Hvala za potrpljenje, vse članice in člane odbora lepo pozdravljam, tudi vabljene seveda!

Pričenjam 20. sejo Odbora za kulturo, obveščam vas, da se seje ne more udeležiti poslanka Anja Bah Žibert, s pooblastilom pa sodelujejo na seji poslanec Rado Gladek, ki nadomešča poslanko Alenko Jeraj.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem, in sicer 1. točka: Poročilo o izvajanju Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021 do 2025, in sicer za leto 2024, 2. točka: Letno poročilo Sveta za radiodifuzijo za obdobje 2024-2025, in pa 3. točka: Letno poročilo Slovenske tiskovne agencije Ljubljana za leto 2024.

Smo torej pri 1. TOČKI DNEVNEGA REDA.

Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.

K točki pa so bili vabljeni: Ministrstvo za kulturo, Državni svet, Nacionalni svet za kulturo.

Besedo najprej dajem predstavniku Ministrstva za kulturo, državnemu sekretarju magistru Marku Rusjanu, izvolite.

Najlepša hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem poslankam in poslancem in ostalim vabljenim!

Pred vami je vsako leto, kot veste, vsakoletno eno poročilo za leto 2024. Medresorska delovna skupina za spremljanje izvajanja jezikovne politike Republike Slovenije o izvajanju Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko od 2022 do 2025. To poročilo vsako leto obravnava, potem tudi seznani Državni zbor. Samo poročilo strukturno uvodoma najprej povzame namen in glavne cilje aktualnega programa za jezikovno politiko za omenjeno obdobje. Nato sledijo poročilo o realizaciji ciljev oziroma ukrepov v posameznih nosilcih, in sicer z vpisom izvedenih dejavnosti ter navedbo porabljenih finančnih sredstev v letu 2024. Ob koncu so še strnjeni jezikovno politični cilji po tematskih vsebinah ugotovitve medresorske delovne skupine z glavnimi vsebinskimi poudarki izvedbenih dejavnosti ter priporočila skupine katerim področjem jezikovne politike bo treba nameniti še več pozornosti. Tako da bom jaz zdaj zelo na kratko, bom šel po posameznih nosilci politik, se pravi, to so predvsem ministrstva in državni organi. Če mogoče začnem s področjem, ki ga pokrivamo Ministrstvo za kulturo. Tukaj je treba posebej omeniti, v letu 2024 je bil sprejeta novela Zakona o javni rabi slovenščine s katero se omogoča enakovredno zastopanost slovenščine v digitalnem okolju. To je bila dolgoletna nekako malo rana, ker se pač ni na mnogih teh digitalnih platformah in aparatih ni omogočalo slovenski jezik. Tako da zdaj se to počasi uvaja in glede na tudi prehodne določbe zakona. Tako da poleg / nerazumljivo/, ki je že na začetku to sledil, je zdaj še se počasi tudi v večini avtomobilov in drugih aparatih to uvaja.

Kar se tiče Ministrstva za kulturo. Imamo mi poleg tega, da pač praktično celotno ministrstvo na nek način prebrati nekako izvajajo jezikovne politike preko medijev ali pa kulturnih programov, je pa tukaj še posebej treba omeniti določene aktivnosti, ki jih ministrstvo sofinancira na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje projektov, namenjenih predstavljanju in uveljavljanju, razvoju slovenskega jezika ter njegovi promociji, je financirano več projektov, tako slovenski znakovni jezik ter tudi projekt Kinodvora za gluhe in naglušne. Tudi mnogi ukrepi oziroma sofinanciranje se nanaša tudi na slepe in slabovidne, na njihove projekte, ki so, katerih se pač omogoča večjo dostopnost do kulturno umetniške ponudbe. Poleg tega pa samo na kratko, predolgi se tudi financira jezikovne portale, Fran Franček, kot verjetno poznate. Poleg tega pa poleg ostale promocije slovenskega jezika se tudi sofinancira tudi učenje slovenščine za tujce.

