Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam!

In začenjam 48. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani in članice odbora: doktor Matej Tašner Vatovec in Soniboj Knežak.

Na seji pa kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili sodelujejo: poslanec Andrej Poglajen nadomešča poslanca Zvonka Černača, poslanec Andrej Hoivik nadomešča magistrico Karmen Furman in poslanka Katarina Štravs nadomešča poslanca Bojana Čebelo.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: točka ena predlog priporočila v zvezi z reševanjem stanovanjske problematike v Sloveniji. Ker v poslovniškem roku ni bilo predlogov za spremembo dnevnega reda ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo torej na 1. TOČKO, TO JE PREDLOG PRIPOROČILA V ZVEZI Z REŠEVANJEM STANOVANJSKE PROBLEMATIKE V SLOVENIJI.

Na spletnih straneh Državnega zbora je objavljeno gradivo, in sicer zahteva za sklic izredne seje Državnega zbora s predlogom priporočil ter mnenje Zakonodajno-pravne službe. Na sejo so bili vabljeni: predlagatelj, skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec, v imenu predlagatelja poslanec Andrej Poglajen, doktor Robert Golob, predsednik vlade, Simon Maljevac minister za solidarno prihodnost, Klemen Boštjančič, minister za finance, magister Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo, Jože Novak, minister za naravne vire in prostor doktor Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj, magister Franc Props, minister za javno upravo, ki se je opravičil, Zakonodajno-pravna služba, magister Črtomir Remec, predsednik uprave Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, Skupnost občin Slovenije, ki so se opravičili, Združenje občin Slovenije, ki so se prav tako opravičili, Združenje mestnih občin Slovenije, ki so se tudi opravičili, Združenje sobodajalcev, Gospodarska zbornica Slovenije, Klub slovenskih podjetnikov, ki so se opravičili, Obrtno podjetniška zbornica Slovenije, Združenje menedžer, ki so se opravičili, Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, ki so se opravičili, Združenje lastnikov nepremičnin v Sloveniji, Slovensko združenje za trajnostno gradnjo, ki so se opravičili, IŠSP, Inštitut za študije stanovanj in prostora, Mladinski svet Slovenije, ki so se opravičili.

Začenjam obravnavo predloga priporočila v kateri bomo na podlagi 171. člena Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o delih oziroma točkah predloga priporočila.

Za dopolnilno obrazložitev predloga priporočila dajem besedo predlagatelju, gospod Andrej Poglajen, izvolite.

Predsedujoči, hvala za besedo. Zdaj za trenutek vrnimo čas nazaj v predvolilno obdobje leta 2022, Takrat ste vladne stranke nekako začrtale neko novo strategijo, nov pogled na reševanje stanovanjske krize v Sloveniji. Danes, tri leta pa pol kasneje, se Slovenija sooča z eno največjih stanovanjskih kriz v prostoru Evropske unije, pa tudi široma. Takrat smo s strani koalicijskih strank lahko slišali predvolilne obljube o 20, 30000 državnih najemnih stanovanjih, danes lahko brez dvoma trdimo, da rezultata tega ni in da so ostale samo nekakšne predvolilne obljube. Tudi sredstva, o katerih se radi v koaliciji pohvalite, da ste jih namenili v državni proračun v višini sto milijonov evrov na leto. Vidimo, da je realizacija le teh praktično ničelna, pa tudi matematika se ne izide, kajti to bi pomenilo, da bi, tako kot je Robert Golob na eni izmed sej dejal, 2 tisoč stanovanj na leto, to bi pomenilo, da bi stanovanje v velikosti 50 m2 bilo za novo gradnjo cena tega stanovanja, za novo gradnjo nižja od 50000 evrov, kar po današnjih standardih, v današnjih cenah, tržnih cenah praktično neizvedljivo in nemogoče. Pa vendarle v Slovenski demokratski stranki nismo kritiki, mislim, poleg kritik podajamo tudi konstruktivne predloge koaliciji, s katerimi se ustrezno naslavlja problematiko, stanovanjsko problematiko, stanovanjsko krizo s katero se soočamo. Kot že povedano, s predlagatelji tega sklica seje. Nekako ne pristajamo na narativo, da moramo mladi živeti v državnem najemu ter da moramo biti za vedno odvisni od države brez kakršnih koli ukrepov, političnih ukrepov in zakonodajnih ukrepov na področju pridobivanja lastnih nepremičnin. Spomnimo se, da je prejšnja Vlada Janeza Janše v letu 2022 sprejela stanovanjsko jamstveno shemo, ki je podala nekako podlago mladim do tega, da pridejo do lažjih finančnih posojil za nakup nepremičnine. Pa vendarle, spoštovani, preden preidemo na predloge, ki jih predlagamo v Slovenski demokratski stranki za konkretno reševanje stanovanjske problematike se ozrnimo malo na statistike. Rast cen, rast najemnih stanovanj oziroma nepremičnin v Sloveniji se je v letošnjem letu dvignila na vrh Evropske unije, za 69 odstotkov se je povečala rast oziroma dvig cen najemnih stanovanj oziroma najemnin. Še najbolj drastičen pa je ta pregled oziroma ta, bom rekel, vpogled v obdobju med letom 2022 in letom 2024. Če se spomnimo s 1. 1. 2023 je začel veljati višji davek na oddajanje nepremičnin kot pa vsi. Mislim, da v tem Državnem zboru vemo, da ekonomska reakcija najbolj prizadene tistega, ki je zadnji v tej verigi, se pravi najemnika in posledice so tu. Če pogledamo malo evropsko povprečje od leta 2022 se v evropskem, na področju Evropske unije v povprečju cena najemnin dvignila za 18 odstotkov, v Sloveniji pa se dvig teh, bom rekel dveh. Izdatkov, ki jih pač tisti, ki živijo v najemu, so jih primorani plačevati, pa se je dvignil za med 35 in 40 odstotkov. Na koncu koncev lahko vidimo, da politika višjih obdavčitev na tem področju pač ne deluje.

