Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, pričenjam 106. sejo Odbora za zunanjo politiko.

Obveščam vas, da so zadržani oziroma na seji sodelujejo kot nadomestne članice in člani naslednje poslanke oziroma poslanci. Tako sem prejel opravičila, in sicer o odsotnosti poslanca Franca Breznika, doktor Mateja Tašnerja Vatovca in pa poslanca Jožefa Horvata. Hkrati na seji s pooblastilom sodelujejo naslednje članice in člani: poslanka Sandra Gazinkovski nadomešča poslanca Lenarta Žavbija in pa poslanec Bojan Čebela nadomešča poslanko Tamaro Vonta. Vse prav lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. 9. oktobra 2025 ste prejeli tudi predlog za širitev dnevnega reda 1.a in 1.b, 10. oktobra letošnjega leta pa ste prejeli še predlog za širitev dnevnega reda s točko 2.a.

Predlagam, da najprej glasujemo o predlogu za širitev s točko 1.a.

Glasujemo. Ugotavljam, da je navzočih 8 članic in članov odbora, za je glasovalo 8, proti nihče.

(Za je glasovalo 8.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Sedaj pa glasujemo še o predlogu za širitev s točko 1.b.

Glasujemo. Navzočih 8 članic in članov odbora, za je glasovalo 8, proti nihče.

(Za je glasovalo 8.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Sedaj pa glasujemo še o predlogu za širitev s točko 2.a. Preden glasujemo, bi imel samo obvestilo, da poslanec Andrej Poglajna nadomešča poslanca Janeza Janšo. Se pravi, še enkrat, glasujemo še o predlogu za širitev s točko 2.a.

Glasujemo. Navzočih 8 članic in članov odbora, za je glasovalo 8, proti nihče.

(Za je glasovalo 8.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

In tako je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem in seveda z izglasovanimi širitvami. Ker sem bil obveščen, da je ministrica za zunanje zadeve zadržana in se nam bo pridružila v najkrajšem možnem času, predlagam, da na podlagi 65. člena Poslovnika Državnega zbora, ki nam omogoča, da med sejo največ dvakrat spremenimo vrstni red obravnavanih točk dnevnega reda, najprej obravnavamo 2. točko dnevnega reda. Kdo nasprotuje temu? Ugotavljam, da ne. Hvala lepa.

In tako prehajamo torej NA 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, KI SE GLASI PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE HRVAŠKE O GRADITVI, UPRAVLJANJU IN VZDRŽEVANJU OBSTOJEČIH PREMOSTITVENIH OBJEKTOV NA DRŽAVNI MEJI.

Predlog zakona je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora z dne 26. 9. 2025. 1. oktobra 2025 ste prejeli tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki k predlogu zakona ni imela pripomb. 10. oktobra 2025 ste prejeli tudi mnenje Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve.

Tako pričenjamo drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo o tem predlogu zakona.

Želi predlagatelj zakona podati dopolnilno obrazložitev? Aha, izvolite, gospa Monika Pintar Mesarič, generalna direktorica Direktorata za železnice, žičnice in upravljanje prometa na Ministrstvu za infrastrukturo. Izvolite.

Predsedujoči, hvala lepa za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci in ostali prisotni.

Slovenija je naredila pomemben korak za izboljšanje infrastrukture na naši skupni državni meji. Gre za sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o graditvi, upravljanju in vzdrževanju premostitvenih objektov na naši meji, ki je plod uspešnega desetletnega usklajevanja s hrvaško stranjo. Zavedati se moramo, da premostitveni objekti, ki prečkajo reke na naši meji, niso le mostovi in viadukti, so vezni elementi, ki povezujejo ljudi, podjetja in skupnosti, omogočajo nemoten pretok blaga in ljudi ter zagotavljajo nujno potrebno povezanost za vsakodnevno življenje. Vse te funkcije, ki so tako pomembne za našo gospodarsko in družbeno povezanost, pa na žalost v zadnjem času niso bile dovolj podprte z ustreznim vzdrževanjem in obnovo teh objektov. Nekateri mostovi so že v zelo slabem stanju, kar predstavlja nevarnost za promet in varnost vseh uporabnikov teh poti. In prav zato je bil sklenjen ta sporazum, ki bo omogočil obnovo in nadaljnje vzdrževanje 23 premostitvenih objektov na meji med Slovenijo in Hrvaško. Sporazum je bil podpisan 23. junija letošnjega leta v Vinici, podpisala pa sta ga predstavnika vlad obeh držav doktor Robert Golob in magister Andrej Plenković. Sporazum opredeljuje številne ključne vidike tega projekta, predvsem kako bomo upravljali in vzdrževali premostitvene objekte v prihodnje, kako bomo zagotavljali obnovo in celo gradnjo novih mostov, ko bo to potrebno. Ker se to področje nanaša na obmejne regije, kjer se pogosto srečujemo s posebnimi izzivi, je pomembno, da ta sporazum ponuja jasne smernice za sodelovanje med obema državama. Kljub temu, da obstaja jasno deljena odgovornost, smo si prizadevali za sodelovanje v duhu enakosti in pravičnosti. Ključna rešitev sporazuma je, da bosta lahko slovenski in hrvaški upravljavec za vsak most tega sporazuma neposredno sklenila sporazum operativno-tehnične narave, s katerim se bosta dogovorila glede priprave projektne dokumentacije izvedbe javnih naročil za gradnjo, nadzora v času gradnje, upravljanja, vzdrževanja in podobno. Bistveni elementi sporazuma so delitev stroškov v razmerju 50:50 med Slovenijo in Hrvaško. To pomeni, da bosta obe strani nosili enak delež finančnih obveznosti, kar zagotavlja pravičnost in obojestransko odgovornost za ohranjanje in obnovo teh ključnih objektov.

