Vse članice in člane odbora ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam in začenjam 49. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Obveščam vas, da je zadržan in se seje ne more udeležiti poslanec Anton Šturbej. Na seji pa kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili sodelujejo: poslanka Jožica Derganc nadomešča poslanca magistra Darka Kranjca in poslanec Andrej Hoivik nadomešča poslanca Zvonka Černača.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red. Točka 1: Dolgotrajna oskrba - prispevek brez storitev. Ker v poslovniškem roku ni bilo predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO, to je obravnava zahteve Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, ki je tudi objavljena na spletnih straneh Državnega zbora.

Na sejo so bili vabljeni: predlagatelj, v imenu predlagatelja poslanka magistrica Karmen Furman; predsednik Vlade; minister za solidarno prihodnost; minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki se je opravičil; generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije magister Robert Ljoljo; predsednik Združenja direktorjev članov Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Andrej Štesi; sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denis Sahernik; sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije Tatjana Milavec, ki se je opravičila; predsednik Sindikata centrov za socialno delo - SINCE07 Perica Radonjić, ki se je opravičil; predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva gospa Irena Ilešič Čujović, ki je odsotna; predsednik Socialne zbornice Slovenije Iztok Mrak; Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo; Matjaž Florjanc Lukan, vodja klicnega centra 114; Jelena Jović, sindikat Neodvisnost KNSS Gorenjske; Milena Kosel Šmid, sekcija upokojencev pri sindikatu Neodvisnost KNSS Gorenjske.

Za dopolnilno obrazložitev zahteve besedo dajem predstavnici predlagatelja. Magistrica Karmen Furman, izvolite.

Ja, hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj tudi v mojem imenu.

Zdaj, jaz moram uvodoma na žalost znova izraziti razočaranje, da tukaj nimamo nobenega pristojnega s strani Vlade, ampak to smo že navajeni na odboru za delo. Namreč bil je povabljen predsednik Vlade, oba ministra. Ja, res je, z nami je danes državni sekretar, pa vendarle ob tako pomembni tematiki bi bilo prav, da se tudi pristojni minister ali pa predsednik Vlade odzoveta in prideta v parlament tukaj obrazložiti, zakaj sistem dejansko ne funkcionira. Res je, da smo danes ponoči iz medijev izvedeli tudi informacijo, da je predsednik Vlade sklical nadaljevanje posveta o dolgotrajni oskrbi, torej iz tega lahko sklepamo, da sistem ne funkcionira tako kot daje obljube minister za solidarno prihodnost. Ampak zanimivo je tudi dejstvo, da je predsednik Vlade sklical posvet ravno v času, ko sedaj tukaj poteka seja odbora, ki smo jo sklicali na zahtevo Slovenske demokratske stranke in na katero je tudi bil povabljen predsednik Vlade in bi lahko tukaj javno razpravljal in tudi pojasnil zadeve, zakaj sistema, tako kot so obljubljali ljudem, do danes še niso vzpostavili. Tako da resnično vidimo, kakšen je odnos te Vlade do tako pomembnega področja, da sestankujejo za zaprtimi vrati in potem obljubljajo ljudem zadeve, ki jih dejansko ne realizirajo.

Zdaj, jaz bi uvodoma povedala en citat predsednika Vlade, ki se nanaša na dolgotrajno oskrbo. In sicer, se je pred časom pohvalil takole: "Dolgotrajna oskrba je največji civilizacijski dosežek te vlade. Zdaj jaz bi si želela, da bi temu bilo res tako, ampak v resnici je v praksi vse kaj drugega kot pa civilizacijski dosežek. Namreč, danes lahko vidimo, da gre za prazne obljube, če želite bolj konkretno tudi za prevaro oziroma kar naravnost krajo denarja naših državljanov. Kajti po uradnih vladnih ocenah, ki so jih podali v odgovoru na interpelacijo ministra Maljevca, bo Vlada letos pobrala iz prispevkov za dolgotrajno oskrbo 255 milijonov evrov ljudem. In od tega denarja bo dejansko porabljenih zgolj 171 milijonov, preostalih 84 milijonov evrov pa se bo prenakazalo v naslednje leto in to brez jasne razlage kam in zakaj. Ampak to še ni vse. Tukaj je potrebno tudi povedati, da od teh 171 milijonov evrov sredstev se bo kar 112 milijonov evrov izplačalo za dodatek za pomoč in postrežbo. Torej, gre za storitve, ki so bile do sedaj že plačane iz državnega proračuna, pa čeprav ni bil nov zakon sprejet in noben prispevek se ljudem ni pobiral. Torej, gre za dejansko računovodsko prevaro, s katerim se pač ustvarja videz financiranja dolgotrajne oskrbe. V resnici pa se denar jemlje ljudem in ga porablja za pokrivanje drugih obveznosti, torej tistih, ki so se že sedaj pokrivale iz državnega proračuna. In iz tega tudi jasno sledi, da če bi Vlada svojo obljubo držala in bi v proračunu za letošnje leto zagotovila obljubljenih 190 milijonov evrov, kakor ste zapisali takrat v svojem Zakonu o dolgotrajni oskrbi, potem ne bi bilo potrebno za izvajanje dolgotrajne oskrbe danes, v tem letu od ljudi pobirati nobenega dodatnega denarja.

V začetku mandata te vlade je bilo torej ustanovljeno tudi Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki je dajalo visoko leteče obljube, tudi med drugim, kako bo to področje uredilo, ampak danes vidimo, da imamo tukaj več kot sto zaposlenih, ki si poleg plače seveda izkazuje tudi visoke dodatke. Medtem ko pa področje dolgotrajne oskrbe je danes daleč od tega, da bi funkcioniralo, ampak je predvsem jasen simbol neučinkovitosti in pa nesposobnosti. Kadra ni, odločbe se ne izdajo, informacijski sistem še vedno ne deluje. Se pa torej pobira z mesecem julijem dalje ljudem še en nov davek, ki ste ga uzakonili v tej vladni koaliciji in torej to je prispevek za dolgotrajno oskrbo, za katerega moram reči, da ljudje ga povsem upravičeno imenujejo tudi kot davek na zalogo, saj te pravice, ki bi jih morali imeti z zakonom zagotovljene, jim še danes niso dostopne.

