalnega poslovanja nekih podsistemov. Ni to cilj, cilj je ta najbolj osnovni način delovanja. Recimo kateri so ti ukrepi, če gremo na hitro skozi njih. Zakonodajni predlogi, s katerimi vstopamo tudi v pogajanje s parlamentom in svetom v naslednjem tednu so teritorialno sodelovanje na Irskem otoku, kot rečeno zračni promet, osnovna povezljivost, zračni promet, varnost, izvozna dovoljenja Evropske unije za blago z dvojno rabo, cestni promet, osnovna povezljivost, pomorstvo, priznavanje osnovnih posrednikov oziroma baz podatkov za nemoteno delovanje pomorskega prometa, potem fluorirani toplogredni plini, referenčne vrednosti in pa poročila, sklepi o enakovrednosti Združenega kraljestva v smislu centralnih depozitarjev in vrednostnih papirjev. Sklep o enakovrednosti Združenega kraljestva na nivoju centralnih strank, potem ravni geografske razčlenitve, regulativni tehnični standardi za kliring, za marže in pa rok za vložitev izvoznih deklaracij. Tako, da to so najbolj tisti osnovni s katerimi vstopamo v pogajanja. Rada bi pa še šla z vami skozi nekaj kar je predvsem zelo močno zdaj prisotno tudi v medijih, kar je v bistvu pa čisto moj prispevek k današnji debati. Kakšni so sploh možni scenariji od zdaj naprej? Se pravi, s čim sploh razpolagamo? Kaj se lahko jutri zgodi? Scenarijev je veliko in na nobenega si nihče v tem trenutku ne upa staviti. Zanimiva je pa reakcija vrednosti funta, ki je takoj, ko predlog sporazuma, ki je bil na mizi, ni bil sprejet, so borze v bistvu odreagirale kontrainuitivno, predvsem zato, ker verjamejo, da ne bo prišlo do drastičnega izstopa, se pravi borze imajo že en drug pogled kot bi rekel politika v svoji komunikaciji predvsem. Še vedno je na mizi opcija, da se izstopi brez dogovora in zato se zelo resno mi pripravljamo. Še vedno je teoretična opcija, da se prekliče člen 50. in se Britanija odloči, da ne izstopi iz Evropske unije, vendar je zelo, zelo malo verjetno. Rešitev se bo iskala v okviru ostalih treh opcij. Spremenjeni pogajalski pogoji Združenega kraljestva, torej umik nekaterih teh nekompromisnih točk, o katerih se niso do zdaj hoteli pogajati, kar bi spremenilo pogoje s katerimi vstopajo v pogajalski odnos to je predvsem vprašanje enotnega trga oziroma ostati v enotnem evropskem trgu ali ne. Vprašanje Customs Union se pravi carinske unije in pa nekaterih drugih okvirjev. Za enkrat kakšnih konkretnih impulzov glede tega še nismo dobili. Seveda obstajaj velika verjetnost, da bodo zaprosili za podaljšanje pogajanj, kar bi omogočilo dodatno komunikacijo tudi s prebivalstvom in z vsemi političnimi skupinami. Zelo glasni so tudi predvsem ljudi na ulici, ki kličejo po novem referendumu, vendar v tem trenutku tudi za to ni bilo še nobenih impulzov s strani trenutne politične elite. Tako, da mi bomo pozorni in verjamem, da tudi vse države članice tudi v Sloveniji verjamemo, da bomo pozorno spremljali razplet teh scenarijev. Lahko samo še enkrat rečem, da obžalujemo odločitev Velike Britanije o izstopu, vendar je treba spoštovati voljo ljudstva, je pa vse, kot vidite v medijih, vse več različnih interpretacij predvsem s pogojev v katerih je do te odločitve prišlo.

Kar se tiče Slovenije, seveda tudi mene zanima kakšna vprašanja so tista, ki so prava in na katere želite dodatne odgovore. V kolikor jih jaz danes nimam jih bom z veseljem posredovala v najkrajšem možnem času. Za enkrat večjih pomislekov s strani Slovenije glede tega ni bilo, vendar če ima katerikoli od vas članov slovenskega parlamenta konkretno vprašanje kot rečeno, se bom potrudila, da v najkrajšem možnem času na njega tudi odgovorim. Toliko bi bilo za enkrat vse, zdaj pa vabim za vaša vprašanja.

Hvala lepa. Člane odbora obveščam, da je z nami tudi gospod Blaž Pavlin. Ali želita mnenje še morda gosta iz zunanjega ministrstva in iz predstavništva? Če ne, potem odpiram razpravo pod to točko dnevnega reda. Se javi kdo k razpravi? Ugotavljam, da smo se javili trije poslanci. Prvi je na vrsti dr. Franc Trček. Izvolite.

Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav vsem skupaj, še zlasti evropski komisarki in vodji predstavništva evropske komisije. Na srečo številnih bom moral kmalu iti, ker me čaka sestanek z mojim resornim ministrom, če se tako izrazim, "what to do" v slovenskem zdravstvu, kjer je tudi cela kopica izzivov, navsezadnje ste tudi omenjena uporabnika slovenskega zdravstva. Tako, da bom del vaših odgovorov žal prebral iz magnetograma.