Po ocenah bo okvirna vrednost za desetletno obdobje znašala približno 30,6 milijona evrov, pri čemer Sloveniji odpade za svojo stran 15,3 milijone evrov. Vendar pa izvajanje tega sporazuma ne bo takoj prineslo vseh želenih rezultatov. Potrebna bo skrbna priprava projektov, usklajevanje med obema stranema ter tudi letna prilagoditev finančnih sredstev in nalog. Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo bo ob pripravi proračuna vsako leto ocenjevala potrebe in obseg potrebnih ukrepov na podlagi metodologije za vrednotenje investicijskih projektov, kar pomeni, da bo realizacija te obnove in gradnje potekala v skladu z razpoložljivimi sredstvi. Sporazum bo omogočil, da bodo premostitveni objekti varni in funkcionalni, hkrati pa bo zagotovil stabilno in učinkovito sodelovanje med slovenskimi in hrvaškimi pristojnimi organi. Skupaj s hrvaško stranjo smo že določili prioritetne mostove, ki so zaradi slabega stanja nujno potrebni obnove, kot prvi pa naj bi se obnovil most v Petišovcih. V teku so tudi že aktivnosti za pripravo vsega potrebnega, da bo lahko čim prej stekla obnova na terenu. Na tem mestu bi želela še enkrat poudariti, da ta sporazum ni le tehničen dogovor, temveč simbol sodelovanja, prijateljstva in odgovornosti med državama.

Skupaj bomo lažje dosegli dolgoročne cilje, kot so izboljšanje varnosti na cestah, ohranjanje trajnostne infrastrukture in omogočanje boljše kakovosti življenja za naše državljane. Ko bo ta sporazum ratificiran, sledi faza implementacije. Verjamem, da bo ta projekt uspešen in da bomo skozi sodelovanje in medsebojno podporo izboljšali pogoje za vse nas.

Najlepša hvala.

Hvala lepa.

Preden nadaljujemo, samo za člane in članice obvestilo, da gospa Monika Pintar Mesarič je tole izvajala na podlagi obvestila Vlade, in sicer pravna podlaga je četrti odstavek 235. člena Poslovnika, da lahko tudi nekdo drug nadomešča ministra, ministra oziroma ministrico ali pa državnega sekretarja in sekretarko. Tako da nadaljujemo.

Želi besedo predstavnik Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve? Gospod Bojan Kekec, izvolite.

Hvala za besedo, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem skupaj.

Torej komisija je omenjen predlog zakona o ratifikaciji obravnavala. Zdaj, prva zadeva, ki nas je zanimala, ali ima nedefinirana meja na določenih delih med Slovenijo in Hrvaško kakršenkoli vpliv na te zadeve. Pojasnjeno je bilo, da gre zgolj za mostove, da je tudi v sporazumu drugi odstavek 10. člena, ki določa, da se nobena dela, ki lahko zadevajo postavljanje znakov v bližini meje, ne bodo začela brez soglasja organov pogodbenic, pristojnih za njihovo postavitev ter za nadzor državne meje. Prav tako je bilo pojasnjeno, da v preteklosti ni bilo težav pri izvedbi del in izpolnjevanju pogodbenih dolžnosti, saj se obe strani zavedata obe stranske odgovornosti za vzdrževanje in obnovo ključnih objektov. Komisija je v razpravi izpostavila tudi vprašanje priprave javnih razpisov in izbire izvajalcev del. Glede slednjega je bilo komisiji v odgovoru pojasnjeno, da se bodo na podlagi ratificiranega sporazuma sklepali tehnični sporazumi, ki bodo omogočili dejansko obnovo objektov, kar pomeni, da se bo za vsak posamezen objekt sklenilo poseben sporazum, s katerim se bodo dogovorili aktivnosti izvedbeno-tehnične narave. Komisija je na podlagi teh pojasnil zadevo podprla.