Eno izmed najbolj perečih področij tukaj je zagotovo problematika kadrov, torej pomanjkanje kadrov za izvajanje dolgotrajne oskrbe, ki je niste uspeli rešiti v teh treh letih in pol svojega mandata, pa čeprav smo vas v opoziciji na to nenehno opozarjali. Zdaj, da grem malo bolj na konkretne številke. Namreč, po skupnosti, po podatkih skupnosti centrov za socialno delo je do konca avgusta letošnjega leta za pridobitev pravice iz dolgotrajne oskrbe bilo vloženih že več kot 35000 vlog, a rešenih je bilo zgolj 8000. Slednje zdaj pomeni, da kar tri četrtine ljudi torej danes še vedno, kljub temu, da plačujejo prispevek, formalne pravice do oskrbe nimajo. Torej, vsi ti upravičenci, ki bi potrebovali pomoč že včeraj, ne čez nekaj mesecev, je trenutno ne morejo dobiti. In vlog za dolgotrajno oskrbo na domu, ki bi se morala pričeti izvajati z julijem letošnjega leta ter za e-oskrbo je bilo danes po uradnih podatkih vloženih že več kot 4500. A pred kratkim se je minister celo sam javno pohvalil, da so uspeli izdati od tega tri odločbe, pa še to spisane na roko. Torej, namesto izvajanja storitev imamo kaos, zamude in pa predvsem razočarane državljane, ki bi oskrbo nujno potrebovali. Zdaj, da pogojev za izvajanje sistema v praksi ni, seveda ministru ne očita samo opozicija, ampak tudi strokovna javnost in tisti, ki bi sistem morali izvajati, pa ga ne morejo in pomanjkanje kadra je vidno tako v centrih za socialno delo, ki vloge obravnavajo, kakor tudi pri vseh izvajalcih storitev. Zdaj, zaskrbljujoč je podatek Zbornice zdravstvene in babiške nege, da v Sloveniji trenutno primanjkuje več kot 3500 diplomiranih medicinskih sester, pomanjkanje kadra, predvsem negovalnega, v domovih za starejše pa se približuje že kritični točki. Namreč, konec lanskega leta je Skupnost socialnih zavodov Slovenije izdala podatek, da v domovih primanjkuje že več kot 300 delavcev in zaradi pomanjkanja kadra je za to praznih že več kot 900 postelj, pa ne zaradi tega, ker storitve ljudem ne bi bile potrebne. Ampak ker kadra ni in se torej storitve posledično seveda ne morejo izvajati, pa čeprav na drugi strani po uradnih podatkih na sprejem v domove trenutno čaka že približno 19 tisoč ljudi in po ocenah domskih socialnih služb je od tega res nujnih prošenj nekje med 2 in 3000. A kljub obljubam ministra, da bodo podali predloge za rešitev kadrovskih stisk, do danes teh še nismo dobili. Ravno nasprotno, Namreč, trenutno smo padli na najnižjo možno raven zanimanja za zaposlitev v domovih za starejše in posebnih zavodih za odrasle, prav tako pa je na tem področju tudi pred nami obsežen val upokojitev, in sicer v prihodnjih treh letih naj bi se na tem področju upokojilo kar za 10 procentov zaposlenih in še v naslednjih dveh letih še za 2 procenta zaposlenih. Enaka težava se pojavlja tudi pri dolgotrajni oskrbi na domu in to danes občutijo predvsem občine, ki so po zakonskih določbah od julija letos dolžne organizirati to oskrbo na domu, ampak se soočajo prav tako z velikimi problemi. Namreč, uraden podatek, ki je objavljen na spletni strani NIJZ, kaže, da je pogodba z izvajalci, torej pogodbe dolgotrajne oskrbe na domu podpisalo 112 občin, kar pa seveda pomeni, da skoraj polovica slovenskih občin trenutno še vedno nima urejenih pogojev za izvajanje teh storitev. Ki bi morale biti dostopne ljudem že z julijem letos in za katere državljani tudi plačujejo obvezen prispevek. Torej, iz vsega povedanega zagotovo lahko vidimo, da eno so zapisane besede na papirju, drugo pa realnost v praksi, med katerimi je pa precejšen razkorak, kajti če kadre ne bo, tudi uporabnik bo imel sicer pravico na papirju že zapisano, ampak zanj ne bo kadra, ki bi storitev tudi izvajal. Zdaj, pred ministrstvom je trenutno največji izziv, to je ureditev dolgotrajne oskrbe v institucijah. Če bi na ministrstvu zdaj zakonske določbe spoštovali, bi morali do 1. decembra izdati ne samo 20 tisoč odločb približno, ampak bi morali vsi ti stanovalci, ki danes že živijo v institucijah, do takrat prejeti tudi osebnostni načrt, namreč ta načrt je podlaga za izplačilo pravice. Očitno je, da se slednje ne bo zgodilo. Informacijski sistem, ki je, mimogrede, državljane do danes stal že nekaj več kot 400 tisoč evrov, namreč trenutno za to še vedno ne deluje. In odločbe se pišejo na roko. Da pa temu ne boste kos, je razvidno tudi iz proračunskih dokumentov, ki smo jih konec prejšnjega tedna dobili s strani Vlade v Državni zbor. Namreč v Zakonu o izvrševanju proračuna za leto 2026 ste dodali nov 75. člen, ki med drugim določa, da se bo od 1. decembra letos pa do 30. decembra, pardon, septembra, prihodnjega leta dolgotrajna oskrba v institucijah plačevala kar na podlagi pavšala, ki ga bo s sklepom določil minister. Torej, zagotovo je, da do 1. decembra ne bo niti odločb niti osebnostnih načrtov, ampak torej oskrba v obliki pavšala, ki jo bo določal minister.