Zdaj, če grem po drugih na hitro skozi druge resorje. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje namenja v okviru digitalizacije izobraževanja namenja veliko pozornost projektom s svojim šolska torba, objava učbenikov in učnih gradiv v digitalnem okolju, tudi ti so povezani s spletnimi portali Franjo Franček. Upravna akademija, Ministrstvo za javno upravo izvaja jezikovna usposabljanja tukaj predvsem namenjeno državnim uradnikom, ker je tudi sam jezik uradnikov treba čim bolj, čim bolj izboljševati, da je jasen, razumljiv in uporaben. Tudi Ministrstvo za pravosodje izvaja tečaje slovenskega jezika. To predvsem za osebe, ki prestajajo kazni zapora v njihovih zavodih ter tudi za zaposlene seveda v pravosodnih organih.

Urad za oskrbo in integracijo migrantov sofinancira programe učenja slovenskega jezika. Potem Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu tudi podpira rabo slovenskega jezika in tudi že s tem, ko sofinancira zamejske organizacije in druge Slovence po svetu, že s tem krepi rabo slovenskega jezika, ohranjanja in tako naprej. Univerze imajo tudi svoje programe, tudi mi tukaj financiramo tudi ene programe univerz. Ja, tukaj imamo predvsem Univerze v Ljubljani izvaja pomočjo, / nerazumljivo/ naših sredstev Slovenščina na dlani 3, aktualizacija učnega e-okolja, se pravi tudi v digitalnem okolju učenje slovenščine. Tako da tukaj so seveda javna agencija za raziskovalno in inovacijsko dejavnost, kjer tudi sofinancira razne jezikovne modele. Dostikrat se to sofinancira iz več virov, tako z njihovega kot našega. Poleg tega je tukaj pa poleg slovenščine se seveda tudi v okviru jezikovne politike sofinancira tudi jezike manjšin, se pravi italijanske, madžarske nadzorne narodne skupnosti, se pravi tudi romske skupnosti. Tako da je to tudi nekaj tudi preko našega ministrstva, drugače pa preko Urada za narodnosti.

Zdaj, da ne bom šel zdaj skozi vse, ker so še potem posamezne aktivnosti, so v poročilu navedena. Tako da bi šel mogoče na priporočila medresorske delovne skupine, zaradi tega, ker bi morali pač namenjati več pozornosti. Se pravi, skrb za čim bolj razvite sodobne digitalne vire in čim bolj razvita jezikovno tehniška orodja. Skrb za slovenski znakovni jezik in izobraževanje oseb s posebnimi potrebami. Zlasti skrb za dvig sporazumevanja, možnosti gluho slepih, skrb za jezikovno dostopnost do kulturnih dobrin tudi za osebe s posebnimi potrebami in skrb za izboljšanje bralne in digitalne pismenosti vseh generacij. Tukaj bi mogoče za konec samo povedal, da to je seveda priporočilo glede na priporočilo glede na poročilo za leto 2024, tako da tudi določene tukaj našteta področja se tudi že v letu 2025 tudi izvajajo. Zdaj tukaj se lahko bolj omejim na Ministrstvo za kulturo. Se pravi, veliko je povezano z digitalizacijo. Tukaj je tudi, ko sem bral poročilo Državnega sveta, je bilo omenjeno, da vprašanje prenosa v zvočno obliko predvsem za slepe in slabovidne pri medijih. Tukaj tudi po novem Zakonu o medijih se tudi poveča, mislim večja podpora prehoda v digitalno okolje in tako da tudi posredno druge aktivnosti, ukrepi delujejo za to področje. Tudi ostale aktivnosti, ki se izvajajo, so predvsem na področju tudi predvsem knjig, tukaj tudi razvoj zvočnih knjig, pa ostalih zadev.

Tako da toliko na kratko z moje strani.

Najlepša hvala.

Imamo predstavnika Državnega sveta? Vidim, da … Aha, je, se opravičujem.

Izvolite besedo, doktor Matjaž Štolfa.