Začel pri koncu. Začel bi pri Brexitu. Moram reči, da me tukaj nič ne preseneča, ker to zelo resno spremljam že v času / nerazumljivo/ zdaj se je začel kuhati, imam tudi kar dobre informacije iz obeh ključnih političnih taborov, me pa zgodba spominja na dvoje. Dobro, jaz sem tudi tukaj v parlamentu rekel premierju, da je to nekaj kar bi morali kot pozitivno politično propagando, če se tako izrazim, uporabiti, kam prideš s takim neodgovornim populizmom. Sem pa toliko star, da me spominja na neko gospo Milko Planinc, ko neki ne dovolj razmišljujoči dedi kot bi rekli v Mariboru vse zavozijo, tam potisnejo gospo, ki v bistvu nima podpore, noben pa noče iti po kostanjevo žerjavic. Zdaj verjetno tukaj neko vprašanje, ki ga bo drugi načel kako se to veže na naš avtomobilski grozd. Zdaj glede same perspektive v letošnjem letu in v naslednji kohezijski in proračunski perspektivi, seveda politika Evropske unije in tudi komisija se je morala vprašati zakaj se nam dogaja Francija, zakaj so Španci takoj odreagirali in dvignili minimalno plačo za 22 %, zakaj je to bila v Sloveniji taka halabuka, da je skoraj nekega sociologa iz gospodarske zbornice razneslo, pa še koga drugega zakaj se nam dogaja oziroma kaj se dogaja Urbanu s tako imenovanim suženjskim zakonom, to je citat, da me ne bo kdo narobe razumel, kaj se dogaja Vučiću, kaj se dogaja z vprašanjem Makedonije, če hočete do tega kaj se dogaja Putinu glede pokojninske reforme. Se mi zdi, da so to neke zadeve, ki bi jih morali načeti. Včeraj sem slučajno nekako v roke prejel z zamudo nek intervju od Alenke Zupančič in Mladenu Dolarju osebi, ki jih v teh miselnih tokovih najbolj cenim, ampak ki se je mogoče ob neki generacije ZSMS-jevcev najmanj pokvaril, če sploh ne, ni nujno, da se vedno strinjam z njim, gre za gospod Mastnaka(?), ki je bilo tudi vprašanje o problematiki Evrope on je nekako rekel, da sicer za nazaj mu je malo nerodno, da je bil del neke ameriške zgodbe, kar je ta združena Evropa v osnovi bila, da Evropa v bistvu nima resnega razmisleka o politični prihodnosti, kaj šele o neki socialni kohezivnosti in da bi navsezadnje morala tudi se deantlantizirati in tudi sama skozi lastni jezik začeti misliti sebe in svojo prihodnost. Mogoče je to komu preveč filozofsko, ampak to je to. zdaj, če bi šli na kratko čez ta dokument samo par vprašanj, par opomb. V bistvu cenim našo evropsko komisarko, ki ta komu težko razumljiv jezik prevede v to, da lahko to razume moja hčerka pa sočasno tudi moja babica, skratka v razponu 10 do skoraj 90 let, kar je tudi naloga politikov. Nove spodbude za delovna mesta rast in naložbe. V tem delopustu, ki seveda za resne poslance ni delopust, sem šel gledati regulacija deregulacija poklicev. Recimo Počivalšek je zelo močan tukaj ali če hočete vaša stranka gospa komisarka na deregulaciji poklicev, najbolj regulirane poklice imajo še vedno v Nemčiji, verjetno z nekim razlogom. Se mi zdi, da tudi o tem bi se morali začeti resno pogovarjati v luči rumenih jopičev, namesto da jih zlorabljamo.

Povezan enotni digitalni trg, poslušam že peto leto. Cinloga bralnikov v Sloveniji si še vedno ne morem naročiti. Dobro jutro!

Trdna energetska unija. Tudi brez štroma sem bil leto dni kot poslanec v pisarni, ker o tem resno govorim, pa sem dobil to kot čestitko. Trdna energetska unija pomeni tudi, da se bomo morali resno začeti ukvarjati s problemi, ko na severu premočno zapiha, imamo težave z robustnostjo energetskega sistema. Ni samo Kosovo krivo, da vam tam potem mediji zapišejo, v kuhinji ura malo narobe kaže zaradi nekega takta.

Okrepljena industrijska baza. Tu se absolutno strinjam, ampak če gremo spet nazaj, edina država, ki je resno delala reindustrializacijo, je spet Nemčija, potem pa še kdo mogoče v odtenkih.

Uravnotežena in progresivna trgovinska politika za izkoriščanje globalizacije, kot človeka, ki se četrt stoletja z globalizacijo ukvarjam, veste, ta dikcija »izkoriščanje globalizacije«, jaz sem tu kar napisal, je enako migracija. Skratka, mi potrebujemo manj izkoriščajočo globalizacijo, da bomo na drugačen način obvladovali migracijske tokove, sočasno pa v starajoči družbi potrebujemo seveda tudi primerno in ustrezno plačano delovno silo. Mi imamo velik problem Evrope z mankom delovne sile. Manjka delovne sile v Srbiji. Ta Orbanov zakon pride, zaradi česa - manjka delovne sile zlasti avtomobilskim grozdom. Da boš ti šel, delal dva meseca v enem letu, ki ti jih mogoče bodo plačali, če ti jih bodo plačali. Dobro jutro!

Območje pravosodja in temeljnih pravic. Ne vem, danes imamo v obravnavi tudi točko, kjer moramo govoriti, da bodo proračuni vezani na pravno državo. Mislim, tu človek nekako striže z ušesi.

O tem »močnejši svetovni akter«, to sem malo povedal. Jaz sem si zapisal DI, če hočete, reatlantizem, mogoče več vezan na Kanado kot na ZDA, če sem lahko toliko direkten na odprtem delu seje.