Hvala lepa.

Sedaj pa prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih predloženega zakona. Predlagam, da po končani razpravi glasujemo o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne. Besedo dajem poslankam in poslancem, želi kdo besedo? Izvolite, Andrej Kosi.

Ja, hvala za besedo. Vse prisotne tudi pozdravljam.

Zdaj, glede te zakon o ratifikaciji sporazuma seveda ta sporazum pozdravljam, kajti res je, da so mostovi, s katerim prehajamo reke na sosednjo Hrvaško, v dokaj slabem stanju. Tudi za občine, katere izhajam, torej občina Ormož, je Dravski most v zelo slabem stanju in ne omogoča prevoza, zgolj je dovoljen prevoz z osebnimi vozili, kar predvsem sedaj, ko ni več državne meje oziroma je ta meja odprta, ne omogoča bolj intenzivnega povezovanja, prometnega povezovanja niti ne omogoča javnega prevoza in tako dalje, kajti preko tega mostu ni moč peljati za avtobus in tako dalje. Tako da mislim, da je to prava smer, da končno pride do obnove teh mostov in seveda tudi do boljše povezave, kajti smiselno se je povezovati. Tudi s predstavniki, ko sem govoril na sosednjem Hrvaškem, si tega zelo želijo. Veliko ljudi s Hrvaške tudi hodi v službo v Slovenijo in si te boljše prometne povezave vsekakor želi. Tudi to bo omogočalo ne samo boljši promet, ampak tudi boljšo gospodarsko in drugo povezanost.

Me pa zanima, kako je pa, ker v bistvu se to navezuje ta zakon predvsem na obnovo in pa nadomestno gradnjo teh mostov, kako je pa z morebitno gradnjo novih mostov preko teh rek. Kajti prav naša občina in pa tudi sosednja Hrvaška se pogovarjamo o tem, da bi preko reke Drave zgradili novi most, kajti Hrvaška je pridobila znatna sredstva za gradnjo infrastrukture s strani Evropske unije, gradi novo cesto in pravzaprav samo čaka, da Slovenija določi točko, kjer lahko preidejo mejo in se potem povežejo na slovenske ceste v Sloveniji. Oni to dejansko že projektirajo in samo pravijo, vi samo povejte, kje lahko mi, povejte točko, kjer bomo lahko mi prečkali reko Dravo, in bomo potem to gradnjo nadaljevali. Vendar vsaj po tem, kar mi je povedala ministrica za infrastrukturo, je rekla, da je potem težava, ker še dejansko ni ustreznega mejnega sporazuma, ker še ni določena meja in da je potrebno tu skleniti ta sporazum. Zato me zanima, kako je z možnostjo po tem, da bi se lahko gradili tudi novi mostovi, ne samo obnova obstoječe, ampak tudi gradnja novih mostov.

Toliko zaenkrat. Hvala.

Hvala lepa.

Tudi sam sem se prijavil k razpravi. Ja, kolega Gregorič, potem boste tudi vi dobili besedo.

Moram reči, da tudi sam pozdravljam sporazum, ki nekako bo poskrbel za to, da se bodo ti premostitveni objekti ali po domače mostovi obnovili. Zelo mi je poznana situacija na južni meji, kar se tiče reke Kolpe, recimo tako od občine Osilnica, Kostel, Kočevja, Črnomlja, Metlike in tako naprej, kjer tudi sami župani in župani ugotavljajo, da so ti mostovi v izjemno slabem stanju. In seveda je to za pozdraviti. Ne glede na to, da poteka državna meja recimo po mejni reki Kolpi, hkrati moramo imeti v vidu, da so ljudje na obeh straneh meje še vedno povezani tako ali drugače, bodisi z dnevno migracijo, zaposlitveno migracijo, kot sorodstvene vezi, dvolastniki in tako naprej in seveda vsi ti objekti, premostitveni objekti ali mostovi potem njim olajšajo vsakdanje življenje. Seveda na drugi strani je tudi potrebno upoštevati problematiko nezakonitih migracij, hkrati pa to nujno ne pomeni, da s tem odpiramo možnost migracij, pomeni to, da organi pregona lahko bolj fokusirano nadzirajo te točke, kjer, kjer lahko prihaja do nezakonitih migracij. In zato v nobenem primeru pravzaprav ne moremo govoriti o tem, da bi z obnovitvijo teh mostov ali morda tudi gradnja novih mostov skušali, mislim, vplivali na neko varnostno situacijo v negativnem smislu. Tako da pozdravljam to zadevo. Jaz verjamem, da se bodo župani teh obmejnih občin, ki so odvisni od teh komunikacij, tudi pozdravljajo to zadevo. Vem, da se je nekaj stvari dogajalo tudi na čisto lokalnem nivoju, da se je obnovil en viseči most med občinama, tako da je to za pozdraviti. In da, in končno verjamem, da se bo tudi zadeva na tem področju nekako pričela urejati in se bo popravila.