Hvala lepa za besedo, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Predhodnik je že malo omenil, že Državni svet, da smo dali že neke pripombe. V glavnem, mnenje k poročilu o izvajanju resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021-2025 v letu 2024. Komisija Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino je na 33. seji, 1. 10. 2025 obravnavala pogodbo o izvajanju resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021-2025 za leto 2024.

Komisija se je seznanila z mnenjem Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, ki ugotavlja, da se ne glede na poročilo področju dostopnosti vizualnih sporočil namenja vedno več pozornosti izboljšanju dostopnosti za slepe in slabovidne osebe, vizualna sporočila so namreč brez ustreznih prilagoditev ali pomoči večinoma nedostopna za to skupino. Zato vsak napredek na tem področju pomeni pomemben korak k večji vključenosti. Pričakujejo pa, da bodo v prihodnje izvedeni konkretni premiki zlasti pri dostopnosti takih gradiv. Komisija ocenjuje, da uresničeni ukrepi jezikovne politike Republike Slovenije pomembno spodbujajo kakovostno vključenost slovenskega jezika v delovanje državnih inštitucij. To je izrednega pomena za ohranjanje, razvoj in sodobno rabo slovenskega jezika v vseh družbenih, znanstvenih in tehnoloških okoljih.

Komisija poudarja, da si je pri uresničevanju Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko treba prizadevati. Za zagotavljanje večje jezikovne enakopravnosti v digitalnem prostoru, krepitev jezikovnih kompetenc ter podporo raziskavam in inovacijam na področju slovenskega jezika. Prizadevati pa si je treba tudi za krepitev razvoja naprednih tehnoloških sistemov in orodij na sistemski ravni, še za večjo in hitrejšo dostopnost slepih in slabovidnih oseb k različnim vizualnim sporočilom. Vemo, da je bilo tudi veliko stvari delanih, tudi občine morajo svoje spletne strani prilagajati slepim in slabovidnim. En kup inštitucij ima te prilagoditve za narediti, ampak žal so te prilagoditve prepočasne oziroma se ne izvajajo v takem merilu, v kakršnem bi se moralo. Tako da res apeliramo za vse, vse, vse inštitucije tudi, da se nekako lotijo tega, da bodo, da bo vključenost slepih in slabovidnih v čim večjem merilu se izboljšala. Hvala za besedo.

Hvala tudi vam.

Besedo sedaj dajem predsedniku Nacionalnega sveta za kulturo, ki ga ni, se je opravičil.

Tako da prehajamo na razpravo članic in članov odbora.

Kolegica Rajbenšu, izvolite besedo.

Hvala za besedo, spoštovana predsednica.

Dobro jutro vsem, ki ste danes tukaj. Spoštovane kolegice, kolegi!

Samo poročilo je o zelo, zelo obsežno, tako da jaz sem pač, ko sem brala, sem poskušala narediti nek povzetek kolikor toliko, da pač lahko vidimo, kaj pač ta resolucija torej prinaša. In če bi na začetku povedala, bi lahko rekla, da je na področju jezikovne politike, da se nekako ohranja dosledno strokovno in pa tudi neka razvojno usmerjena pot. Meni osebno se zdi, ko sem brala, da se v letu 2024 je, torej gre za nek opazen napredek, kar bom mogoče na kratko kasneje tudi povedala. Kar se tiče medresorskega sodelovanja, se mi zdi, da je bilo kar uspešno. Zdaj, če bi najprej pogledali te napredke in dosežke, ki jih je seveda zelo dosti, jaz bom poskušala čim bolj strniti. Najprej velja seveda izpostaviti področje jezikovnih tehnologij, kjer je Slovenija naredila kar velik korak oziroma zame, ko sem brala, celo največji premik v tem letu. Razvit je bil, torej dosti programov je bilo na tem področju oziroma projektov. Razvit je bil slovenski jezikovni model Slaloma, ki temelji na odprtokodnih principih in omogoča uporabo umetne inteligence tudi v slovenščini. Da, z vključitvijo v evropski konzorcij ali edit pa smo se tudi enakovredno, torej Slovenija se je enakovredno vključila med države, ki aktivno razvijajo digitalne vire in pa umetno inteligenco za jezike z manjšim številom torej govorcev, tako kot je Slovenija, Slovenija nekako je postala tukaj enakovreden partner.