Če gremo na neke te ožje zadeve, proračunske. Vsi mi, ki smo delali večje evropske projekte, dajmo reči, ranga proračuna občine Kamnik in več, kar sem sam tudi počel, saj po eni strani pozdravljaš to skrčenje programov, po drugi strani se pa sprašuješ, ali to pomeni še manjše možnosti, da bodo majhne države nosilni partnerji. In tu govorim o državah ranga, če hočete - dobro, Nizozemci imajo bogato tradicijo diplomacije -, ranga sosednje Avstrije, kaj šele ranga Slovenije.

Verjetno je DG, ki ga vodite, eden takih DG-jev, kjer se najbolj vidi, da potrebujemo tudi, kar jaz imenujem, desektorizacijo. Promet je eden največjih onesnaževalcev, to se ve. Trči tudi ob druge zgodbe, energetika, podnebje in tako naprej. In zdi se mi, da smo tu tudi ujetniki tega. Edini, ki so to malo razmislili, so bili Švicarji, pa se ne bi ponavljal o tistih horizontalnih ministrstvih. In zdaj, če se spomnim, onesnaževalci, slučajno v isti prilogi sem bral tudi poročilo, ki ga tudi poznam iz svojega obiska na Norveškem, eden največjih onesnaževalcev je ladijski promet. Zdaj vas čisto v funkciji evropske komisarke sprašujem - tule sem si postavil vprašanje e-trajekti. Mogoče se to komu zdi, Slovenija je znanstvena fantastika, ampak Norvežani imajo že zelo jasno strategijo do leta, kako so rekli, 2025, nobenega avta več, ki ne bo »in«, in seveda trajekti. Zakaj to govorim? To govorim tudi zaradi tega, ker doma imamo kar nekaj znanja, pa neka soseda ima kar razvejano obalo in kar nekaj trajektov in trenutno v kolapsu ladijsko industrijo.

Če grem še naprej. A veste, saj poznate stališče Levice glede tega, vojaška, civilna industrija, pa malo nekako mimikriranje tega. Da je Evropa v neki veliki miselni krizi, kaže tudi to, da vse mislimo samo kot varnost, kot nevarnost. Mislim, imaš »filing«, da smo mi v poziciji ene miške, kajne, ki malo tako kuka iz luknjice ven, pa je vsa pr… tri pike, da ne bom nadaljeval stavka. Ampak okej, če sem tu pragmatičen politik, mi imamo nek star odsek avtoceste na potezi Ljubljana-Postojna, imamo neke viadukte, kjer vam bodo resni ljudje iz stroke rekli, da je to škoda že obnavljati, zlasti tam eden, dva viadukta sta kritična. Ali iz te sheme lahko zgradimo nove viadukte, zelo pragmatično vprašanje. Zdaj, ko to govorim, sem se spomnil, da sem pa bral tri leta nazaj, da imajo Nemci skoraj polovico mostov v kritičnem stanju, ali pa eno tretjino v zelo kritičnem stanju, pa to mogoče sodi na zaprto sejo. Mogoče je to tudi, a veste, neka malo dobra diplomacija, kako denar preko Bruslja pripelješ nazaj, kar nekako mi zelo slabo delamo.

Jaz bom rekel, v tem poročilu še vedno ne vidim dovolj sociale in tudi ne vidim nečesa, kar bi pa v starajoči družbi moralo biti. Jaz, žal, že govorim, da smo mi neka družba, ki ljudi, mlajše od 45 let, ne vidi. Smo tudi družba, ki relativno slabo dela Evropsko unijo, moram priznati. In zdaj v tej luči me zlasti tudi zanimajo neki praktični odgovori okrog predvsem Obzorja Evrope, ker če gledam letošnji proračun, za raziskave bo šlo, koliko, 0,4 %, tam nekje, kar je v bistvu nek koncept nemišljenja.

Seveda, če zaključim, bi si pa želel tudi način kroženja kadrov. Zdaj verjetno obstaja večja verjetnost, da ne boste več na poziciji evropske komisarke, ste si pa nabrali kar nekaj znanja, kajne. Zdaj te ALDE interne informacije jaz ne bom v javnosti govoril, nisem član ALDE, Levica se ne bo včlanila v ALDE, saj je že pol slovenskih strank tam. Ampak navsezadnje iz te vaše vednosti, neka znanja, ki jih imate, da v naslednji perspektivi tudi bolj inteligentno delamo strategijo pametne specializacije. Ker kaj mene najbolj žalosti - evo, pa imam v isti ulici neko ekipo, ki ima trenutno najboljši mali satelit na svetu, ki najbolj točno računa karkoli že, čeprav 80 % časa porabi za odpravljanje napak, ampak ti ljudje lahko delajo s tujino, večina slovenske politike niti ne ve, da obstajajo tukaj. Zdi se mi, da moramo to kvadraturo kroga nekako presekati.

Na tej točki se bom ustavil, da ne bom že takoj razjezil predsedujočega, in vam želim ustvarjalno leto 2019, ker se strinjam z vsemi našimi varovanimi predsedniki, da je to leto, ki potrebuje neke reforme in dosti bolj poglobljena mišljenja.

Hvala.

Hvala lepa. Spoštovani kolega, danes imam rojstni dan, pa sem mislil, da mi boste še bolj polepšali, da boste še krajši, pa ni šlo… / smeh/

Naslednji razpravljavec je gospod Jožef Horvat. Izvolite, imate besedo. Če lahko kratko, da bo lahko gospa komisarka še potem odgovorila, ker bi radi nekako do 10.10 zaključili to točko, ker nas čakajo še točke. Izvolite, gospod poslanec.