Naslednja statistična stvar, ki še bolj nekako da uvid v kakšni krizi na področju stanovanjske politike se je Slovenija znašla, pa je recimo primerjava cen kvadratnega metra stanovanja v Sloveniji za leto 2024. Ta, bom rekel, podatek, ta cena se je v primerjavi za leto dva z letom 2022 v zadnjih treh letih in pol dvignila za skoraj 21 odstotkov v primerjavi z evropskim povprečjem, ki je 5,7 odstotka. Glejte, torej povprečna cena kvadratnega metra na področju Slovenije je bila v letu 2022 - 2350 evrov, danes je ta znesek višji in se in znaša 2920 evrov. Glejte, to so podatki, podatki pridobljeni iz evropskih inštitucij, ki opravljajo te meritve.

Da pa se vrnem na konkretno vsebino, razlog za sklic današnje seje. V Slovenski demokratski stranki smo se odločili, da Vladi in tudi vam kot koaliciji predlagamo kompleten predlog rešitev, ki mladim omogoča, da pridejo do sredstev za nakup lastne nepremičnine v višini tržnih cen, ki omogoča davčne olajšave pri nakupu in pri nakupu preko in koriščenju stanovanjske jamstvene sheme, ki tudi uvaja davčne olajšave na področju samega prometa za posameznika, ki prvič kupuje nepremičnino na področju prometa. Nepremičnin, ki uravnava oziroma niža cene najemnin, ki omogoča finančno pomoč pri renovacijah in energetskih sanacijah starejših nepremičnin in spodbude, in omogoča, pardon, se opravičujem, in omogoča spodbude za posameznike, ki hočejo graditi svoj prvi lasten dom, nenazadnje pa uvaja tudi spremembe in, bom rekel, izboljšave na področju prostorske politike. Za kaj torej gre? Na področju stanovanjske jamstvene sheme v Slovenski demokratski stranki predlagamo sledeče. Stanovanjska jamstvena shema, kot radi v koaliciji poudarite v tem mandatu ni zaživela. Razlogov je več. Najbolj, bom rekel, preudaren oziroma najbolj pereč problem je tega, je to, da trenutna vladna koalicija s svojimi politikami in tudi bom rekel, s promocijo ni spodbujala stanovanjske jamstvene sheme, kot ste tudi sami večkrat povedali, vaš način oziroma na vaš pogled na reševanje stanovanjske problematike vidite v državnih najemnih stanovanjih. Pa vendarle. Dom lahko kličemo le tisto, kar je lastno, kar si človek lasti, ne vse ostalo. Je pač neko vmesno obdobje. Stanovanjsko jamstvena shema, ker je zakon živa materija. V Slovenski demokratski stranki kot prvo predlagamo, dvig finančnega posojila iz 200000 na 300000 evrov glede na navedene dvige cen nepremičnin na področju Slovenije je ta ukrep nujen, če hočemo, da imajo mladi, da imamo mladi do 38. leta možnost, da kupimo svojo prvo nepremičnino.

Naslednja stvar. V Slovenski demokratski stranki smo ugotovili, da kljub temu, da je povprečna plača v Sloveniji, da se je v zadnjem obdobju tudi povprečna plača v Sloveniji lahko dvigovala, pa so se cene najemnin dvigovale bolj drastično kot povprečna slovenska plača. Danes smo v situaciji, ko mladi za najemnino plačujejo več kot za vračilo obrokov posojila mesečno. In ker je bila, ker je pri takih najemnih, visokih najemnih cenah težko privarčevati za 20 odstotni polog oziroma samo udeležbo, smo se v Slovenski demokratski stranki odločili, da zrušimo ta zid, ki stoji med mladim človekom in prvo nepremičnino. Torej umik 20 procentne lastne udeležbe pri stanovanjski jamstveni shemi, če mladi, če morajo mladi plačevati tako visoke najemnine, v sploh urbanih središčih, je prav, da se ta denar rajši preusmeri v istem znesku za odplačevanje posojila in mlada oseba lahko po dolgem času končno potem postane lastnik oziroma lastnica nepremičnine. Prav tako pa bi stanovanjsko jamstveno shemo oziroma koncept stanovanjske jamstvene sheme preoblikovali tako, da bi omogočal tudi davčne ugodnosti pri, bom rekel, tistih, ki jo bodo, ki jo koristijo. Glejte, v Slovenski demokratski stranki predlagamo, da se za obdobje deset let uvede deset odstotna davčna olajšava za tiste, ki uporabljajo stanovanjsko jamstveno shemo. Se pravi, kako bi ta koncept deloval. Deset odstotkov od letnega zneska odplačevanja posojil, bi se prenesel v posebno davčno olajšavo, ki bi vplivala na dohodninsko stopnjo in s tem bi mlada oseba lahko sredstva, ki jih je zelo, bom rekel, v tem času težko prislužila, namesto državi nameni za renovacije in vse ostalo, kar je potrebno pri oblikovanju svojega lastnega doma.