Na področju izobraževanja. So bili prav tako doseženi neki premiki, predvsem pri vključevanju otrok priseljencev v slovenski šolski sistem, kar smo seveda dosegli tudi z novelo Zakona o osnovni šoli, kjer so bile uzakonjene določene rešitve, ki omogočajo postopno vključevanje učencev priseljencev v redni pouk in pa prilagoditve pri ocenjevanju. Zato lahko govorimo, da so z določenimi kognitivno inkluzivnimi pristopi, da so ti projekti pripomogli k jezikovni integraciji otrok s priseljenskim ozadjem. Predvsem, ko govorimo o nekih izboljšanih didaktičnih metodah.

Na področju večjezičnosti in pa delo z manjšinami je prav tako bilo kar nekaj projektov. Eden izmed teh je utrdil sodelovanje torej ob meji tako v italijanski kot tudi na hrvaški strani ter je prispeval k boljšemu razumevanju večjezičnega poučevanja v osnovnih šolah. Dodatno pa so bili seveda financirani tudi projekti, ki vključujejo tudi romske, torej tako romske, madžarske in italijanske narodne manjšine, kar krepi seveda kulturno raznolikost in pa bogati slovenski javni prostor.

Kjer se pač meni zdi, da bi bile, torej, da so še izzivi ali pa potrebne izboljšave, kljub napredku, ki ga vidimo, je najprej torej stabilno financiranje, kar pomeni, da bi naj številni projekti mogoče lahko imeli neko dolgoročno, torej financiranje, torej, da bi se jim to zagotovilo. Ponekod se mi zdi, da je tudi neenaka regionalna vključenost, kar pomeni, da predvsem neke šole ali pa občine iz manjših okolij so potem nekako malo manj vključene oziroma se jih včasih lahko na nek način tudi pozabi, najbrž nenamerno. In pa tretje je pa tudi, da je potrebna močnejša podpora slovenščini kot jeziku znanosti, saj angleščina recimo na univerzah in pa v raziskavah, ki jih imamo, seveda pogosto tudi prevladuje. Če primerjamo z letom 2023, torej s poročilom oziroma lahko vidimo, da se je dalo dosti več denarja torej za digitalizacijo, okrepil se je torej proračun za integracijo, kot sem rekla, priseljencev. Širijo se ti programi za večjezično manjšino. In pa seveda upam, da je tudi šlo za vsakoletno boljšo medresorsko koordinacijo. Zdaj, jaz bi imela mogoče za ministrstvo eno vprašanje samo in to pač ravno na področju znanosti, kar sem prej omenila. Ali obstajajo neki načrti za spodbujanje potem znanstvenih objav v slovenščini in večjo uporabo slovenskih strokovnih izrazov v, ne vem, tudi visokošolskem okolju. Če mogoče kaj veste o tem, če mi lahko poveste? Hvala lepa.

Hvala.

Še kdo želi razpravljati pri tej točki? (Ne.) Vidim, da ni interesa, tako da dajem besedo ministrstvu za odgovor.

Hvala.

Zdaj, glede objavljanja, če sem prav razumel, znanstvenih tekstov v slovenskem jeziku, tukaj nisem seznanjen kako natančno to univerze in raziskovalne inštitucije to vodijo, tako da tukaj je lahko pisno naknadno ko pridobimo tudi resorna ministrstva oziroma poiščemo. Zdaj, drugo vprašanje je bilo pa to, skupno je bilo okej, da je nekaj narobe, odgovorim…

Spoštovani, niste član odbora, tako da ne vem zakaj bi razpravljali pri tej točki lahko… Ali lahko, prosim, vam bom dala besedo pri 2. točki. Ni taka praksa, pač mi smo na univerzi. Torej, če ni več razprave, potem ugotavljam, da se je Odbor za kulturo seznanil s Poročilom o izvajanju Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021 do 2025 za leto 2024.