Hvala lepa, gospod predsednik. Vse najboljše ob vašem osebnem prazniku! Vedeli smo, da imate rojstni dan. Priznam pa, da nisem tukaj zaradi rojstnega dneva, ampak zaradi vsebine, ki je izjemno pomembna.

Sam ocenjujem, da bi delovni program Evropske komisije za letošnje leto ali katerokoli moral biti obravnavan na plenarni seji Državnega zbora, približno tako, kot bo deklaracija. In še enkrat neko razočaranje izražam, kot ga izražam že nekaj let, najbrž jaz ne bom doživel, da bi Državni zbor bil toliko cenjen, da bi predsednik Vlade vedno pred zasedanjem Evropskega sveta prišel pred Državni zbor in povedal kaj o stališčih Republike Slovenije, o vsebinah, ki se bodo tam obravnavale. Ampak to je zdaj namesto uvoda.

Lepo vas pozdravljam, gospa komisarka, in se zahvaljujem za vašo predstavitev.

Kar zadeva večletni finančni okvir. Seveda, jaz kot opozicijski poslanec nimam vseh teh podatkov, ki jih imajo tisti, ki so v pogajalskih ekipah. Morda se vam bo zdelo nepomembno, kar bom povedal, ampak za Slovenijo vidimo, da bo za razvoj podeželja dobrih 15 % manj denarja. Ali to velja generalno za celotno EU 27, ker na eni strani pa imamo, želimo razvijati turizem, turizem ki bi naj ponujal neka doživetja, ki favorizira doživetja v naravi, narava je zelena, itd., itd., itd. To mi nekako ne gre skupaj.

Naslednja stvar. Enotni digitalni trg. Mi smo v Novi Sloveniji to zadevo absolutno pozdravili. Spomnim se začetka delovanja komisije, spomnim se gospoda Junckerja, ki je povedal, da bi enotni digitalni trg na evropskem gospodarstvu na letni ravni prinesel dodatnih približno 415 milijard evrov. Če to pomnožimo z mandatom, pet letnim, smo na dveh trilijonih, to je več kot je obseg večletnega finančnega okvira, sedemletnega. Kje smo, gospa komisarka, danes? Vem, da enotni digitalni trg, da ga bomo dosegli enkrat v limitih, lahko rečem, v neskončnosti. To ni projekt, ki bi ga lahko, da bi rekli, ga zaključujemo v nekem desetletju. Ampak kje smo zdaj glede doseganja ciljev, ki smo si jih vsi skupaj, najprej pa seveda komisija, zadali za to petletno mandatno obdobje. Zadovoljen sem, da ste opozorili na dramatične številke, to so mrtvi na naših cestah. Ne morem se sprijazniti, da na eni strani govorimo o samovozečih avtomobilih, jutri se bomo vsi z njimi vozili, ne dobesedno jutri, ampak na drugi strani pa se mi zdi, da ob vsej tej digitalizaciji po moji oceni naredimo premalo, Evropa naredi premalo, da bi zmanjšali število mrtvih na cestah. Statistično gledano, gospe in gospodje, tudi danes bo na evropskih cestah umrlo 70 ljudi. To so naše, to morajo biti naše nočne more, ker edino tako bomo naredili več. In tukaj ob bok temu podatku postavim tudi brutalno demografijo s katero se sooča Slovenija oziroma Evropa, podčrtujem, Evropa.

Sedaj, seveda ni to vaše področje, ampak mislil sem še kakšno informacijo od vas dobiti, ko govorim o digitalni ekonomiji in digitalni družbi, o etičnih smernicah na področju umetne inteligence. Vem, da je en portal odprt, kjer zdaj lahko te smernice dajejo tudi državljani Evropske unije, ampak bom hvaležen za kakršnokoli informacijo, pa res, da ne bom predolg. Morda ste bili preskromni, se niste hoteli pohvaliti, gospa komisarka, po mojih informacijah ste vi nosilka akcijskega načrta za vojaško mobilnost. To je trenutno eden ključnih interdisciplinarnih projektov EU in Nato. Mislim, da se ne motim. Zdaj, za njegovo realizacijo je v prihodnjem večletnem finančnem okviru predvidenih, kot ste povedali, 6 in pol milijard evrov, ki pa bodo, kar je pa zelo pomembno, sproščeni takoj, že naslednje leto, 2020. / oglašanje iz ozadja/ Ja. Jaz mislim, da bo sprejeto. No, ampak če bo sprejeto, bo ta denar na razpolago takoj. In zdaj seveda, razumem, da vi niste komisarka za Slovenijo, vi ste komisarka iz Slovenije, ampak zanimivo bi bilo od vas, gospa komisarka, slišati, če vidite kakšne priložnosti tudi za Slovenijo iz teh 6,5 milijard. Zakaj to sprašujem? Na MORS, na Ministrstvo za obrambo, je bila za ta namen oblikovana medresorska delovna skupina, ki bo pripravila načrt za Slovenijo, ampak brez podpore komisarke ne bomo kaj prida uspešni pri pridobivanju teh sredstev. Tukaj zelo direktno govorim. Morda ne boste morali vsega odgovoriti na odprti seji, iz razlogov, ki sem jih povedal prej. In zato ponavljam, bi bilo zanimivo slišati kako evropska komisarka iz Slovenije, gospa Violeta Bulc, vidi to priložnost in kaj imate v mislih za Slovenijo. Bodimo tukaj sedaj malo sebični, ker najprej moramo imeti radi sebe pa, potem še koga drugega. Nato ima - to pa vemo - prioritetno smer za vojaško mobilnost iz Luke Koper čez Slovenijo v Avstrijo in gor proti Nemčiji medtem, ko v TT EU te poti nima - mislim, da se ne motim. Potem je še vprašanje logističnega haba, ki bi lahko bil na tej poti nekje v Sloveniji in bi lahko bil »dual use« - dvojna uporaba - za civilne in vojaške namene. Tako financiran iz postavke za vojaško mobilnost. Zato vas spodbujam, gospa komisarja, da se močno zavzamete za Slovenijo pri tej vojaški mobilnosti, kjer pa vidim jaz predvsem koristi najprej za civilne potrebe, če smem tako reči. Jaz vam želim do konca mandata dobrih projektov za Evropo to se pravi tudi za Slovenijo.

