8. redna seja

Državni zbor

20. 5. 2019
podatki objavljeni: 20. 5. 2019

Besede, ki so zaznamovale sejo

Seja v obdelavi.

Transkript

Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!  Začenjam nadaljevanje 8. seje Državnega zbora. Obveščena sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: mag. Dejan Židan do 17. ure, Branko Simonovič od 15. do 17. ure, Ljudmila Novak, Nataša Sukič, Luka Mesec od 12.30 dalje, Violeta Tomić, dr. Milan Brglez do 14. ure ter od 17. do 19. ure, mag. Branislav Rajić do 18. ure, Janja Sluga od 18. ure dalje, Jernej Vrtovec od 13.50 do 16.15, Blaž Pavlin od 16. ure dalje, dr. Franc Trček do 10. ure, Zmago Jelinčič Plemeniti od 13. ure dalje, Gregor Perič do 11.30 in Lidija Divjak Mirnik do 18. ure.  Vse prisotne lepo pozdravljam!  Prehajamo na 9. TOČKO DNEVNEGA REDA - PRVA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O POSTOPKU SODNEGA VARSTVA NEKDANJIH IMETNIKOV KVALIFICIRANIH OBVEZNOSTI BANK.   Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. V zvezi s tem predlogom zakona je skupina 25 poslank in poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo.  Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade, gospodu Dragonji.
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, gospe in gospodje! Nadaljujemo 8. sejo Državnega zbora.  Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Jelka Godec, Marijan Pojbič, Boris Doblekar, Nataša Sukič, Ljudmila Novak, Janja Sluga, mag. Matej Tonin od 13. ure dalje, Violeta Tomić, Lidija Divjak Mirnik, Boštjan Koražija, Igor Zorčič do 12. ure, dr. Milan Brglez do 13. ure in od 16. ure dalje, odsoten bom pa tudi sam od 15. ure dalje.  Še enkrat lep pozdrav vsem prisotnim! Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU, SKRAJŠANI POSTOPEK.  Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložil Državni svet. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Državnega sveta, gospodu Tomažu Horvatu.
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, gospe in gospodje! Začenjam nadaljevanje 8. seje Državnega zbora.  Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Nataša Sukič, Ljudmila Novak, dr. Franc Trček, Violeta Tomić, Miha Kordiš od 17.30 dalje, Brane Golubović od 15. do 18. ure, mag. Bojana Muršič od 14. ure dalje, Monika Gregorčič do 10. ure, Marijan Pojbič, Jelka Godec, Blaž Pavlin, Felice Žiža in Mojca Žnidarič od 12.30 dalje.  Vse prisotne lepo pozdravljam! Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PRIJAVI PREBIVALIŠČA, SKRAJŠANI POSTOPEK.  Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina štirih poslank in poslancev s prvopodpisanim gospodom Zmagom Jelinčičem Plemenitim.  Predlog zakona je na 7. seji, 7. maja 2019, obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo kot matično delovno telo. Ker po končani razpravi odbor členov predloga zakona ni sprejel, je bila obravnava predloga zakona na seji delovnega telesa končana.  Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. V imenu Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek imate besedo, mag. Andrej Rajh.
Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam z nadaljevanjem 8. seje Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: dr. Franc Trček, gospod Zmago Jelinčič Plemeniti, mag. Bojana Muršič od 11. do 14. ure, gospod Janez Janša in gospa Suzana Lep Šimenko. S tem, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na 10. TOČKO DNEVNEGA REDA – PRVA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O DOPOLNITVAH ZAKONA O SKUPNOSTI ŠTUDENTOV. Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina 25 poslank in poslancev, s prvo podpisanim, gospodom Danijelom Krivcem. V zvezi s tem predlogom zakona, je skupina 25 poslank in poslancev, s prvo podpisanim, gospodom Danijelom Krivcem, zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku predlagatelja, gospodu Žanu Mahniču. Izvolite.
Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam 8. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.  Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: mag. Marko Koprivc, Tina Heferle od 19. ure dalje, Suzana Lep Šimenko, Franc Breznik, Ljudmila Novak, Ferenc Horváth, dr. Franc Trček, Violeta Tomič od 15. ure dalje, Miha Kordiš od 18. ure dalje, Primož Siter, Nataša Sukič, Anja Bah Žibert, dr. Matej Tašner Vatovec od 15. ure dalje, Željko Cigler od 12.30 dalje, Igor Zorčič od 14. ure dalje in odsoten bom tudi sam od 19. ure dalje. Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter generalnega sekretarja Vlade k prvi točki dnevnega reda, predstavnika Državnega sveta k 3. in 14. točki dnevnega reda ter predstavnike Urada predsednika Republike in predstavnika Sodnega sveta k 19. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Še enkrat vsem prisotnim lep pozdrav! Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Prehajamo na določitev dnevnega reda 8. redne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 10. maja 2019, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru torej predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, ki ste ga prejeli s sklicem. Ker prehajamo na odločanje, vas prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.  Glasujemo. Navzočih je 69 poslank in poslancev, za je glasovalo 69, nihče proti.  (Za je glasovalo 69.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je dnevni red 8. seje Državnega zbora določen.  Spoštovane gospe, spoštovani gospodje! Preden preidemo k 1. točki dnevnega reda, mi prosim dovolite, da na balkonu dvorane pozdravim predsednico Nacionalnega sveta Švicarske konfederacije, njeno ekscelenco Marino Carobbio Guscetti z delegacijo, ki se je prijazno odzvala povabilu za uradni obisk naše države.  Spoštovana predsednica! Prav danes, 20. maja, že drugič praznujemo tudi svetovni dan čebel, pri čemer je prizadevanje Slovenije za razglasitev tega dne pomembno podprla tudi Švicarska konfederacija, za kar smo vam izjemno hvaležni. Veseli me, da lahko po dosedanjih pogovorih v okviru vašega obiska le še dodatno podčrtam prijateljske vezi med državama in narodoma.  Želim vam uspešno nadaljevanje programa in prijetno bivanje v Sloveniji. Iskreno dobrodošli!  / aplavz/  S tem, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.  V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prijel pisne prijave 44 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena in 247. členom Poslovnika Državnega zbora ter dogovorom vodij poslanskih skupin z dne 13. novembra 2018.  Na prva tri vprašanja poslancev opozicije, vprašanje poslanca Poslanske skupine Levica ter na vprašanja poslancev vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo 3 minute. Predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanja v največ 5 minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na volj 5 minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v 2 minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ 3 minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra. O tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. Ob tem vas še posebej opozarjam, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa postopkovnega predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljanjem vprašanj. V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bi dobil odgovora, mu morajo predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora. V zvezi s to točko so se za danes opravičili: ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec, minister za zdravje gospod Aleš Šabeder ter minister za okolje in prostor gospod Simon Zajc. Na elektronski klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katero v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno. S tem, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prvih pet vprašanj bo odgovarjal predsednik Vlade gospod Marjan Šarec.  Poslansko vprašanje mu bo prvi postavil gospod Zvonko Černač.  Izvolite.
Metod Dragonja