Zdaj, kljub vsem izzivom, ki jih imate na tem področju, na katere smo vas ves čas opozarjali, sklicevali nujne seje odbora in tudi seje Državnega zbora je očitno, da se zadeve niste lotili tam, kjer je najbolj potrebno, pri kadrih, pri tem, da bi začel sistem funkcionirati, ampak ste zadevo pričeli reševati pri denarju. Namreč, brez da bi bil vzpostavljen potreben informacijski sistem, brez da bi zagotovili kader za oskrbo in s tem izvajanje storitev se sedaj pobira denar in do konca avgusta 2025 se na posebnem računu ZZZS nabralo že več kot 55,2 milijona evrov. Zdaj lahko se samo vprašamo, kaj so v zameno za to dobili tisti, ki oskrbo danes potrebujejo. Velika večina od njih zagotovo ničesar, še zgolj čakalno vrsto in upanje, da morda nekoč potrebno oskrbo vendarle prejmejo.

Najbolj bode pa v oči dejstvo, da ne glede na to, da sistem ne deluje, bi minister 200000 evrov namenil pa za oglaševalsko kampanjo o dolgotrajni oskrbi. Torej, tisti, ki ljudem še zaenkrat kljub zakonskim zavezam ni dostopna. In ja, zato lahko tako v opoziciji, kakor tudi vsi državljani upravičeno dvomijo v obveznost plačevanja tega prispevka, saj se namesto za izvajanje storitev torej denar troši za promocijo oskrbe in za podjetja, katerih solastniki, so poslanci koalicije, konkretno stranke Gibanja svobode.

V Poslanski skupini SDS zato menimo, da si naši državljani zagotovo zaslužijo bolj odgovorno politiko. In za razliko od vladne koalicije se v naši stranki tudi jasno zavedamo, da urejena dolgotrajna oskrba je pomembna in potrebna za boljši jutri vseh nas. A dejstvo je, da Vlada Roberta Goloba ne ponuja rešitve, vsaj trenutno kar smo videli do sedaj ne, temveč zgolj še en nov prispevek, ki dodatno poslabšuje socialni in gmotni položaj državljanov. In zato Vlado tudi na tem mestu ponovno pozivamo, naj nemudoma pristopi k prepotrebnim rešitvam na tem področju, da bodo ljudem pravice, ki jim obljubljate, ki ste se jim z zakonom zavezali tudi dostopne v praksi. V Poslanski skupini smo zato tudi pripravili zahtevo za sklic današnje seje. In glede na dejstvo, da pravice iz dolgotrajne oskrbe ljudem torej niso dostopne tudi predlagamo, da odbor sprejme dva sklepa s katerim se poziva Vlado, in sicer kot prvič, da se upokojence oprosti plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo. Namreč, upokojenci so ena najranljivejših skupin z nizkimi dohodki in pa visokimi življenjskimi stroški. Zato menimo, da je nesprejemljivo, da morajo plačevati prispevek za storitve, ki jih velika večina sploh ne dobijo. Plačevanje tega prispevka pomeni tudi neposredno znižanje pokojnin in dodatno socialno stisko upokojencev. In dejstvo tudi je, da so upokojenci v času svojega aktivnega življenja vseskozi plačevali prispevke in vzdrževali naš sistem. Zato bi bilo pravično, pošteno in solidarno, da se jim na starost življenja torej ne obremenjuje še z novimi davki. In kot drugi sklep predlagamo tudi poziv Vladi, da začasno ustavi plačevanje prispevka tudi za vse ostale zavezance, in sicer dokler sistem dolgotrajne oskrbe ne bo deloval ter bo lahko torej na tej osnovi tudi pripravljena jasna in pregledna finančna konstrukcija za izvajanje dolgotrajne oskrbe, ne pa da se ta denar ljudem pobira na zalogo in troši za druge storitve, ki nimajo veze ali pa zveze z dolgotrajno oskrbo. Hvala lepa.

Hvala lepa, sedaj besedo dajem predstavniku Ministrstva za solidarno prihodnost, državni sekretar doktor Luka Omladič, izvolite.

Najlepša hvala. Torej, dovolite, da za začetek poskušam oceno projekta dolgotrajne oskrbe, ki je s strani opozicije zelo negativna, okviriti v nekoliko bolj objektiven način. Namreč, ravno včeraj smo v časniku Delo brali članek o povišanju bonitetne ocene Slovenije s strani Agencije Fitch in tukaj je med drugim zapisano: prispevek za dolgotrajno oskrbo, pravi agencija Fitch, izboljšal stabilnost države. Na izboljšanje ocene sta vplivala novi prispevek za dolgotrajno oskrbo in pokojninska reforma, s katerima je država zmanjšala dolgoročne proračunske težave, povezane z demografskimi spremembami. To pomeni, vsaj ena ocena, ki je podana nekoliko iz objektivne razdalje je precej drugačna kot tista opozicija, ki govori, da je vse skupaj neuspešno, neuspelo zgrešeno in tako naprej. Dolgotrajna oskrba je objektivno prispevala poleg vsega ostalega, kar bom v nadaljevanju rekel, tudi k izboljšanju ocene. Slovenije glede njene kredibilnosti pred mednarodnimi trgi. Zdaj, seveda, ena izmed teh ponavljajočih se očitkov opozicije je, kako bi temu rekel, v angleščini rečejo counterfactual, v slovenščini bi lahko rekli protidejstveni pogojnik, kako bi bilo, če bi bilo, če bi mi to delali, kako bi bilo, če bi bilo. Tisto, kar je bilo pred tremi leti, ko smo mi prevzeli ta projekt, je bil defekten zakon o dolgotrajni oskrbi in je bilo nič vzpostavljene infrastrukture, dolgotrajne oskrbe na terenu, nič. Kaj imamo danes po treh letih, ko je to prevzela ta vlada in Ministrstvo za solidarno prihodnost imamo postavljeno zakonodajo, sistemsko zakonodajo za izvajanje dolgotrajne oskrbe z vsemi potrebnimi ostalimi podzakonskimi akti. z urejenim financiranjem. Na način, da tudi mednarodna javnost to priznava kot uspeh. Slovenije. Poleg tega, da imamo pripravljeno vso zakonodajo, smo v teh treh letih tega izredno zahtevnega projekta izvedli tudi implementacijo samega zakona. Implementacijo tega projekta, ki vemo, da primerljive države so si vzele, so morale si vzeti veliko več časa kot mi, da so prišle do te točke, kjer smo, kjer smo mi danes. Mi smo pač temu dali izredno težo, izredno pozornost zato Zakon o dolgotrajni oskrbi danes živi, danes se izvaja in danes daje storitve ljudem.