Hvala lepa. Naslednji sem na vrsti jaz. Bom malo konkreten pa, kar relativno kratek.

Omenili ste poenostavitve, kar vsekakor pozdravljam sam in tudi kot Državni zbor najbrž. Bojim pa se, da znotraj teh poenostavitev se, potem zgodi kompliciranje. Tudi pri tej zadnji perspektivi vemo, da so dokumenti zelo zamujali in tudi certifikati do držav so bili vsaj za Slovenijo koncem 2016 sprejeti pa ni bila na slovenski strani takrat težava, ampak na evropski strani. Res je, da se je v Sloveniji kasneje druge stvari zakomplicirale, ampak ta vstopni dokument v bistvu je zamujal, zaradi razlogov na strani Evropske komisije pa bi vas prosil, da to pokomentirate - ali je nevarno, zaradi poenostavitev bodo zadeve še bolj komplicirane?

Naslednja reč, ki me zanima je področje kohezije kohezijske politike. Vemo, da imamo na ravni EU tako imenovane prijatelje kohezije, ki so celo malce formalizirani na drugi strani pa tudi sovražnike, ki pa niso pa me zanima, da pokomentirate odnos med sovražniki in prijatelji kohezije na ravni Evropske unije. Razogljičenje, ki kot vidim je sedaj postala resna komponenta evropske politike - prvič po moji oceni res resna - je seveda lahko priložnost za nacionalne ekonomije, če bodo to znali prepoznati. Ocenjujem, da je Slovenija to relativno slabo prepoznala do sedaj. Sploh je to po moji oceni problem majhnih držav pa ne gre pri tem toliko za denar Evropske komisije oziroma Evropske unije kot tudi za nacionalne akumulacije, ki jih zbirajo preko skladov - ekoloških, podnebnih in podobno -, ko financirajo recimo razogljičenje projekte, ki podpirajo razogljičenje. Kajti te tehnologije običajno so zahtevnejše, prihajajo iz bom rekel razvitejšega dela EU, zato se nacionalna akumulacija preliva v nacionalne ekonomije in razvoje močnejših držav tako, da je lahko to za manjše države zlasti velja to za Slovenijo esencialno razvojno vprašanje. Če ne bo tukaj naredila temeljitega koraka naprej v to, da bo videla tukaj dejansko poslovno priložnost in da se bo ta denar vrtel najprej znotraj nacionalnega gospodarstva. Pri tem pozdravljam besede kolega Horvata, ko je najprej sebe rad imeti pa, potem druge s tem tudi na splošno imaš rajši vse, ker če sebe ne maraš tudi drugih ne moreš imeti, čeprav mislim, da jih imaš rad. Skratka, prosil bi vas, če daste nekaj sporočil tudi slovenski javnosti v smeri pomena politike razogljičenja za nacionalno ekonomijo in za nacionalne razvojne izzive.

Naslednja reč, ki me zanima je. Na ravni EU ugotavljamo, da so eni malo bolj enakopravni eni pa malo manj enakopravni, govorim o državah članicah. Če bi recimo Slovenija ravnala podobno kot Italija v pripravi proračuna bi po moje že sem priletelo sedem trojk in pet četvork. V Italiji je to malo drugače očitno, tam so možni neki drugi odpustki. Mi imamo fiskalno pravilo zapisano v Ustavi, drugim to vsem ni treba itd… Prosim vas, če malo pokomentirate razmerje med manj in bolj enakopravnimi članicami EU. Kar se biče Brexita, jaz ga gledam, veste kako, kot gledališče. To je sicer gledališče v živo, je malo bolj oddaljeno od nas, kar je vredu, ker ko sem takšna pod…, hujša seveda gledališča bila pred tridesetimi leti pri nas, je bilo dosti težje, ampak zdaj je to prav, na eni strani, zanimivost. Ogromno se s tem ukvarjamo. En vtis smo dobili o tem tudi na Cosacu na Dunaju. Dejansko so razsuti ti Angleži. Verjetno so jim kaj takega, ko se jim v zadnjem času dogaja, ni dogajalo že vrsto let, vprašanje če sploh kdaj. Ne bom rekel, da se mi smilijo, ampak župo, ki so jo skuhali, naj lepo kar sami pojedo. To je pač moje mnenje. Mi moramo pa paziti, sebe imeti radi in pri tem paziti, da pridemo iz tega ven kar se da brez bušk. Na vsak način to ne pomeni seveda, da podpiram izstop, daleč od tega, ampak malo z vidika gledališča je pa tudi to potrebno gledati. In Ko smo imeli srečanje na zelo uspešen obisku v Bruslju, nazadnje, in smo imeli razgovor tudi z enim visokim predstavnikom evropske komisije, sva se strinjala, da naslednji dan, ko se Brexit zgodi, bomo preprosto popili kavo in živeli naprej in tako je treba na to po mojem tudi gledati.