Naslednja stvar, ki je zelo pereča na tem področju, stanovanjske problematike je seveda oddajanje. Oddajanje v najem se je koalicija, trenutna koalicija nekako pristopila k temu, da je nekako omejila oziroma ste omejili z Zakonom o gostinstvu nekako možnost oddajanja preko raznoraznih platform oziroma možnost kratkoročnega oddajanja, vendar pa še vedno kljub temu vidimo tudi prej, tudi ob prej navedenem dejstvu, da ste dvignili davek za oddajanje iz 15 na 25 odstotkov, lahko vidimo, da številne nepremičnine kljub temu še vedno v Sloveniji ostajajo prazne. Kaj je glavni razlog za to, ki ga vidimo v Slovenski demokratski stranki? Glavni razlog je v tem, da davčna politika, spoštovane in spoštovani, ni spodbudna na področju oddajanja. Torej kaj predlagamo? Za kratkoročno oddajanje? Do enega leta naj davek ustavi tak, kot ste ga določili. Za oddajanje od enega do treh let. Se ta znesek, ta višina davka spusti na prejšnjo stopnjo, 15 odstotno stopnjo, za pogodbe oziroma za oddajanje, ki velja. Za dlje kot tri leta. Pa naj se ta davčna stopnja še zniža na 10 odstotkov. To je politika, ki bo spodbudila posameznika, ki ima več nepremičnin, da tudi skozi ta davčna nižanja pride do tega, da bo stanovanje oddal v najem. Predvsem pa tukaj seveda poudarjamo, da je konkretno potrebno tudi urediti pravno varstvo osebe, ki stanovanje oddaja v najem.

Naslednja stvar, ki jo zagovarjamo v naši, v naši stranki, v naši poslanski skupini je tudi to, da se mlado osebo do 38. leta, ki kupuje svojo prvo nepremičnino in katera ne bo namenjena za nadaljnjo oddajanje ali preprodajo, oprosti oziroma da se prodajalca v tem primeru oprosti dvoodstotnega davka, ki nastane pri prometu z nepremičnino. Kaj se dogaja v praksi? davka, ki nastane pri prometu z nepremičnino. Kaj se dogaja v praksi? kljub temu, da zakon veleva, da mora ta davek plačati tisti, ki stanovanje predaja. Lahko pogledate številne oglase, na, bom rekel, na svetovnem spletu, kjer je krepko zapisano v oglasu, da mora tudi kupec poravnati ta dva odstotni davek. In glejte, že tako, že tako kot omenjeno, mlada oseba težko pride do sredstev, da kupi stanovanje, naj ima vsaj možnost tudi teh 2 odstotka, usmeri v nakup opreme za stanovanje, v renovacijo in tako dalje.

Naslednja stvar, ki jo v Slovenski demokratski stranki predlagamo je, da tistih sto milijonov, ki ste jih malo, če lahko rečem iskreno populistično umestili v proračun, kljub temu, da bo realizacija praktično ničelna, na koncu, preusmerite v to, da se preoblikuje stanovanjski fond. Stanovanjski fond naj omogoči to, da se teh sto milijonov preusmeri v energetske sanacije in nekako rekonstrukcijo oziroma če temu lahko rečem, obnovo nepremičnin. V Sloveniji, spoštovane in spoštovani, je večina stanovanj, ne, starejša od 50 let. Ta stanovanja so potrebna velikih, bom rekel, finančnih izdatkov za njihovo ustreznost z vidika energetske, energetsko energetskega pogleda, pa tudi z vidika vsakodnevnega bivanja v današnjem času. Tako država aktivno vstopi v to, da mladi osebi tudi s finančnimi, bom rekel, direktnimi vložki pomaga, da začne svoje novo življenje v lastnem domu, ki si ga je na podlagi vseh prej omenjenih ukrepih lahko pridobila.

Še zadnja stvar, ki jo poudarjamo že več časa in je tudi zelo pomembna na področju novogradnje, spoštovane in spoštovani. Komunalni prispevek, ki ga mladi danes plačujemo, naj se zniža na 50 odstotkov za osebe, ki gradijo do, ki so gradijo v starosti od osem..., do 38 let. Petdeset odstotkov izpada, ki jih pri tem nastane v občinskih proračunih, pa naj pokrije država. S tem spodbujamo novogradnje, s tem spodbujamo tudi to, da se mladi odločajo, da bodo gradili in da lahko ponovno vsaj en del sredstev usmerijo v druge nakupe, kar se tiče nepremičnin. Pri tem pa poudarjamo tudi to, da bi bila taka oseba upravičena plačila NUSZ za naslednjih deset let.

Mislim, da je ta komplet, ta predlog, ki ga podajamo v Slovenski demokratski stranki, Vladi in vladni koaliciji, korak v pravo smer, korak v smer tega, da mladi lahko pridejo do lastne nepremičnine, da imajo lasten dom, da imamo lahko lasten dom, Predvsem pa spodbuja, tako, bom rekel, bolj mestno urbano okolje, po drugi strani pa tudi priseljevanje nazaj na podeželje. Kot veste, na slovenskem podeželju se iz leta v leto veča število praznih hiš, v katerih bi lahko živele mlade družine, katere bi vrnile tudi, bom rekel, družbeno življenje, aktivno kulturno, športno življenje na podeželje, na predelih Slovenije, kjer zaradi nespodbudnih politik na tem področju to izumira.