Izmed glavnih storitev Zakona o dolgotrajni oskrbi imamo danes 1800 in več novih uporabnikov storitve oskrbovalca družinskega člana. Tudi če štejemo tiste, ki so iz neke prejšnje storitve v ta sistem prišli, imamo tukaj več kot 1400 novih uporabnikov. To so uporabniki, ki včasih niso imeli dolgotrajne oskrbe. Danes pa so koristniki dolgotrajne oskrbe, ki jo financira zavarovanje iz dolgotrajne oskrbe. Vzpostavljeno imamo, dokončno vzpostavljeno imamo mrežo vstopnih točk v dolgotrajno oskrbo na centrih za socialno delo. Izredno pomembno to tako imenovano prvo raven vstopa v dolgotrajno oskrbo, ki je tista, ki zagotavlja pravzaprav, da je ta sistem transparenten, dostopen vsem in javen. Večkrat rečem, ta mreža vstopnih točk v dolgotrajno oskrbo je podobnega pomena v dolgotrajni oskrbi, kot je v zdravstvu mreža primarnega zdravstva, mreža osebnih, družinskih zdravnikov. Tu vstopamo v sistem, tu se sistem bazira in tu se zagotavlja, da ostane javen in dostopen. Imamo skoraj 5000 uporabnikov dolgotrajne oskrbe na storitvi e oskrba. Izredno pomembna storitev, ki morda bo kdo kakšen še od vabljenih gostov kaj o tem povedal, ki dejansko rešuje življenja, dokazano rešuje življenja 5000 uporabnikov. Imamo vzpostavljeno ali pa skoraj vzpostavljeno mrežo izvajalcev dolgotrajne oskrbe na domu, ki je, kot veste, z novim zakonom vezana na občine, na lokalno skupnost. Po novi zakonodaji je zagotovitev izvajalca dolgotrajne oskrbe na domu zakonska obveznost občin na ta način, kot je obvezno zagotoviti vrtci ali šole ali druge take storitve. In velika, velika večina občin je to prepoznala. Velika večina občin ima že sklenjene pogodbe z izvajalci ali pa je tik pred tem, da jih sklene.

Konec letošnjega leta decembra vstopamo v tisto zadnjo točko implementacije v tej fazi. To pomeni več kot 20000 uporabnikov, uporabnic domov za starejše bo prišlo v sistem dolgotrajne oskrbe. Torej, iz današnje situacije, ko pravzaprav plačajo lahko zelo velike oskrbnine in te oskrbnine so toliko večje, kolikor več oskrbe potrebujejo, bo z decembrom letošnjega leta in to se bo na januarskih položnicah poznalo, uzakonjena kapica, zgornja meja tega, koliko bodo ljudje v domovih za starejše plačali in ta omejitev je zasidrana na standardno ceno dvoposteljne sobe. To je 780 evrov, seveda v enoposteljni bodo ljudje plačali kakšnih 10 odstotkov več, v več postelj kakšnih 10 odstotkov manj, ampak ta cena je zasidrana za vse v tem okvirju. To pomeni, da tisti, ki potrebujejo več oskrbe, ne bodo tako kot danes plačevali 1700, 2000 ali še več evrov oskrbnine, ampak kot rečeno, v tem okrožju 780 evrov. Ta projekt je gotovo, in to vam lahko rečem, nekaj kar je absolutna prioriteta te Vlade in bo izveden v tem letošnjem letu.

Kar se tiče dolgotrajne oskrbe na domu. Ves čas smo povedali, odkrito se zavedamo, da je to nova storitev, ki terja svoj čas in ki bo skozi leta postala tako množična, kot je danes oskrba v domovih. Torej, čez leta bomo, čez nekaj časa bomo prišli do točke, ko bo ne toliko uporabnikov oskrbe na domu, kot jih je danes v domovih za starejše. In ta proces se je začel. Odločbe se izdajajo. Ocene na terenu se delajo, kot je tudi minister večkrat rekel, v jeseni leta 2025, imamo prve odločbe, imamo prve uporabnike oskrbe na domu in ta seveda številka bo vse večja.

Kar se tiče informacijskega sistema. Tukaj je, tukaj je res veliko tega, kako naj rečem, spinjanja odločbe spisane na roko, kot da imamo odločbe, ki jih nekdo s kulijem zapiše in potem štemplja, kot v Avstroogrski. Odločbe za dolgotrajno oskrbo, prosim, so izdane v informacijskem sistemu Krpan, državnem informacijskem sistemu Krpan, tako kot stotine drugih odločb vsak dan v tej državi. Res je, da je pred nami en velik izziv, kako izdajanje odločb čim bolj avtomatizirati, čim bolj pospešiti, čim bolj olajšati ljudem na centrih za socialno delo, da bo to delo potekalo čim hitreje, čim bolj ažurno. Zato imamo projekt, postopnega uvajanja informacijskega sistema, ki bo to čim bolj avtomatiziral, ampak to ne pomeni, da informacijskih sistemov v tem trenutku nimamo. Uporabljamo informacijski sistem IS CSD, informacijski sistem centrov za socialno delo, s katerim se dnevno izdajajo odločbe za oskrbovalca družinskega člana. Uporabljamo sistem Krpan, s katerim se že izdajajo odločbe za oskrbo na domu. In imamo vse postopne vmesne rešitve, o katerih se vsak dan intenzivno pogovarjamo z vsemi izvajalci in deležniki, da vsak korak, kjer vidimo, da bi se ga dalo avtomatizirati, da bi se ga dalo pospešiti, to tudi storimo. Tako da, tako da seveda nikoli ne bomo trdili, da pri tej avtomatizaciji, pri tej gradnji novega informacijskega sistema nismo naleteli na težave, ki so včasih mogoče večje kot smo jih na začetku ocenili, ampak vendarle pred temi težavami se nismo ustavili, smo našli rešitev; če ni bilo enega, če se z enim informacijskim sistemom ni dalo, smo uporabili drugega, če je ena rešitev bila prepočasna, smo uporabili drugo. Probleme rešujemo, odločbe se izdajajo, izdajale se bodo še naprej vedno hitreje, v prihodnjih tednih pa bo, pa bo tudi, pričakujemo, še ena nadgradnja, še ena implementacija informacijskega sistema, ki bo še nekoliko pospešila celoten sistem, celotno, celoten proces. Ne, ne izdajajo se odločbe, napisane na roko, mislim, tako.