In na koncu bi se rad tudi zahvalil za zelo uspešen obisk, ki smo ga imeli gor na evropski komisiji, v organizaciji predstavništva, kjer ste nas tudi vi počastili z dobrim segmentom našega obiska.

Naslednji razpravljavec je mag. Andrej Rajh. Izvolite.

Hvala lepa. Spoštovana gospa komisarka!

Jaz sem z velikim zanimanjem in veliko naklonjenostjo spremljal to vašo današnjo prireditev, predstavitev. Večkrat ste že tukaj, ko ste bili v preteklosti, poudarili pomen črpanja evropskih sredstev, tudi pozvali, javno pozvali slovenska podjetja, da jih začno črpati. Jaz bi pa ta vaš poziv preselil tudi dalje slovenski Vladi, da preko skupščinskega sklepa Slovenskemu državnemu holdingu določi, da morajo podjetja v državni lasti črpati ta sredstva. Danes takega sklepa ni in je tudi črpanje in angažma teh podjetij, ki so v državni lasti, ki imajo resurse ljudi, zelo majhni.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

S tem zaključujem prvi sklop vprašanj. Pa prosim gospo komisarko za odgovore.

Izvolite.

Hvala lepa. Spoštovani predsednik, spoštovani poslanci in poslanke!

Zelo dobra vprašanja, zelo aktualna vprašanja ste postavljali in si želim, da bi imela zdajle dve uri, ker bi si želela odgovoriti na čisto vse zelo podrobno.

Ampak prvo, na splošno. Prihajamo in čez nekaj tednov bomo vstopili v obdobje evropskih volitev. To je idealna priložnost, da odpiramo zahtevne teme in se o njih odkrito pogovarjamo. Jaz bom na voljo vsem in kadarkoli le ne bom imela obveznosti do parlamenta in sveta v Bruslju, da se odzivam na vaša povabila, da razčlenimo vse kar Slovence in Slovenke skrbi. Vse kar želite izzvati in želite, da se na nivoju EU spremeni, zaradi tega, ker samo skozi odprt konstruktiven pogovor, ne glede na to katera stranka ne glede na to kdo bo potem na volitvah nastopil je prav, da v tem prostoru odpremo zahtevno, ampak odkrito diskusijo o vlogi, tematikah, ki se tičejo Slovenije v širši skupnosti narodov v okviru Evropske unije. Mislim, da je to idealna priložnost, in da na osnovi tega potem Slovenija še bolj samozavestno nastopa na evropskem prizorišču. Ker mi se moramo zavedati, da se stvari vedno znova na nivoju EU dogovarjajo. Dogovarjajo se par let predno ali pa par mesecev predno pridejo v javnost, zato imamo svoje predstavnike. In zelo težko je potem spreminjati stvari, ki so enkrat že dogovorjene. Zato pa, da lahko samozavestno in poslanci in predstavniki, ministri, ki hodijo na svete in predsednik Vlade in kdorkoli zastopa interese Slovenije, vključno z menoj. Da lahko zagovarjamo, moramo imeti eno podporo narodu. In ne samo skozi negativne kritike, ampak skozi konstruktivne dogovore in dajmo izkoristiti to obdobje, ker Evropska unija je nedokončana projekt, tu se strinjam z vsemi vami. Ampak nihče drug ga ne bo spreminjal, kakor ga lahko spreminjamo mi sami. Kaj Slovenija lahko naredi - veliko, vsega pa ne, ampak veliko pa. In je zaenkrat enakovredno zastopana za mizo in lahko svoje mnenje oblikuje. Zato vas res vabim k temu morda zahtevnemu, morda celo emocionalnemu, ampak odprtemu dialogu, iz katerega bodo prišle potem tiste glavne smernice, ki jih vsi želimo zastopati, ker nekaj se lahko od drugih narodov naučimo. Saj se med sabo tepejo doma, različne strankarske struje, različna mnenja se krešejo, ampak ko pridejo ven, ko pridejo na nivo EU, so tu enotni, je to interes nekega prostora, ni več to interes ene stranke. In to jaz pogrešam. Jaz se še slikati ne smem z evropskimi poslanci, da ne bi koga skrbelo, da bo tepen v svoji stranki. To je pa hudo. Jih pa razumem, osebne stiske, res. Vendar mislim, da imamo tu eno priložnost. In v tem duhu bi rada odgovorila tudi na vaša vprašanja.

Naj najprej samo nekaj razčistim. Jaz se res danes nisem osredotočala na socialno področje, kateri so programi, koliko je financiranja. Na hitro. Na socialnem področju v novem budžetu imamo predlog 111 milijard evrov za povsem nove modele, ki bodo zagotavljali tako imenovani »Triple-A Rating« za socialo v Evropski uniji. Danes nismo še tam in ne moremo biti zadovoljni s socialnimi razmerami. Ampak vsaj vse države članice in različni deležniki so se aktivirali, da smo pripravili vsesplošen program za EU, ki ga vodi moja kolegica Tissenova, za socialo, ki ima zdaj rekorden obseg denarja, 101 milijardo evrov.