V Slovenski demokratski stranki razumemo, da imate v vladni koaliciji drugačne poglede na reševanje stanovanjske krize, da imate, da vam je bolj bližje model, kjer država upravlja z nepremičninami, ker so te nepremičnine samo v najemu državljanov, končni lastnik oziroma lastnik le njih(?) je pa država, ampak kljub temu, ne, pa vas pozivamo, da razmislite oziroma da sprejmete predloge, ki vam jih predlagamo v Slovenski demokratski stranki, kajti verjemite mi, mladi nočemo živeti v večnemu(?) najemu, ampak hočemo imeti lasten dom, tisti dom, katerega lastniki tudi smo. Hvala.

Hvala lepa.

Preden nadaljujemo, imamo še eno pooblastilo, in sicer poslanka Lucija Tacer Perlin nadomešča poslanca magistra Darka Krajnca.

Sedaj besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe.

Gospa Lenča Arko Fabjan, izvolite.

Hvala za besedo.

Torej, mnenje Zakonodajno-pravne službe o predlogu priporočil je pripravljeno na ustaljen način, to pomeni, da so podane uvodne navedbe o pravni naravi priporočil in ustavnem položaju Državnega zbora. V nadaljevanju je pa potem kot odraz načela delitve oblasti navedeno, da naj se opredelitve, da se Vlada poziva nadomestijo z opredelitvami kot da se Vladi predlaga oziroma da se Vladi daje pobuda.

Prav tako je poudarjeno, da se priporočila nanašajo na vsebine, ki so zakonska materija. Zato v bistvu ne zadostuje zgolj priprava zakonskih sprememb, temveč je treba te pripravljene zakonske spremembe Državnemu zboru tudi predlagati v sprejem, se pravi, da se predlagane zakonske rešitve tudi udejanjijo. Glede na to Zakonodajno-pravna služba meni, da bi bilo predlagana priporočila treba ustrezno nadgraditi.

Hvala.

Hvala lepa.

Besedo dajem predstavniku Ministrstva za solidarno prihodnost. Državni sekretar doktor Luka Omladič, izvolite.

Hvala. Aha, lahko sedé. V redu, hvala. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.

Torej v kakšnih okoliščinah danes pravzaprav opravljamo razpravo o teh priporočilih opozicije? To so okoliščine, ja, počasi izteka mandata te koalicije, te Vlade, ki je dejansko na začetku, ko je začela svoj mandat, prepoznala enega največjih, najbolj perečih problemov naše družbe. In je rekla: da bi rešili to strahovito pomanjkanje stanovanj za mlade, to dejansko življenjsko stisko, s katerimi se toliko naših državljanov sooča, potrebujemo način, da bomo zgradili 20 do 30 tisoč stanovanj. To smo rekli tedaj in to velja tudi danes. Ocene so nekoliko bolj točne. Danes. Vemo, da 20 tisoč stanovanj je tisti fond, ki ga bo potrebno zapolniti, da bomo, bi rekel, to temeljno, konec koncev tudi ustavno pravico ali pa dostojanstvo lahko, lahko zagotavljali. To je bilo takrat in to velja danes. Prišli pa smo v položaj reševanja tega problema takrat, ko smo pogledali malo številke in smo videli, koliko je bilo sredstev recimo za javna najemna stanovanja pred nami namenjenih v preteklih letih. 14 milijonov za javna najemna stanovanja, v zadnjih, ne vem, skoraj 10 letih, 14 milijonov. Kaj je v tem času ta Vlada naredila, da je ta problem naslovila? Sprejela je, tako kot se je zavezala, kar je temelj sistemsko zakonodajo na stanovanjskem področju, spet na področju, ki je bilo tudi z zakonodajnega vidika toliko let zanemarjeno ali pa premalo resno obravnavano. Sprejeli smo Stanovanjski zakon, sprejeli smo Zakon o financiranju gradnje javnih najemnih stanovanj, sprejeli smo nenazadnje tudi Zakon o omejevanju teh kratkoročnih najemov, ki so se v tem času, ker se noben s tem ni ukvarjal, ne, tako razpasla, da v bistvu ogroža tisto, čemur so stanovanja primarno namenjena, turistični, ne turističnemu najemu, ampak stanovanju, življenju. In to smo seveda podkrepili tudi z implementacijami, tudi s politikami. 251 milijonov konkretno je bilo že porabljenih letos za stanovanjske namene in zagotovili smo v proračunih ne samo za letošnje leto, ampak za desetletje naprej, najmanj 100 milijonov v proračunu za to, da se zažene ta cikel gradnje javnih najemnih stanovanj. Milijarda torej, milijardo evrov planira, načrtuje na tej podlagi država za prihodnje desetletje, da bomo prišli do tega cilja, ja, 20 tisoč novih stanovanj.