Zdaj, kar se tiče, kar se tiče zaposlenih, seveda tudi tu zavedamo se tako mi kot, kot cela Evropa, pač v času teh demografskih sprememb, vedno večjih potreb po dolgotrajni oskrbi je kadrovski problem nekaj, kar je stalno tukaj, kar vedno bo tukaj in s čimer pač moramo živeti, ne. Ampak vendarle spet se mi zdi, da, in je potrebno, da javnost to razume; danes, to so podatki statističnega zavoda, danes je v tem sektorju zdravstvo in socialno varstvo, zdravstvo in socialno varstvo zaposlenih več kot 78 tisoč delavk in delavcev. To je največja številka kadarkoli. V zadnjih mesecih je tudi opazen porast tega števila zaposlenih, celo nek skok tega števila zaposlenih, kar lahko pomeni, tukaj bodo seveda potrebne analize ustreznih strokovnjakov, da tudi nekateri vladni ukrepi, kot je plačna reforma, kot so, kot so posebni ukrepi, ki smo jih mi na našem resorju sprejeli za lajšanje te stiske, morda celo že prijemajo. Ampak vendarle 78 tisoč zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu. Recimo leta 2000 je bila ta številka okoli 66 tisoč. To pomeni, v teh petih letih imamo tukaj, ne, tako skoraj, ne, 15 tisoč več zaposlenih v našem sektorju. In če gremo še malo nazaj, zadnji podatki Statističnega zavoda na spletni strani so iz leta 2010, smo bili tam nekje okoli 53 tisoč, danes 78 tisoč. Število zaposlenih v sektorju narašča, seveda, še enkrat, pa je kadrovska stiska ob vedno večjih potrebah dejstvo. Zato jo moramo naslavljati, zato jo je Vlada naslovila v prvi vrsti s plačnim zakonom, z, bi rekel, implementacijo tega plačnega zakona, ki v tem trenutku še poteka. S sindikati smo v stalnem dialogu in uvajamo še tiste korake, ki so še na vrsti, ki so bili dogovorjeni v pogajanjih. Naš kadrovski zakon, lahko o tem Ministrstvo za solidarno prihodnost, namenjen specifičnim zavodom, lahko ga še v nadaljevanju, če bo priložnost, nekoliko predstavim, je dobro sprejet. Tam gre za en sveženj ukrepov, ki so, ki so, ki se izvajajo in katerih namen je, da vidimo prihodnje leto, kateri so pač prijeli, kateri so tisti dobri, ki so zavodom resnično koristni, kateri morda manj in jih potem v naslednji fazi prevedemo tudi v sistemsko zakonodajo.

Tako. Mogoče bi zaključil samo še s tem, kar je gospa, gospa predlagateljica začela. Namreč tukaj v tem tednu smo z Ministrstvom za solidarno prihodnost v petek sedeli skoraj 7 ur, in je to treba to delati, in se pogovarjali in debatirali s poslanci opozicije in koalicije. Potem smo enkrat ta teden, mi je že skoraj ušlo kdaj, smo sedeli v Državnem zboru, tudi ene 7 do pol dveh zjutraj in debatirali o področju, ki ga pokriva Ministrstvo za solidarno prihodnost. Danes, tudi spet super, sedimo in debatiramo o področju, ki ga pokriva Ministrstvo za solidarno prihodnost. To radi počnemo. Morate pa razumeti, da vendarle imamo tukaj še številne druge deležnike, s katerimi moramo tudi sedeti, se dogovarjati, pogovarjati. In danes je pač tako, da minister mora sedeti še tudi z drugimi pomembnimi deležniki, tako da, tako pa tako pač je, časa, časa in ljudi nas je kolikor nas je, kot rečeno, pa pozdravljamo seveda vsako to razpravo. In se je veselimo. Hvala.

Hvala lepa. Sedaj besedo dajem še ostalim vabljenim na sejo. Pred tem pa vas seznanjam, da v skladu z uveljavljeno parlamentarno prakso lahko svoja mnenja in stališča o obravnavani zadevi podate in obrazložite v tem uvodnem delu točke, kasneje pa jih dodatno obrazložite, če so vas k temu pozvali sodelujoči v razpravi. K dodatni obrazložitvi pa ne morete replicirati ali polemizirati s sodelujočimi v razpravi. Prosim vas tudi, da svoja stališča strnete nekako 5 do 7 minut.

Najprej dajem besedo predstavnici Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, magistrici Tatjani Kolenc, izvolite.

Ja, lep pozdrav, hvala za besedo. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje se želimo odzvati na zapis predlagatelja zahteve za sklic nujne seje odbora, da je celoten sistem financiranja dolgotrajne oskrbe netransparenten. Citiramo zapis predlagatelja: "Čeprav se denar zbira na posebnem računu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, javnost nima jasnega vpogleda nad porabo sredstev, ni rednih poročil, ni mesečnih pregledov prihodkov in odhodkov, znano je le to, da se sredstva uporabljajo tudi za druge namene.", konec citata.

Zavod za zdravstveno zavarovanje ostro zavrača zapis o netransparentnosti, neupravičeni rabi sredstev zbranih iz prispevkov za dolgotrajno oskrbo ter nezmožnosti jasnega vpogleda javnosti nad porabo teh sredstev. Najprej naj pojasnimo, da zavod sredstva, zbrana iz naslova obveznega prispevka za dolgotrajno oskrbo zbira na posebnem ločenem računu, saj gre za strogo namensko zbrana sredstva, s katerimi ravnamo gospodarno in jih porabljamo le za namene, ki jih določa zakon, torej zgolj in samo v okviru zakonskih določb. Obveznosti zavoda v obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo z vidika zagotavljanja sredstev in plačil trenutno obsegajo: plačilo pravic do dolgotrajne oskrbe. Zagotavljanje sredstev za dodatek za pomoč in postrežbo za leti 2025 in 2026, financiranje dodatnih stroškov dela izvajalcem socialno varstvene storitve institucionalnega varstva starejših in pa financiranje dodatnih stroškov dela izvajalcem storitve pomoči družini na domu. Prispevek za obvezno zavarovanje se je začel pobirati s 1. julijem letos in se pobira v istem postopku in na enak način kot prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje. Nadzor pa izvajata Finančna uprava Republike Slovenije in v enem delu Zavod za zdravstveno zavarovanje. Poročila o plačanih prispevkih na zavodu pripravljamo na mesečni ravni. Zavod je dodatno na svojih spletnih straneh vzpostavil novo spletno storitev oziroma stran Vplačani prispevki za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo po mesecih, na kateri smo začeli z mesečnim objavljanjem podatkov o plačanih prispevkih za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo.