Toliko z moje strani, sedaj pa magister Gregorič, izvolite.

): Hvala, gospod predsednik.

Ja, jaz tudi pozdravljam sporazum. Imam pa, najprej bi rad eno pojasnilo. Premostitveni objekt je pač ena skovanka, ki vsebuje most, viadukt, nadvoz, podvoz, podhod, nadhod ali propust. A propust pomeni tunel? Ne vem. No, kar, zdaj pa prvo vprašanje: kako smo do zdaj vzdrževali mostove na meji, ker tega ni bilo? Isto, isto imam vprašanje, kot je dal že gospod Kosi, novi premostitveni objekti, novi mostovi, novi tuneli, še posebej zato, ker ima priloga ima taksativno našteto 23 mostov. A to pomeni, da velja ta vse skupaj samo za teh 23 ali je, ali je, upam, da je odprto. In pol še, ne vem, ampak verjetno, ker stroški niso bili razdelani, verjetno vsako ministrstvo nosi stroške skupne delovne skupine. Zanima me pa ali imamo podobne sporazume z drugimi sosedi, recimo z Avstrijo, kjer imamo in mostove in tunele. Hvala lepa.

Hvala tudi vam.

Še kdo od poslank in poslancev želi besedo? Ugotavljam, da ne. Morda se boste odzvali, spoštovana direktorica.

Lep pozdrav. Če smem, bi jaz podal potrebna pojasnila. Moje ime je Damjan Leskošek, vodja sektorja za ceste na Ministrstvu za infrastrukturo.

Najprej bi se dotaknil mostu v Ormožu. Kot ste že sami prepoznali, ta most je res v slabem stanju in je tudi na prioritetni listi. Tako da bo eden prvih, ki bo šel čez preizkušnjo tega sporazuma in bodo izvedene aktivnosti na podlagi tega sporazuma. Zdaj, kot že sam naslov tega sporazuma pove, se ta sporazum nanaša na gradnjo, upravljanje, vzdrževanje obstoječih premostitvenih objektov. Zdaj, v kolikor bo prišlo med državama v primeru nekih novih čezmejnih povezav do potrebe po gradnji novih mostov, bo potrebno skleniti poseben sporazum na ravni obeh vlad.

Glede različnih oblik premostitvenih objektov naj povem, da propust ni tunel, propust je, bom rekel, premostitveni objekt z razpetino tam do 5, 6 metrov. Že sedaj so se vzdrževali mostovi na naši južni meji. Imeli smo sklenjene tri sporazume oziroma imamo sklenjene tri sporazume, in sicer za most v Božakovem, Dragonji, Dragonji in pa v Imenem. Da pa ne bi bilo več potrebe po sklepanju teh ločenih sporazumov, posamičnih sporazumov za vsak posamezen most, smo tudi prišli že leta 2015 na idejo, da sklenemo krovni sporazum, ki bo pokril vse mostove in na podlagi tega se potem sklepajo posebni tehnični sporazumi med samimi upravljavci, kjer se dejansko dogovorijo detajli, detajli same, same izvedbe obnove, vzdrževanja in drugih podobnih stvari. Res je, da ta sporazum zajema samo 23 premostitvenih objektov. Moram reči, da sicer se sliši zelo dolgo obdobje deset let, od 2015 pa do danes smo se nekako usklajevali s hrvaško stranjo o vsebini sporazuma, zavedati pa se moramo, da imamo na obeh straneh meje različno zakonodajo, različno terminologijo, različno kategorizacijo cest in v vsem tem se je bilo potrebno, bom rekel, dogovoriti, doseči konsenz. Poleg tega imamo še tu ta moment meje, pri čemer se moram zahvaliti kolegom z Ministrstva za zunanje zadeve, ki so, bom rekel, zelo pomembno vlogo odigrali na tem področju na način, da nismo z nobeno določbo v kakršnikoli smeri prejudicirali obstoječega poteka meje, določenega z arbitražno odločbo. Kot pravilno ugotavljate, ta sporazum velja trenutno za 23 premostitvenih objektov, za katere smo se uspeli dogovoriti, ima pa že sam sporazum nastavek, da lahko dodatne mostove vključujemo z aneksom k temu sporazumu.

Hvala lepa.