Zdaj, vaša, vaša priporočila, bom potem malo malo bolj, bolj, bolj podrobneje razpravljal o njih, vaša priporočila imajo eno, kako bi rekel, rdečo, rdečo nit. Ta rdeča nit je, da nekako prepoznavajo, prepoznavajo seveda, kako ga ne bi, vsi prepoznavamo ta problem pomanjkanja stanovanj, prepoznavajo ta problem, ampak ga locirajo take stvari kot, ne vem, krediti so predragi, moramo jih majčkeno poceniti, kakšni občinski prispevki so previsoki, moramo jih malo znižati, kakšno dajatev manj moramo nameniti, moramo, moramo, moramo dati stran, pa bo v redu, pa bodo ljudje si lahko kupili svoja stanovanja za 200 tisoč in več. Ampak a je res to problem temeljni pomanjkanja stanovanj za mlade danes v Sloveniji? A je res problem sam po sebi drag kredit ali je problem to, da si večina mladih danes pravzaprav težko zamisli kakršenkoli kredit v takšni vsoti, kakor danes stanovanja stanejo. Ne sanjajo o cenejšem kreditu, sanjajo o dostopnem stanovanju. Zato je v nekem smislu ta vaša diagnoza, ta vaša, ta vaša diagnoza ne meri na bistveno in tudi ne daje tistega bistvenega odgovora. Bistven odgovor je pa to, da moramo zagotoviti dostopna najemna stanovanja vsakomur, da si jih bo lahko vsakdo privoščil, tudi če ni in večina mladih ni v poziciji, da bi te vedno drage kredite in drage nepremičnine si kupovala. To je prava pot, to je tista pot, ki smo jo mi zastavili, na katero pravzaprav primarno stavimo pri reševanju stanovanjskega problema. In konec koncev za to se nam ni treba ozreti tako daleč. Obrnemo pogled proti svoji bivši prestolnici, če lahko tako rečem. Recimo mest Dunaj v Avstriji, kjer imamo to že dolga leta ali pa desetletja. To izredno uspešno naslavljanje, pač potrebe po stanovanjih z javnimi najemnimi stanovanji. Dunajski model, če hočete. Naša stanovanja, naša sprememba stanovanjske zakonodaje podkrepljena z našo uzakonitvijo sistemskega financiranja, omogoča, da bomo v prihodnjem desetletju zagnali in dobili veliko shemo javnih najemnih stanovanj, dostopnih vsem na tak način, če hočete ilustracijo, kot je to rešuje vzorno in to gledajo iz celega sveta v mestu Dunaj. In konec koncev to so tudi rešitve, ki jih je, ki jih je izdala skoraj malo za nami pripoznava Evropa. Vemo, da smo dobili komisarja tako rekoč za stanovanjsko politiko, da bo postala ravno stanovanjska politika ena izmed tistih fokusov tudi evropskih politik. In njen ključen del bo ravno javna najemna stanovanja, ki so pravzaprav proti strup. na to, k temu, kar se je zgodilo na podivjanem prostem trgu nepremičnin, ki je pripeljal dejansko danes do te situacije, da si mladi državljani niti približno stanovanja in njegovega nakupa ali pa veliko ne more niti sanjati o njem na drugi strani, da so, da je cel ogromen stanovanjski fond, upam, da bo to zdaj drugače, ko smo ta zakon sprejeli, vsaj malo blaženo se kanaliziral v neko turistično uporabo. Tako da seveda pa jasno pač pozdravljam razpravo, ki jo predlagate in vaša priporočila, tako da bi nekoliko si tukaj vzel časa in na njih iz vidika odgovorov, ki so jih pač tudi naši strokovnjaki pripravili, podal naše stališče, naše mnenje. Torej, kar se tiče prvega priporočila, kjer je, kjer Vlado pozivate, da v roku treh mesecev od sprejetja tega priporočila odpravi birokratsko administrativne ovire pri sprejemanju prostorskih načrtov. Torej, tukaj je situacija, da se upravne enote vključujejo v informacijski sistem egraditev, ki bo v celoti predvidoma vzpostavljen do januarja 2026 na vseh upravnih enotah. Trenutno je že v sistem vključenih skoraj 50 od skupno 58 upravnih enot. Torej, to je en ukrep tudi te Vlade, s katerim bo pač s pomočjo digitalizacije pomembno prispevala k administrativnim razbremenitvam in hitrejšim, časovno hitrejšim izvedbam postopkov. Poleg tega sta bili pred dvema tednoma sprejeti noveli Zakona o urejanju prostora in gradbenega zakona, katerim eden izmed temeljni namen je ravno skrajšanje rokov priprave prostorskih aktov in izdaje dovoljenj za gradnjo. Pričeli pa smo kot Vlada tudi s sestavljati to dolgo zamujeno evidenco stavbnih zemljišč. In to je seveda tudi eden izmed teh ključnih elementov pri res strateškem načrtovanju in strateški gradnji stanovanjskih projektov. v drugem priporočilu pozivate Vlado, da v roku treh mesecev pripravi predlog sprememb in dopolnitev Zakona o stanovanjski jamstveni shemi za mlade. Zdaj, to je tisto s krediti. In na nek način tukaj, bi rekel, resničnost nam kaže pač obraz tega, kar se v resnici dogaja. Ta stanovanjska shema v resnici ni prav zelo zaživela. Zdaj ne bomo šli prav globoko v ta hip, vsaj zdaj še na tem mestu, verjamem, da malo kasneje. Zakaj? Ampak mislim, da je glavni razlog je ravno to ni tukaj odgovor reševanja stanovanjske problematike mladih najemanje kreditov za kupovanje novih stanovanj. Rešitev je to, kar, vsaj po našem trdnem prepričanju, to, da se zagotovi dostopna, javna, kvalitetna javna najemna stanovanja zgrajena po celotni državi torej ne samo v teh glavnih središčih, ampak povsod, da tudi omogočajo, bi rekel tako potreben enakomeren regionalni razvoj. Do zdaj je na podlagi zakona o tej jamstveni shemi bilo sklenjenih le pet kreditnih pogodb vsega skupaj v višini malo več kot pol milijona evrov.