Nadalje naj pojasnim, da zavod že kvartalno objavlja statistične podatke o porabi sredstev za obvezno zdravstveno zavarovanje in o realizaciji prihodkov, te podatke pa bo dopolnil v naslednji izdaji, ki bo izšla decembra, tudi s podatki o prihodkih in pa odhodkih za dolgotrajno oskrbo. Plačil pravic iz naslova plačanih prispevkov do danes še ni bilo, ker se te uvajajo postopoma in bodo tudi plačila postopna, skladno s časovnico. Je pa zavod že prejel zahtevek Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zagotavljanje sredstev za dodatek za pomoč in postrežbo v višini 73,2 milijona evrov. Prav tako pa s strani Telekoma pričakujemo prve račune za plačilo storitev e oskrbe na daljavo za okrog 4888 uporabnikov v višini okrog 150 tisoč evrov za posamezni mesec.

Skladno s finančnim načrtom bodo odhodki zavoda za leto 2025 znašali 171 milijonov evrov, medtem ko prihodki, kot že omenjeno, 255 milijonov evrov. Presežek ob koncu leta v višini 84,4 milijona evrov bo namenjen financiranju pravic do dolgotrajne oskrbe, nikamor ne bo prinakazan, ampak se bo namenil torej za financiranje odhodkov v letu 2026. Presežek bo ostal na ločenem računu Zavoda za zdravstveno zavarovanje. In kot že rečeno, se bo uporabil za financiranje izvajanja pravic iz dolgotrajne oskrbe v prihodnje, kar je pomembno predvsem z vidika, ker že danes vemo, da bodo izdatki za dolgotrajno oskrbo v naslednjih letih postopoma naraščali. Poleg tega je dolgoročna projekcija staranja prebivalstva v Sloveniji pokazala na izrazito povečanje potreb prebivalcev po dolgotrajni oskrbi in izdatkih zanjo v naslednjih letih in desetletjih. Zato Zavod za zdravstveno zavarovanje se kot odgovorna in strokovna inštitucija vključuje v vzpostavitev sistema dolgotrajne oskrbe, s tem pa odgovorno, skrbno, zakonito in transparentno upravlja z zbranimi sredstvi iz prispevkov za dolgotrajno oskrbo. Glede na vse povedano menimo, da je zapis predlagatelja v tem delu nekorekten in zavajajoč. Hvala.

Hvala lepa. Naslednji dobi besedo Matjaž Florjanc Lukan, vodja klicnega centra 114, izvolite.

Zahvaljujem se za besedo. Prejšnji teden sem bil kot vodja klicnega centra 114 tri dni prisoten na festivalu za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu. In na festivalu sem bil med drugim tudi panelist. Na posvetu festivala o dolgotrajni oskrbi, kjer je predsednica programskega sveta festivala in moderatorka gospa Vlasta Nussdorfer za uvod dala lepo iztočnico: Ni poti nazaj, je le naprej. In zakaj so ljudje prepričani, ki kličejo k nam v klicni center 114, da je temu res tako? Ne zato, ker smo s 1. julijem začeli vsi plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo. Predvsem zato, ker imajo starejši pravico do samostojnega in dostojnega življenja v starosti, zato, ker si to iskreno starejši želijo. Ker lahko starejši, ki potrebujejo pomoč pri izvajanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil, z dolgotrajno oskrbo na domu ostanejo v domačem okolju, kjer se počutijo varno, ker številni, ki živijo v domovih za starejše, nimajo dovolj visokih pokojnin za kritje stroškov bivanja in razlike pokrivajo njihovi svojci in otroci in ker mnogi starejši ne želijo v dom, saj nočejo biti finančno breme svojim svojcem, a hkrati veliko teh pomaga plačevati stroške in s tem prebrodi njihovo krizo.

Ko je prej državni sekretar omenil tudi projekt e-oskrba naj povem, da je paket e oskrbe, ki je bil dvoletni projekt pilotni projekt, v katerega je bilo vključenih 5000 uporabnikov, bilo v dveh letih aktivirano približno 60000 klicev na pomoč. Od tega je bilo 4000 klicev svojcev, da so pomagali svojim bližnjim in več kot 600 je bilo intervencij nujne medicinske pomoči. Če je bilo samo za 5000 teh uporabnikov, ki so že dve leti uporabljali to, vemo, kakšne bodo številke za ljudi, ki bodo imeli, se pravi projekt, paket e-oskrbe. Vemo, da vsi, ki bodo imeli vsaj prvo kategorijo, ki bodo vključeni v dolgotrajno oskrbo in starejši nad 80 let bodo imeli to storitev brezplačno. In to pomeni vsaj trikratno vrednost tega, kar plačujejo danes od svoje pokojnine. Se pravi, če rečemo, da ima oseba 1000 evrov pokojnine, plačuje 10 evrov prispevka za dolgotrajno oskrbo, sam paket je vreden 31 evrov na mesec. In tega se ljudje zelo, zelo veselijo. Pokličejo k nam in povedo tudi primere, kako gospa s hojco pade v stanovanju in ne more ničesar, ne more se niti odplaziti do vrat, ničesar ne more, kliče na pomoč. Če bi imela zapestnico, če bi imela verižico okoli vratu, v kateri je senzor padca, bi to bila velika pomoč. Tako da moram poudariti, da v bistvu ljudje, ki pokličejo k nam, povedo, da jim plačevanje prispevka sploh ne predstavlja nobene težave. Da s tem, to, kar bodo dobili z dolgotrajno oskrbo, je to to, kar so si želeli že deset ali pa 20 let nazaj. In to je v bistvu v resnici hvaležnost starejših, da se končno sistem vzpostavlja in da se premika in vedo, da so porodne težave in vedo, da ne gre vse gladko, ampak hvaležni so za to, da je nekdo zagrabil za to in da se to v resnici uvaja. In klicni center 114 s tem namenom podpore starejših že od sredine maja državljanom nudi tudi informacije o dolgotrajni oskrbi. Na brezplačni telefonski številki 114 lahko starejši in njihovi svojci dobijo vse potrebne in zanesljive informacije. In vsem, ki se sprašujejo, kako najbolje izkoristiti prednosti storitev dolgotrajne oskrbe svetujemo, naj pokličejo v klicni center 114, kjer ljudem pomagamo razumeti možnosti in izbrati tisto, kar najbolj ustreza njihovim potrebam. In ljudje so zelo hvaležni za te informacije. Še bolj pa jih veseli, da bo sistem dolgotrajne oskrbe kmalu popolnoma zaživel in omogočil samostojno in dostojno življenje starejšim. In samo v prvih štirih mesecih klicev v, ko na številki 114 odgovarjamo tudi na vprašanja. Za dolgotrajno oskrbo smo prejeli že več kot 5200 klicev in za vsak klic se osebno odzovemo, poiščemo odgovore in če teh nimamo, takoj pokličemo nazaj, se povežemo z organi, dobimo informacije in ljudje so izredno hvaležni, da se država odziva nazaj in da je ta krog sklenjen.