Obzorja, raziskave in investicije. To je portfelj, ki je poleg Erasmus programa dobil največje povečanje in je zdaj okrog 100 milijard namenjenih Erasmusu. S povečanjem števila projektov, ki povezujejo narode, zato da se, ko se oblikujejo raziskave in razvoj inovacij, ki imajo priložnost za dodano vrednost, čim hitreje lahko po celi Evropi razširijo, ker to je namen. Zato mi spodbujamo večnacionalne projekte, zato da se znanja čim hitreje prenesejo v čim večje število držav. Na tem področju je Slovenija zelo aktivna in je dobra in lahko še nadaljuje in še pospešuje to svojo prisotnost, predvsem ker imamo res izjemne znanstvenike in na določenih področjih smo v samem svetovnem vrhu. In je prav, da se to razvija naprej, in upam, da bodo tudi koristniki tovrstnih financiranj, sploh ker je velik poudarek na inovativnosti, se pravi, transferju znanja v uporabne, za trg že primerne rešitve, kjer se ustvarja potem neposredna dodana vrednost.

Erasmus je eden najuspešnejših naših projektov, 12 milijonov mladih udeležencev v Erasmus programu. Nov budžet je 30 milijard evrov. Na en del tega sem zelo ponosna, iniciativa je prišla iz Slovenije. Na enem prvih mojih »citizen dialog« mi je nek dijak rekel, kaj boste naredili za mobilnost mladih. In nisem imela odgovora. Pa smo takoj začeli s predlogom, lansirali »move to learn, learn to move« projekt in danes imamo »Discover Europe«, se pravi, Raziskujmo Evropo, ki ima izjemno privlačen budžet za mlade, ki potujejo po celi Evropi in spoznavajo EU. A vidite, da že iz enega dobrega vprašanja se da narediti evropski projekt. Zato nikar se držati nazaj!

Pametne vasi so, recimo, na področju kmetijske politike. Kako je do tega prišlo. Ko smo sedeli enkrat v mojem kabinetu in smo razmišljali, kako lahko povečamo investicije v prometno pametno infrastrukturo na podeželju. In smo si izmislili ime Pametne vasi. Kolega Hogan je naslednji teden zagrabil, sva prišla v Slovenijo, smo lansirali koncept pametnih vasi. Danes je kolega Bogovič prevzel to kot politično platformo. To je super! V naslednjem obdobju bomo imeli konkretne finančne mehanizme, osem projektov je že delujočih na področju pametnih vasi po celi Evropi, Slovenija je vključena v njih. Ampak to je odprto za vse. To je izjemen projekt! Prišel je iz lastne iniciative, tri leta nazaj se je kreiral, danes imamo v evropskem budžetu rezervirana finančna sredstva v naslednji finančni perspektivi. Da se, res se da. Vojaška mobilnost je tako nastala. Ko je predsednik Juncker sporočil preko svojega nagovora v Evropskem parlamentu, da bo Evropska unija začela delati na obrambni politiki, pa smo sedeli v moji pisarni in smo rekli, ja, super, kje se bo pa ta vojska premikala. In smo predlagali kolidžu, da uvrstimo vojaško mobilnost na seznam. In poglejte, kje smo čez dve leti po tistem, kajne. Da se. Zato se dajmo pogovarjat. Jaz vse dobre ideje, ki jih dobim v Sloveniji, plasiram naprej. Saj vse ne pridejo do konca, ampak kar nekaj jih pa uspešno se zaključi. Da se. Vendar se pa da, če se hočemo pogovarjati. In samo to je način, kako bomo lahko vzpostavljali ustrezne socialne pogoje za to, da bo Evropa držala blaginjo. Ne pozabljati, vem, da niso najbolj idealne razmere v Evropski uniji, ampak pojdite kamorkoli po svetu, samo čez mejo, v Azijo, Ameriko, Afriko, pa mi povejte, kje vidite deželo, ki je bolj organizirana, ki je bolj človeku naklonjena, ima več investicij. Smo najmočnejše gospodarstvo na svetu, najmočnejše. Imamo največ tujih investicij, imamo najbolj razdelane programe od vseh držav na svetu, ki so usmerjeni v prihodnost, in smo potegnili za sabo številne države po svetu, ki se nam pridružujejo. In trenutno na področju razogljičenja, na kar se je kar nekaj vas na to nanašalo, izjemno dobro delamo, recimo, z Japonsko. Po podpisu gospodarskega sporazuma smo zelo okrepili odnose z Japonsko in se razvijajo krasni projekti v sodelovanju z Japonsko, kjer Slovenija seveda lahko veliko od tega profitira, ker ima že zelo dobro razvite odnose z Japonsko. In če samo še dokončam to zgodbo o razogljičenju. Evropska unija je pred COP24 na Poljskem, par dni pred tem dogodkom, novembra, prišla ven z dokumentom, s strategijo razvoja obvladovanja klimatskih sprememb do 2050. Tam noter je skoraj 60 % elementov vezanih na promet in mobilnost. In tam noter so zelo jasno razdelane smernice. Dokument je javno dostopen, lepo vas prosim, vzemite ga v roke. Jaz močno zagovarjam zgodbo Slovenije, referenčne države za trajnostni razvoj in krožno gospodarstvo. To, kar je Estonija za digitalno javno upravo, bi lahko Slovenija postala za krožno gospodarstvo in trajnostni razvoj. Vsi imamo ogromno prostora v okviru tega koncepta. To je koncept, v katerega verjame tudi EU. In v tem dokumentu za klimatske spremembe je krožno gospodarstvo oziroma sodobna zelena ekonomija temelj razvoja Evropske unije za naprej. Zato smo mi uspeli dati v finančni plan 60 % vseh investicij za razogljičenje. In tu bodo izjemne priložnosti. Samo na prometu, če pogledamo, železnice, reke in morja so tri oblike prometne, na katere stavimo, da bodo pripeljale do vizije Nič. Ceste je ne bodo. Prej ste sicer omenili, da je pomorstvo največji onesnaževalec. Največji onesnaževalec v Evropi je promet, cestni promet, in to individualni avtomobili. 70 % vsega CO2 prihaja od cestnega prometa in od individualnih avtomobilov v okviru tega več kot 60 %. Se pravi, v to se mi zdaj osredotočamo. Zato je toliko investicij zdaj v infrastrukturo, za alternativne vire energije, za alternativna goriva, zato da bi vzpostavili pogoje, da se ljudje lahko odločajo za drugačen tip mobilnosti, za drugačna vozila, predvsem pa tudi za alternativne prometne poti, kot je železnica. Za železnico gre v tem obdobju 70 % investicij in v naslednjem obdobju 70 % investicij. Dajmo izkoristiti! In na tem bo temeljila tudi vojaška strategija. Veliko projektov, ki so jih države predlagale, vključno s Slovenijo, je vezanih na železnice, ki so za obrambo ena najbolj primernih prometnih oblik. In kaj lahko jaz pomagam. Jasno, saj k meni prihaja delegacija iz Slovenije na temo vojaške mobilnosti čez nekaj tednov, imamo že dogovorjen termin. Pridejo na posvet zato, da bodo razumeli pravila in aktivnosti, ki se vršijo v naslednjih mesecih. Z veseljem jih sprejmem in jim bom povedala vse, kar lahko povem, to, kar bom seveda povedala katerikoli državi članici tudi. Ampak, glejte absurd! Mi smo se res trudili, da zagotovimo ustrezna finančna sredstva za strateško pomembne projekte v Sloveniji. Upam, da jih bomo izkoristili. Več kot toliko pa ne morem. Jaz lahko povsem o vseh pogojih, vse spodbujam, jih vedno znova sprejemam na srečanje zato, da razložim, da je dostop do informacij, delamo na strokovnih podlagah, projekt je odobren in priznan na nivoju Evropske unije kot strateški projekt, samo Slovenija ga mora izpeljati in enako bo tudi za vojaško mobilnost. Me slišite ali ne, upam, da ste z menoj. OK.