Tako da tretje priporočilo Državni zbor poziva, aha, priporočilo ja Državnemu zboru, da pozove Vlado Republike Slovenije, da v roku treh mesecev pripravi predlog sprememb davčne zakonodaje za postopno zniževanje davčne stopnje glede na trajanje najema. Torej spet glavna težava je pomanjkanje stanovanj. In če tukaj pogledamo številke, je leta 2013 se je za dohodke iz oddajanja premoženja v najem uvedla cedularna obdavčitev od leta 2013 do leta 2019, je bila obdavčitev po stopnji 25 procentov odstotkov, od 20 do 21 po davčni stopnji 27,5 odstotkov, potem pa se je v davčnem letu 2022 znižala za dohodke iz oddajanja premoženja na 15 odstotkov in tako naprej. Ampak nobena izmed teh nižanj davčnih ni v resnici imela pravega efekta kot vemo, na aktivacijo praznih stanovanj. Torej, glavna težava je, v pomanjkanju stanovanj. Tukaj v resnici ne v obdavčitvi, kar pa seveda ne pomeni, da niso pač pa tudi po našem mnenju neka resna, neka resna in sistematična revizija davčne zakonodaje na tem področju smiselna. Ampak tako, da vemo, kaj počnemo in kaj je pravzaprav namen in kaj bo prijelo in kaj ne bo. Potem je tukaj predlog, da se pripravi predlog sprememb Zakona o davku na promet nepremičnin, s katerim se uvede sprostitev plačila davka za mlade do 38. leta ob prvem nakupu nepremičnine za lastne potrebe. Podobno spet nominalna davčna stopnja davka na promet za nepremičnine v višini 2 odstotkov je relativno nizka. Hkrati pa je na podlagi zakona zavezanec za plačilo davka prodajalec. Torej se lahko tudi stranki dogovorita drugače lahko. V zvezi s tem pač poudarjamo, da se davek na promet nepremičnin plača le v primeru, da za promet z nepremičnino ni obračunan davek na dodano vrednost. V povezavi s predlaganim ukrepom oprostitve plačevanja davka na promet nepremičnin za mlade pa tukaj nam strokovnjaki, naši, pojasnjujejo, da iz priporočil OECD izhaja, da države takšnih enkratnih ukrepov praviloma ne uvajajo in tukaj pač spet poudarjamo, da je za učinkovitejše doseganje tega cilja, ki ga zasledujemo, torej reševanja prvega stanovanjskega problema mladih oziroma reševanja stanovanjskega problema nasploh treba v prvi vrsti zagotoviti povečano število razpoložljivih stanovanj.

Naprej, peto priporočilo, da vlada pripravi ukrep za znižanje komunalnega prispevka za mlade do 38. leta. V prvi gradnji hiše ali stanovanjske enote za najmanj 50 odstotkov, razliko pa občinam povrne država. Zdaj, v zvezi s komunalnim prispevkom za stanovanja novela Zakona o urejanju prostora, ki je bila sprejeta septembra letos, prinaša pomembne spremembe. Torej po novem lahko občina predpiše delno ali celotno oprostitev plačila komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za vse vrste stanovanjskih stavb in dodajam, ne samo stanovanjskih, to je recimo, pomembno bo tudi kot domove za starejše in podobne stvari gradimo. In občinam je omogočeno, da predpišejo tudi oprostitev plačila komunalnega prispevka za novo in obstoječo komunalno opremo, kadar gre za gradnjo javnih najemnih stanovanj. In to je pač eden izmed teh načinov, s katerimi dejansko želimo spodbuditi gradnjo teh javnih najemnih stanovanj na lokalni ravni. No, šesto priporočilo, poziv Vladi, da pripravi ukrep za oprostitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča tudi za mlade do 38. leta v prvih desetih letih po vselitvi in država naj bi občinam potem to nadomestila iz državnega proračuna. Tukaj pojasnjujemo, da pač obstoječi predpisi, ki urejajo nadomestilo že od leta 1984 naprej omogočajo petletno oprostitev plačila nadomestila stavbnega zemljišča vsem lastnikom, ki so kupili novo stanovanje ali zgradili stanovanjsko hišo, pri čemer je bil ob tem plačan komunalni prispevek. Za uveljavitev te zahteve morajo zavezanci podati zahtevo, o kateri potem odloča občina. Torej ena pot že obstaja. Je pa tukaj še ena zadeva, pač pravna, v zvezi s tem, mogoče potem kasneje, če bo potrebno, še kaj več o njej, da ne bom zdaj predolg.

Sedmo priporočilo pa je, pa se glasi, pa se glasi, da se pozove Vlado, da pripravi program spodbujanja prenove obstoječega stanovanjskega fonda, ki mladim omogoča ob nakupu starejših stanovanj ali hiš pridobitev državnega sofinanciranja za energetsko sanacijo in osnovno prenovo in tako naprej. Torej, kot veste, pač na Ministrstvu za solidarno ali pa kot morda veste, na Ministrstvu za solidarno prihodnost pripravljamo nacionalni stanovanjski program za leto 2026 do 2036. Mimogrede, tisti stari stanovanjski program, mislimo, da je bil tudi zelo, bi rekel, pomanjkljiv. Ni vseboval tega ključnega momenta, rešitve z javnimi najemnimi stanovanji. No, in v tem novem nacionalnem programu predvidevamo več ukrepov, ki naslavljajo to podano priporočilo. Med drugim načrtujemo ukrep prenove javnega fonda in prenove zasebnega fonda. Ker je res, imate prav, res je pomembno, da se tudi prenovo starih stavb vključi kot del, del te rešitve, ki je potrebna, da zagotovimo več stanovanj. Nekaj stvari pa je že v tej smeri tudi bilo narejenih. Torej recimo Eko sklad je v zadnjih dveh letih za občane namenil dvakrat večji, torej rekorden obseg sredstev za obnovo in novogradnjo. In številka torej tukaj skupaj znaša 63 milijonov evrov v 23. letu in 60 milijonov v letu 2024. Medtem ko je prejšnja leta, je tukaj šlo za povprečje okoli 30 milijonov evrov. Poleg tega pa je bilo vsako leto skoraj 50 milijonov evrov financiranih iz sredstev podnebnega sklada.