Moram reči, da je bilo pred enim mesecem, točno pred enim mesecem, 9. septembra, je na Vladi predsednik Vlade sklical posvet o izvajanju dolgotrajne oskrbe. In takrat je bil postavljen tudi datum, vidimo se čez en mesec. Tako da 9. septembra je postavil datum za 9. oktober in to je ravno danes. Tako da v bistvu moram, moram povedati, da je bilo to ravno takrat že postavljeno. Tako da po tem, ko bom tole podal, se odpravljam na posvet za dolgotrajno oskrbo, ker je tam, se bodo zbrali ponovno vsi deležniki, ki bomo skupaj s predlogi in informacijami poskušali ugotoviti, kaj se da narediti še bolje in hitreje. Predsednik vlade je na tem posvetu jasno poudaril, da gre za odgovornost te vlade, da sistem dolgotrajne oskrbe zaživi. Ampak jaz bi dodal tudi, da v bistvu to ni odgovornost samo vlade, to je odgovornost nas vseh, izvajalcev, stroke, institucij in civilne družbe. Vsi moramo po svojih močeh, s pozitivnim pristopom in s sodelovanjem poskrbeti, da bo sistem zaživel v praksi. Ker moramo se zavedati nekaj, dolgotrajna oskrba ni nekaj oddaljenega. Prej ali slej bo v bistvu vsak od nas na tak ali drugačen način prišel v stik ali se srečal z njo. In ko pride ta čas, si bomo vsi želeli živeti samostojno in dostojno starost. In danes se potrudimo, da to omogočimo že danes v bistvu vsem našim staršem, dedkom, babicam, za vse, ki potrebujejo pomoč. In zaključil bi z besedami, ki se mi zdijo v tem trenutku izredno pomembne, in sicer stvari, ki se jih moramo najprej naučiti, preden jih lahko naredimo, se naučimo tako, da jih naredimo. Hvala lepa za besedo.

Hvala lepa. Naslednji dobi besedo predsednik Združenja direktorjev, članov Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, gospod Andrej Štesl, izvolite.

Hvala. Spoštovani gospod predsednik odbora, spoštovane poslanke in poslanci in vsi prisotni. Najprej v imenu Skupnosti socialnih zavodov opravičujem odsotnost sekretarja Denisa Sahernika, ki je zaradi obveznosti, o katerih smo že danes slišali, da so sedaj ob 13. uri odsoten in se današnje seje žal ni mogel udeležiti, zato bom podal skupno stališče Skupnosti socialnih zavodov in Združenja direktorjev.

V skupnosti in združenju že ves čas podpiramo celovito ureditev dolgotrajne oskrbe v sistemskem zakonu. Podpiramo tudi vzpostavitev financiranja s prispevkom. saj to pomeni, da smo se kot družba odločili, da dolgotrajna oskrba postane ena od osnovnih pravic vsakega zavarovanca in da se to področje končno prepozna kot del samostojnega sistema ne več le kot del zdravstvenega ali socialnega varstva. Ravno zato, ker podpiramo uvedbo dolgotrajne oskrbe smo že 2. julija na lastno pobudo organizirali posvet Združenja direktorjev domov za starejše, na katerega smo povabili predstavnike Ministrstva za solidarno prihodnost, kjer smo skupaj iskali rešitve za optimalno implementacijo. Posvet s skupščino smo imeli tudi 17. septembra, naslednji posvet bomo imeli 21. oktobra in nato konec novembra še ponovno posvet s skupščino. Z vprašanji, s katerimi se direktorji soočajo niso oviranje implementacije dolgotrajne oskrbe, temveč poskus, da skupaj, vsaj v domovih za starejše, dolgotrajno oskrbo uvedemo v zakonsko predvidenem roku, to je s 1. decembrom letos. Če dolgotrajne oskrbe v domovih s 1. decembrom ne bo bodo stanovalci plačevali 20 do 25 odstotkov višje oskrbnine kot sedaj. Verjetno si vsi želimo, da bi novi sistem čim prej zaživel tudi v praksi. Reforma sama po sebi ne prinaša sicer bistvenih vsebinskih novosti, z redkimi izjemami, razen da ki jih že ne bi izvajali po zakonu o socialnem varstvu, na novo pa prinaša nekaj izjemno pomembnega, to so dodatna sredstva za delovanje sistema. V Skupnosti socialnih zavodov in v Združenju direktorjev že več let opozarjamo, da brez dodatnih sredstev dolgotrajne oskrbe ne bo mogoče izvajati v potrebnem in predvidenem obsegu. Več sredstev namreč pomeni priložnost, da se storitve razširijo, izboljšajo in postanejo dostopnejše, vendar samo, če bodo za to na voljo ljudje, ki bodo te storitve izvajali. Prav kadrovska vprašanja so danes osrednji problem sistema dolgotrajne oskrbe in bodo odločila, ali bo reforma uspela ali ne. Ne pozabimo, v prihodnjih treh letih se bo upokojilo 10 odstotkov naših sodelavcev, v prihodnjih petih pa celo 17. Ob tem, da je zaposlenih skoraj desetina oseb s priznano invalidnostjo in omejitvami, kar je veliko nad splošnim povprečjem, in da je 8 odstotkov dolgotrajno odsotnih zaradi bolezni ali poškodb.