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - LETNO POROČILO SVETA ZA RADIODIFUZIJO, ZA OBDOBJE 2024-2025.

Poročilo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Kot tudi mnenje Komisije Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino.

K tej točki so bili vabljeni Ministrstvo za kulturo, Državni svet, Svet za radiodifuzijo in pa Akos.

Besedo dajem predstavniku predlagatelja, torej sedaj dobite besedo predsednik Sveta za radiodifuzijo, doktor Jurij Franc Tasič, izvolite.

Najlepša hvala.

Zopet pozdravljam tukaj zbrane!

Želim jim uspešno delo ne samo tukaj, ampak tudi v svojem delovnem okolju. Moram reči, da Svet za radiodifuzijo je imel v tem preteklem obdobju, o katerem poročamo, dokaj veliko dela. Saj veste, da mi smo neodvisno strokovno telo, ki dejansko bolj skrbimo za ocene stanja na področju radiodifuzije teh medijev ter dejansko sledimo dogodkom, trendom na področju razvoja in raziskav ter skušamo te informacije potem posredovati Državnemu zboru, ker nam se zdi, da je to ena od osrednjih nalog našega, tudi sveta. Rad bi samo poudaril, da in upravičil kolega Gorazda Škrabarja, ki se je najavil, da bo prišel na ta, na ta sestanek Sveta za kulturo, vendar zaradi prestavitve z jutrišnjega dne na današnji dan, kar je malce neobičajno, ni mogel prestaviti svojih dolžnosti. Tako da mislim, opravičilo z njegove strani oziroma on tudi vam opravičuje, po mojem, svoj pogled na to, da ste prestavili nenormalno na današnji dan.

Moram reči, da v tem obdobju smo imeli veliko aktivnosti. Če samo pogledate naše poročilo govori o splošnih nalogah, ki so predvidene v zakonu. Potem izvajali smo javne posvete z deležniki na tem medijskem trgu, govorili smo veliko o radijskem trgu. Dajali pobude in strokovno pomoč ministrstvu, strokovno, potem smo spremljali evropske usmeritve na tem področju, spremljali smo dogajanje na področju etike in informacijskih tehnologij, rabe slovenskega jezika v medijskem prostoru. In če pogledate dejansko naše poročilo, je bilo namenjeno vam, malce širše kot je morda ste pričakovali. In sicer ključne aktivnosti, ki so bile, so bile priprave stališč do dveh predlogov Zakona o medijih ZMD1. Dvakrat smo razpravljali o tem, kar bi bilo čisto zapravljanje časa, če bi dejansko poslušali naše dobre pobude. Mislimo, da so naše pobude bile povsem strokovne pobude. Potem smo izpeljali dve oziroma v tem obdobju smo izpeljali en posvet o prihodnosti radia, ki je bil zelo odmeven v tem slovenskem prostoru, potem smo pa pripravili posvet o, mi smo takrat imenovali to o uravnoteženem poročanju. Tu smo pa doživeli neke vrste, jaz bom rekel, moralni polom. o tem več kasneje. Potem kasneje smo pa še začeli s pripravami, kar smo obljubili, o razvoju televizije, govori in bodočnosti televizije, ta posvet pripravljamo v mesecu, v mesecu novembru tega leta, 28. novembra. In ste zelo dobrosrčno ali pa povabljeni na ta posvet, da boste videli, kam gredo te tehnologije, da boste znali v Državnem zboru tudi se pravilno odločati, kajti te tehnologije bodo omogočale tudi nove storitve, prilagojene končnemu uporabniku. Potem smo pa dejansko, velik del energije smo porabili tudi pri pripravi dopolnitev predloga seznama pomembnejših dogodkov za televizijski prenos za notifikacijo to pri Evropski komisiji. Zdaj, kar se tiče tega, še moram se pa opravičiti, da dejansko dva posveta smo pripravili v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo, in sicer z direktoratom za medije in se gospodu direktorju doktor Maziju in ministrici za podporo lepo zahvaljujem. Če pogledamo naše morda zdaj malce bolj natančno. Tudi govorili smo o novih tehnologijah, tehnologijah 5G, o možnostih komunikacijskih tehnologij 5G, izpostavljali smo tudi problematiko nepoznavanja teh tehnologij v tem slovenskem prostoru. Kaj šele 6G, 7G in danes prihaja tehnologija 8G. To so tehnologije z zakasnitvami, recimo iz prenosa nekega podatka iz ZDA, na primer pri 6G, je ena stotinka sekunde je največja zakasnitev. To pomeni, da te tehnologije omogočajo cel niz novih možnosti, o katerih skušamo razpravljati, vendar na žalost ne prostor zazna potrebe po novih znanjih, ne zazna. Resda je ta nova znanja je treba potem, to paše v področje digitalizacije. In ta nova znanja omogočajo torej nove prijeme na področju radiodifuzije, kot sem že dejal, nove storitve, človeku prilagojene storitve.