Torej, toliko iz naše strani o vseh priporočilih. Kot rečeno, razpravo pozdravljamo, kot, kot ste slišali iz našega odgovora, pač, nekateri vaši, vaša priporočila, vaši razmisleki so pravzaprav tista, ki jih je Vlada mogoče na kakšen drugačen način že začela uresničevati, s kakšnimi se ne strinjamo, ključno je pa tisto, kar sem, kar sem na začetku povedal. Torej, mi vidimo kot glavno pot reševanja tega pomanjkanja stanovanj, posebej za mlade v Sloveniji, pot, kakršno ima recimo mesto Dunaj in da, in je model za pravzaprav celotno Evropo ali svet gradnjo dostopnih, po državi enakomerno razpršenih javnih najemnih stanovanj, ki jih bo lahko pravzaprav, do njih prišel vsak, tudi tisti, ki pravzaprav o kakšnih kreditih za nakupe nepremičnin žal težko v tem trenutku niti sanjajo. Hvala.

Hvala lepa.

Besedo dajem predstavniku Ministrstva za naravne vire in prostor, magister Miran Gajšek, izvolite.

Hvala lepa, spoštovani predsedujoči.

Spoštovani poslanke in poslanci, vsi prisotni!

Povedal vam bom informacije oziroma podatke z vidika pristojnosti Ministrstva za naravne vire in prostor. Določene stvari je že povedal državni sekretar Luka Omladič, bom pa jih ponovil in pogledal tudi z drugega zornega kota.

Zdaj, najprej bi poudaril, da seveda imamo strategijo prostorskega razvoja Republike Slovenije, ki je nek splošen dokument, je pa potrebno, ne, zakaj, zato ker poudarjamo, da moramo imeti stanovanja po celotni Sloveniji, predvsem v središčih policentričnega urbanega sistema, predvsem v regionalnih centrih, poudarjamo, da mora biti blizu delovnih mest, da ni treba potovati iz enega dela Slovenije v drugega in da mora biti tudi kolikor se da, dostopnost do sistema javnega potniškega prometa. To je seveda strategija. To strategijo je težko dosegati. Zdaj bom pa bolj konkretno povedal. Kot je že povedal državni sekretar Omladič, smo, je Državni zbor sprejel Zakon o urejanju prostora in gradbeni zakon. Katera dva sta že tudi bila objavljena v Uradnem listu in bosta v kratkem začela veljati. Tudi mi, ki smo delali na teh dveh zakonih, se še pravzaprav mogoče niti ne zavedamo, da smo dejansko zdaj vzpostavili sistemski okvir, da se lahko, poudarjam lahko pospeši, pospešijo postopki tako umeščanja v prostor kot tudi izdaje gradbenih dovoljenj. Zakaj? Zaradi tega, ker bodo, in to lahko napovedujem, do konca tega leta pripravljeni tudi tisti podzakonski akti, na katere čakamo, na nekatere že 15 let. Zaradi tega, ker smo že z dosedanjim delom pokazali na Ministrstvu za naravne vire in prostor, da se da hitreje umeščati v prostor. Konkreten dokaz so državni prostorski načrti. In smo to prakso zdaj prenesli v zakonsko ureditev, tako glede, tako glede umeščanja v prostor kot tudi glede pridobivanja gradbenih dovoljenj. Zato ker smo nekateri, nekatere dobre prakse, bom povedal konkreten primer iz popoplavne obnove, iz zakonodaje, ki je nastala po katastrofalnih poplavah avgusta pred dvema letoma. Kjer smo vgradili v to, konkretno sem mogoče že večkrat povedal primer. Da je glede na sklep Vlade Upravna enota Slovenj Gradec v dveh dneh izdala gradbeno dovoljenje, gradbeno dovoljenje za lokacijsko preveritev, ker se je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja delal istočasno in to je zdaj vgrajeno tudi v zakonodajo. Zakaj to pravim? Zaradi tega, ker smo dokazali, da se da in tudi tisto stanovanje je rešitev stanovanjske, stanovanjske problematike.

Zdaj, kar se tiče komunalnega prispevka. Veste, to je seveda za večno zahtevno vprašanje. Od nekod pač denar za komunalno opremo mora priti, ker stavbe brez komunalne opreme ni. Seveda, v noveli ZURP je določeno, da občina lahko predpiše delno ali celotno oprostitev plačila komunalnega prispevka, torej tudi za vse stanovanjske stavbe. In občina lahko predpiše tudi oprostitev plačila komunalnega prispevka za novo in obstoječo komunalno opremo, konkretno za javna najemna stanovanja, kar je usklajeno s politiko Ministrstva za solidarno prihodnost oziroma Vlade Republike Slovenije. In to je pristojnost posamične občine, kot je tudi urejanje prostora, pristojnost posamične občine. Glede NUSZ je dejstvo, da že sedaj je omogočena petletna oprostitev plačila NUSZ. Ker pa vsi poznamo peripetije leta 2013 pa 2014 glede sodbe Ustavnega sodišča, pač ni mogoče tega spreminjati in ostaja pač petletno.