Za izboljšanje kadrovske situacije v dolgotrajni oskrbi sta ključni dve glavni zadevi. Prva je možnost zaposlitve dodatnega osebja, po eni strani za to, da bo potrebne storitve sploh možno izvajati, po drugi strani pa za to, da jih bomo lahko razporejali na delo manj vikendov in praznikov ter manjkrat klicali na delo, ko imajo sicer svoj prosti dan. In drugič, povišati osnovne plače zaposlenih, saj sprememba plačnega sistema v javnem sektorju našimposlenim ni prinesla bistveno višjih plač. Na primer, začetne bruto osnovne plače strežnic, oskrbovalk, bolničarjev, kuharjev so v razponu med tisoč 291 in tisoč 497 evrov bruto oiroma 872 in tisoč 6 evrov neto. Kako lahko pričakujete od mladih, da jih bo zanimalo delo za takšno osnovno plačo?

Zato že dlje časa opozarjamo na potrebo po posebnem, vsaj 20 odstotnem dodatku na plače, za plače, za vse zaposlene v dejavnosti dolgotrajne oskrbe. Kot o nujnem ukrepu za stabilizacijo kadrov ob prehodu v nov sistem. Tak predlog smo žal neuspešno podali vsem poslanskim skupinam in Vladi Republike Slovenije junija ob sprejemanju sprememb Zakona o dolgotrajni oskrbi. S takšnim ukrepom bi lahko izvajalci v ključnem trenutku ohranjali obstoječe zaposlene in pridobivali nove sodelavce, ki jih bomo nujno potrebovali. Ob zagonu institucionalne dolgotrajne oskrbe 1. decembra letos ter za vzpostavitev dolgotrajne oskrbe na domu za kar bomo potrebovali dodatni kader, saj bo dolgotrajna oskrba na domu potekala ob ohranitvi pomoči na domu. Že večkrat smo predlagali in še naprej ponavljamo, da je potrebno vzpostaviti ločen plačni sistem za zaposlene v dolgotrajni oskrbi in skleniti novo panožno kolektivno pogodbo za to področje, ki bo odražala sodobne potrebe delodajalcev ter obveznosti in pravice zaposlenih. Delo v dolgotrajni oskrbi je med najbolj zahtevnimi v javnem sektorju, zahteva stalno prisotnost 24/7/365, v nezmanjšanem obsegu, povečan telesni napor, čustveno stabilnost in veliko mero odgovornosti, saj ne delamo s papirji ali stroji, temveč z ljudmi. Zaposleni vsak dan delajo z ljudmi, ki ne morejo sami poskrbeti zase, pogosto v zelo težkih pogojih. Če bomo njihovo delo še naprej vrednotili enako kot druga, bistveno lažja delovna mesta v javnem sektorju, bomo te ljudi izgubljali, novih pa ne pridobivali in brez njih noben sistem dolgotrajne oskrbe ne more zaživeti, kot so potrebe.

Naj torej povem povsem direktno. Če ne bo ljudi za izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe, teh storitev preprosto ne bo. Ne glede na to, koliko prispevka zberemo in koliko zakonov sprejmete. In brez spremembe plačnega sistema, novih sodelavcev o dolgotrajni oskrbi ne bo.

Današnja razprava na tem odboru omogoča širšo javno razpravo o tem, kaj bomo in kdaj bomo z zbranimi sredstvi prejeli prepotrebne storitve dolgotrajne oskrbe. Menimo, da bistvo vprašanja ni v tem, ali naj prispevek ostane oziroma ne oziroma kdo ga bo plačal ali kdo ne, temveč zakaj in kako bomo zbrana sredstva porabljali ter kako bomo zagotavljali dovolj zaposlenih za izvajanje vseh potrebnih storitev dolgotrajne oskrbe.

Hkrati želim poudariti še eno pomembno dejstvo. Z uveljavitvijo prispevka za dolgotrajno oskrbo je bil vzpostavljen jasen in stabilen vir financiranja dolgotrajne oskrbe. Če bi zbiranje tega vira zdaj tik pred začetkom izvajanja vseh storitev dolgotrajne oskrbe zamaknili bi tvegali, da bi se kmalu znašli v položaju, ko bi morali uporabniki sami doplačevati storitve. Zakon namreč že danes določa, da bodo uporabniki od leta 2028 dalje doplačevali 10 odstotkov vrednosti ne denarne storitve in 20 odstotkov vrednosti storitev za ohranjanje samostojnosti, če predvideni finančni viri ne bodo zadoščali. Zato menimo, da je pomembno, da ta prispevek ostane, ker predstavlja temelj za stabilno financiranje prihodnjih storitev. Hkrati pa poudarjamo, da se mora uporabljati strogo namensko za dolgotrajno oskrbo in nikakor ne za kakšne druge namene ter da je skrajni čas, da se jasno vzpostavijo vsi potrebni procesi za izvajanje dolgotrajne oskrbe tudi tisti, ki bi morali delovati že nekaj mesecev, pa še vedno ne delujejo.

Naj zaključim s pogledom naprej. Vzpostavitev sistema dolgotrajne oskrbe predstavlja eno najobsežnejših reform na področju socialnega varstva in predstavlja tudi za izvajalce in zaposlene velik strokovni in organizacijski izziv. Dolgotrajna oskrba je odraz tega, kako kot družba ravnamo z najbolj ranljivimi. Če želimo, da sistem zaživi, mora država poleg finančnih virov vzpostaviti tudi pogoje, v katerih bodo lahko zaposleni kakovostno in odgovorno opravljali svoje delo. Hvala za vašo pozornost.