Zdaj, če pogledamo povzetke posameznih področjih, na primer kar se tiče predloga o Zakonu o medijih, smo menili, da je treba zagotoviti trajnostni razvoj medijev v Sloveniji. Trajnostni razvoj pomeni vsa ta znanja, o katerem sem ravnokar govoril, o tehnologijah za prenos in o uporabi umetne inteligence pri prirejanju vsebin končnemu uporabniku, sledenju končnemu uporabniku in pripravo nelinearnih torej storitev, ki se vedno bolj pojavljajo. Tega v Zakonu o medijih ni. Premalo ste dejansko upoštevali stroko - oziroma mislim, da je sploh niste upoštevali - pri pripravi Zakona o medijih. Žal tukaj smo malenkost zgrešili, tako da pričakujemo. Moram reči, da je prav, da ste na nek način naredili ta korak v tej smeri. Vendar drugič priporočamo, da pridete v fazo dopolnjevanja tega zakona v smeri predlogov, ki smo jih vam poslali. Kajti tak Zakon o medijih mora slediti tudi vrednotam, o katerih ves čas govorimo v tem slovenskem prostoru. Vsi smo polni besed o svobodi, o dostojanstvu, resnicoljubnosti, odgovornosti, pravičnosti, kakovosti, o pluralizmu, na koncu pa poglejmo, kaj je dejansko, kakšno je dejansko stanje. Svet je pri tem, je opozarjal takrat, torej zdaj jaz govorim o preteklem obdobju, kajti zakon je sprejet, o problemih kot so umetna konstrukcija realnosti, kajti veliki posredniki med javnostjo torej so dejansko ustvarili lastne agende in jih pošiljali med ljudi, namesto da bi ljudi spodbujali k lastnemu razmišljanju, podajanje različnih pogledov na isto zadevo. Na drugi strani smo imeli pozitivne trende pri razvoju tehnologij in krasno, nekateri ponudniki medijskih storitev sledijo tehnološkim možnostim, ki jih dejansko razvoj omogoča. Zelo pomembno za nas je, so neodvisni mediji, po drugi strani pa mainstream mediji, smo pa malo kritični do njih, a ne, ker dejansko so se prelevili v neke vrste nadzornike namesto podajanja različnih pogledov na neke probleme. To pomeni, da na ta način ti mainstream mediji delajo na nek način manipulacijo s končnimi uporabniki. In namesto, da bi skrbeli, da končnemu uporabniku dajo kakovostne medijske storitve. In kar bi moral biti pomemben cilj tega zagotavljanja, to pomeni zagotavljanje celovite obveščenosti, osebni razvoj končnih uporabnikov na področjih kulture, etike, morale, etc. Druga velika napaka v tem zakonu, ki je pa tudi niste poslušali, je pa definicija medija, vi za medij uporabljate, torej kot medij, besedo mediji uporabljate za različne pojme. Jaz se moram tukaj morda tudi opravičiti Ministrstvu za kulturo hkrati, ker se dejansko Ministrstvo za kulturo je dejalo, da sledijo evropskim standardom. Če je to, to je bila njihova razlaga tega našega, te naše pripombe. Potem so bile zelo pomembne, so bile to, kar smo že zadnjič na predhodnem posvetu oziroma poročilu rekli, sovražne vsebine, kaj je to sovražni govor. Dejansko smo rekli, da je to naloga širše splošne razprave. Potem zelo pomembno je bilo, identifikacija fizične osebe lastnika medijev, ne neke družbe. Pomembna je tehnološka konvergenca in upoštevanje nekih minimalnih standardov. To, kar se tiče teh zakonov, torej dveh predlogov. Torej, prihodnost teh globalnih medijev dejansko bo odvisno, po našem mnenju, od prilagajanja izzivom in izkoriščanja teh novih tehnologij. In še enkrat poudarjam, da kot člani sveta smo pripravljeni prispevati k zakonskim rešitvam Zakona o medijih, saj živimo v tem slovenskem prostoru in želimo, da ta slovenski prostor se razvija na področju kulture, etike, gospodarstva, torej znanosti na vseh področjih.