Zdaj, kar se tiče, še ena stvar, zdaj smo prišli na eno prostorsko politiko ali pa zemljiško politiko. Tudi evidenca stavbnih zemljišč je pomembna. V bistvu zakaj? Zato ker stavbna zemljišča predstavljajo pomemben gospodarski in družbeni kapital, niso pa vsa obstoječa stavbna zemljišča tudi v resnici pozidana. Zakon zahteva, da se ZURP da se evidenca stavbnih zemljišč postavi najkasneje do 31. decembra naslednjega leta, se pravi leta 2026. Mi smo zdaj sofinancirali občinam to evidenco na podlagi popolnoma jasnih pravil, kar pomeni, da bodo občine imele evidenco ne, da se bo lahko tudi z določenimi ukrepi zemljiške politike, tudi to je prepuščeno občinam oziroma sistemskem okviru zakonodaje, spodbudilo in s tem, ko se bo spodbudilo, se bo pridobil tudi denar za komunalno opremo in tudi za javna in za javna, za javna najemna stanovanja.

Jaz bi s tem zaključil. Predvsem poudarjam to, da kar se tiče umeščanja v prostor in graditve objektov ocenjujem, da smo na MNVP tako s prakso dela kot tudi s sistemskim okvirom nove zakonodaje, ki bo uveljavljena, če se ne motim, v enem tednu oziroma v desetih dneh. dejansko vzpostavili okvir tudi za hitrejše umeščanje v prostor in za pridobivanje gradbenih dovoljenj za stanovanjsko problematiko. Hvala.

Hvala lepa. Besedo dajem predstavniku Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, državni sekretar magister Marko Koprivc, izvolite.

Hvala lepa spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, poslanci, predlagatelji, spoštovane kolegice in kolegi iz Vlade Republike Slovenije.

Dovolite mi najprej, da izrazim zadovoljstvo, da govorimo danes o stanovanjski politiki in stanovanjski problematiki, namreč v Sloveniji imamo stanovanjsko krizo. To je dejstvo in tega se ta Vlada zaveda, zato smo takoj ob nastopu vlade področje stanovanjske politike postavili kot eno izmed prioritetnih področij, ki jih je potrebno reševati. Za to področje je bilo vzpostavljeno posebno ministrstvo. In lahko rečemo zdaj v zadnjem letu obdobja vladanja v tem mandatu, da je bilo na tem področju narejenega veliko in da se čuti, da je pač to eno izmed prioritetnih področij. Sprejeta je bila vsa ključna zakonodaja, kot podlaga za izvajanje te politike oziroma zagotavljanja več stanovanj in hkrati zagotovljena so bila znatna finančna sredstva za to področje.

Zdaj, spoštovani predlagatelji, zagotovo zgolj sprememba davčne politike in pa politike dajanja kreditov, če poenostavljeno povem tega področja definitivno ne bo razrešila. Naj povem, da sem tudi sam v drugi vlogi kot opozicijski poslanec pred petimi leti, v času prejšnje Janševe vlade vložil zakon, ki bi omogočil že takrat izgradnjo več najemnih stanovanj, deset tisoč najemnih stanovanj. a žal takrat s strani takratne večine v Državnem zboru podpore za reševanje in odpiranje teh vprašanj, žal ni bilo.

Zdaj pa, če morda povem še nekaj besed vezanih na kohezijsko politiko povezano z vprašanjem housinga oziroma stanovanjske politike. Namreč, tudi preko kohezije je po spremenjenih uredbah evropske kohezijske politike možno financirati izgradnjo najemnih stanovanj. Takoj ko se je ta možnost odprla, smo se lotili v Sloveniji dela, kako prilagoditi kohezijski program, da bi se tudi iz teh virov lahko financiralo gradnjo stanovanj. To smo naredili. Vlada je v začetku septembra sprejela izhodišča za spremembo programa evropske kohezijske politike in namenila skoraj 42 milijonov evrov za področje stanovanjske problematike. Tako da poleg vseh sredstev, ki so namenjena iz državnega proračuna, se bo v prihodnjih mesecih, letih financiralo stanovanjsko gradnjo, lahko tudi iz kohezijske politike. Tako iz tega programa, se pravi do leta 2029 oziroma 30, kot verjamem, da tudi potem, ko se bo programiralo za naprej, za prihodnje perspektive tudi v prihodnje. Namreč, tudi Evropska unija, Evropska komisija prepoznava stanovanjsko politiko kot eno izmed kritičnih in pomembnih. In še enkrat, kot je rekel tudi kolega državni sekretar Omladič. Rešitev ni zgolj v tem, da si ljudje gradijo svoje lastne hiše in tako naprej in pridobivajo neke bolj ugodne kredite. Oprostite, cene so tako visoke, da je to enostavno nemogoče. Rešitev je v solidarnostnem modelu, kakršnega ga pozna mesto Dunaj že sto in več let. In verjamem, da bomo takšno stanovanjsko politiko tudi ob pomoči evropskih kohezijskih sredstev v Sloveniji lahko zgradili.

Toliko za enkrat, hvala lepa.