Zdaj še za kohezijo, če smo že pri financah, ko ste me tudi vprašali. Kar se tiče kohezije, je bil res resen, je še vedno resen poizkus, ne da se vzame koheziji denar. To se nikoli ni govorilo. Drugo je ali bo enak procent budžeta namenjen komisiji ali ne, tukaj ne gre za sovražnost. Tukaj gre, je treba razumeti, ko izstopa Britanija iz EU, vendarle so posledice za vsakega državljana in državljanko v tem smislu, da se zmanjša priliv v evropski budžet. In zato bo treba vse budžete prilagoditi, odločili pa smo se, da ne sme trpeti programi za mlade in programi za razvoj, raziskave in inovacije. In kot ste videli, tudi parlament smatra in tudi komisija delno, da tudi za infrastrukturo ne smemo popuščati, zato da je Evropa povezana, da se lahko ustvarjajo priložnosti na tem enotnem trgu. Kar pa smo predlagali in vas vabim k temu, da pozorno razumemo, kaj pa smo predlagali, da se že tudi v okviru kohezijske ovojnice, del tega denarja nameni konkurenčnosti med kohezijskimi državami zato, da se navadijo in naučijo uporabljati mehanizme, ki jih bolj ko bodo razvite, bolj bodo pomembni za to, da bodo lahko vzdrževale stopnjo dinamiko investicij. Ali je to pravi pristop ali ne, je to zdaj stvar debate. Samo da razumemo kaj je na mizi. To se ne bo zmanjšalo za teh 30 % kohezijska ovojnica, ampak denar, ki bo namenjen skupnim projektom vsem kohezijskim državam. To je bil komisijski predlog. Parlament in svet prihajata z milejšo obliko in komisija seveda bo pripravljena tukaj se pogajati in najti rešitev, ki bo najbolj ustrezna. Zato se verjetno pričakuje, da bo ta procent manjši. Mogoče 15 %, ampak mi rabimo tudi med državami, ki uporabljajo kohezijo, da so motivirane, da se učijo novih finančnih mehanizmov, in da začenjajo razvijati inženirska finančna inženirska znanja, ki so potrebna, sicer se nam bo zgodilo kot se nam je zgodilo s finančnim investicijskim novim načrtom Invest EU, ko kohezijska država v začetku sploh niso nobena koristila teh novih finančnih mehanizmov. Šele z dvoletnim izobraževanjem in ne vem kolikokrat nismo mi šli samo na prometnem področju vse države predavati, delati delavnice, se je počasi začel tudi razvoj tovrstnih projektov v kohezijskih državah. Še enkrat, to je pogajanje. In kaj bo izplen na koncu? Upam, da bo prevladala neka razumna rešitev na nivoju EU in tukaj bo komisija seveda zelo pripravljena tudi poslušati predloge držav članic in iščemo potem, če so drugi boljši predlogi, ki pripeljejo do istega cilja, bomo seveda se prilagodili. Tako, da bo zelo pomembno od pogajalcev in tukaj imate tako člane Evropskega parlamenta kot seveda še vedno predstavnike Vlade, ki lahko svoja mnenja posredujejo preko sveta ali preko parlamenta. Koliko imam še časa? Nič več. A ha…

Potem pa ne morem nič več drugega povedati. Jaz se vam samo na koncu še enkrat iskreno zahvaljujem… A ha, druga runda vprašanj. Izvolite.