Potem drug tak zelo pomembno ali pa drugo tako zelo pomembno področje je seznam pomembnejših dogodkov za televizijski prenos. Sami veste, da imamo pri nas dejansko večino komunikacij, televizijskih ali pa spremljanja televizije preko kabelskih in IT omrežij, torej interneta oziroma digitalne televizije in preko prizemne televizije imamo pa samo še, mislim, tista dva osnovna kanala RTV Slovenija, torej program ena in program dva. Tako da imamo vsaj 90 procentov prebivalcev Slovenije, ki televizijo spremljajo preko kabelskih ali IT omrežij. Tukaj imamo te štiri glavne operaterje poleg teh malih operaterjev, vendar zakon pravi, da o avdiovizualnih medijskih storitvah pravi, da mora vlada na predlog sveta objavite seznam pomembnejših dogodkov za televizijski prenos v Uradnem listu. To smo storili leta 2022 in torej vlada je objavila ta spisek ali pa seznam pomembnejših dogodkov za televizijski prenos v Uradnem listu, vendar ta seznam ni bil potrjen s strani Evropske komisije. Torej seznam pomembnejših dogodkov ni bil notificiran torej pri Evropski komisiji in tako ni pravno zavezujoč za izdajatelje pod pravno pristojnostjo drugih držav članic Evropske unije. Zato mora Slovenija sprejeti ustrezne sklepe, pravi 34.a člen zakona o medijih, ki so v skladu s temi mednarodnimi pogodbami. In sicer pravi, da vsaka članica, država članica lahko sprejme ukrepe v skladu s pravom unije, s katerimi zagotovi, da izdajatelji televizijskih programov pod njeno prisotnostjo ne oddaja tistih dogodkov, ki v tej državi članici veljajo za dogodke, velikega družbenega pomena na ekskluzivni osnovi. To je tisto, kar pomeni, da bi morali za te, torej te dogodke, še posebej plačevati.

Svet za radiodifuzijo je pripravil torej okvirno gradivo za notifikacijo seznama Evropski komisiji pomembnejših dogodkov za televizijski prenos v Republiki Sloveniji za te potrebe medsebojnega priznanja v Evropski uniji. To je bilo novembra 2024, je še dopolnjeno gradivo tudi poslal, torej oziroma decembra je poslal Ministrstvu za kulturo in v začetku januarja smo dobili, torej je ministrstvo poslalo to gradivo članom Evropske komisije v dodaten pregled. Svet je potem za vsak, torej za vsak dogodek na seznamu podal argumentirano obrazložitev in v seznam smo vključili tudi dogodke s, samo dogodke z gledanostjo na 5, 5 procentov AMR. Torej, neko merilo smo morali nekje reči, da vsi dogodki, športni, nikakor ne morejo priti v na spisek teh pomembnih dogodkov.

Svet je potem tudi izvedel posvet z vsemi deležniki, ki so dali pripombe in na osnovi teh pripomb smo zopet v tem zadnjem obdobju dopolnili gradivo za notifikacijo seznama za Evropsko komisijo in ta trenutek je ta seznam zopet na Vladi oziroma na Ministrstvu za kulturo.

Moram tukaj reči, da prihaja do nekega iskanja ravnotežja med ponudniki storitev in končnimi uporabniki, a ne? Ponudniki storitev bi najraje imeli da nimamo nobenega pomembnega dogodka, Končni uporabniki bi radi imeli pa vse pomembne dogodke. Vendar po kriterijih zakona, našega slovenskega zakona, mislim, da 34.a člena in kriterijih Evropske unije moramo slediti tem minimalnim standardom, katerim smo tudi sledili.

Potem smo imeli zelo pomemben odziven posvet o prihodnosti radia, in sicer ta posvet je potekal 15. novembra na Ministrstvu za kulturo. Še enkrat se Ministrstvo za kulturo se zahvaljujem za podporo in pomoč, a ne, pri izvedbi tega posveta. Tukaj je bilo kar dvorana, moram reči, da je bila polna in je bilo zelo veliko diskusije na teme, ki so bile, kot je digitalni Dab plus, Dabe digitalna audio broad csting pomeni, a ne v Sloveniji in prihodnost radia, potem dab in medijska krajina, prihodnost lokalnih radijev v Sloveniji, okoljski, gospodarski vidiki, trenutni izzivi klasičnega radia, ker še vedno mislimo, da klasični FM ali Am radio bo še vedno na nek način predvsem za ljudi moje generacije, ker jaz pašem tisto generacijo tam zgoraj, ki že odhaja. Torej, ta radio naj bi še bil vsaj njim na razpolago ali pa je zelo pomemben za kakšne primere katastrof? In na primer, če se spomnite, smo imeli pred kratkim nek test, ki pa žal ni bil uspešen. Jaz sem dobil obvestilo čez 4,5 ure, to pomeni, da sem že mrtev med tem časom.

Potem preživetje radia preko digitalne dobe in tako dalje.

Če pogledamo kratek povzetek posveta. Pri nas smo začeli z aktivnostmi na področju Daba že leta 1995 in tukaj je eno ključnih vprašanj, ki se je postavilo na posvetu, je bila prihodnost digitalnega radia kot medija v času, ko imamo podkaste, čeprav to je pač, zdaj bi se vrnil k Ministrstvu za slovensko, torej za kulturo, na problem slovenskega jezika. Zame je beseda podkast nesprejemljiva, ker čeprav sem profesor na področju telekomunikacij, a ne, mi se moramo najti ekvivalentno slovensko besedo. Vendar ljudje pravijo, to, kar se razširi, potem to uporabljamo. Včasih v moji mladosti smo uporabljali tudi besedo sporgt in mislim, da temu smo se na srečo izognili. In uporabljamo lepo slovensko besedo in tudi tu moramo poiskati lepe slovenske besede. Potem, ponudniki so govorili tudi o izjemno personaliziranih in kompleksnih storitvah, storitvah dostopnih v vseh jezikih in celo z glasovi, ki jih lahko bo ponudnik sam izbral. In to se s pojavom tehnologije umetne inteligence tudi na področju radia, torej radio kot medij ima pomembno vlogo, saj na nek poseben način odpira prostor misli, ki je namenjena za sliko, torej podpira prenos slike, sogovorniku pa pušča dovolj prostora za njegovo refleksijo, hkrati pa združuje tako ustvarjalne možnosti za prefinjenost in najbolj subtilne nianse te družbene dinamike. Radio kot tak bo imel kljub konkurenci pomemben status zaradi enostavnosti in razširjenosti njegove vloge tudi v teh kriznih situacijah, ki sem jih ravnokar omenil. Torej prihodnost digitalnega radia, pričakujemo, da bo hibridna združevanje DAB, internetnega radia, internetnega oddajanja in pametnih tehnologij.

Zdaj, veliko misli je bilo na teh posvetih, da na koncu na okrogli mizi, jaz bi rad samo še poudaril, morda se ne zavedate, da obstaja tehnologija, lahko za majhen denar kupite programski paket, ki se imenuje Radio King…