Spoštovana gospa podpredsednica, spoštovane poslanke in poslanci, dobro jutro! Prehajamo na zahtevno tematiko, ki se je pripravljala več kot dve leti, vezano na podrejene obveznosti in pravice nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank.  Slovenija se je po več let trajajoči gospodarski in finančni krizi leta 2013 znašla v situaciji, ko slovenske banke niso imele več dostopa na mednarodne finančne trge in niso bile več v stanju refinancirati obveznosti, ki so jih najele tako doma kot v tujini, brez pomoči oziroma intervencije države. Bonitetne ocene bank so drastično padale, deloma tudi kot posledica psihoze, ki je takrat veljala in je bila prisotna na mednarodnih finančnih trgih. Banka Slovenije je ocenila, da je ogrožena stabilnost celotnega finančnega sistema in da so izpolnjeni pogoji za izredne ukrepe, kot jih je določal takrat veljavni Zakon o bančništvu (ZBan-1). S ciljem ponovne vzpostavitve finančne stabilnosti sta monetarna in izvršna oblast predlagali ukrepe za sanacijo bančnega sistema. Sanacija pod pogoji, kakor jih je takrat dovoljevalo pravo Evropske unije, je zahtevala vzpostavitev novega pravnega okvira, ki je bil vzpostavljen z novelo Zakona o bančništvu (ZBan-1L), ki je bil uveljavljen novembra 2013. Nova evropska pravila uporabe javnih sredstev za sanacijo bank so zahtevala načelo delitve bremen, to je reševanje bank najprej od znotraj, tako imenovani »bail-in«, preden so bila angažirana javna sredstva v obliki državne pomoči. Nova zakonska ureditev je določila, da del finančnih bremen sanacije prevzamejo tudi delničarji in imetniki različnih podrejenih in hibridnih kapitalskih instrumentov, kar je zakon vse imenoval kvalificirane obveznosti bank. To so vsi finančni instrumenti, ki po svoji naravi prispevajo k pokrivanju izgub banke. ZBan-1 je določil pravila, v skladu s katerimi je Banka Slovenije lahko izrekla izredne ukrepe, med njimi ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti. Vse določbe Zakona o bančništvu, ki urejajo izvedbo in izrek ukrepa prenehanja kvalificiranih obveznosti, so bile predmet ustavne sodne presoje. Ustavno sodišče je z odločbo leta 2016 potrdilo ustavnost določb, na podlagi katerih so bili izrečeni izredni ukrepi ter na podlagi katerih so prenehale kvalificirane obveznosti. Pri tem se je Ustavno sodišče obrnilo za pojasnilo tudi na   (nadaljevanje) sodišče Evropske unije in upoštevalo v svoji odločbi sodbo C526/14 in s tem preverilo tudi skladnost zakona z evropskim pravnim redom. Kot skladne z Ustavo, je Ustavno sodišče priznalo 12 izpodbijanih iz členov zakona, ki so predstavljali podlago za izvedene izredne ukrepe. To konkretno pomeni, da je Ustavno sodišče potrdilo, da je imela Banka Slovenije v izpodbijani ureditvi v konkretnih primerih zakonito podlago za odločanje, kar so izpodbijali pobudniki za oceno ustavnosti. Ali je Banka Slovenije ravnala v skladu s to ureditvijo, pa mora biti predmet sodnega varstva in se bo preverjalo na način, kot predlaga ta zakon. Zaradi odsotnosti posebnih procesnih pravil za odškodninske spore nekdanjih imetnikov proti Banki Slovenije, je Ustavno sodišče za enotno za neustavno spoznalo 350.a člen Zakona o bančništvu. V ustavni odločbi ugotovljena protiustavna praznina se nanaša na pravico do dostopa do podatkov, na dokazno breme in na možnost kolektivnega uveljavljanja sodnega varstva in te tri teme so teme, ki jih v osnovi pokriva ta zakon in ki so bile obsežno usklajevanje tako medresorsko, kot v javni obravnavi. Predmet sodne presoje bo pravilnosti izvedenih izrednih ukrepov s strani Banke Slovenije in upravičenost do povrnitve škode. Morebitna odškodnina, ki bo izplačana nekdanjim imetnikom, je lahko odvisna le od pravilnosti ugotovljenega premoženjskega stanja v trenutku izdaje odločbe Banke Slovenije. / Znak za konec razprave/ Nedvomno je, da so imetniki imeli bistveno večjo stopnjo tveganja pri teh naložbah. Potrebno bo pa ponovno oceniti, ali je Banka Slovenije pravilno ocenila finančno stanje bank v tistem obdobju.  Hvala lepa.
Tomaž Horvat
Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj, spoštovane poslanke in poslanci!  Predlog zakona, ki ga v Državnem svetu predlagamo, odpravlja neenakost med različnimi darovalci delov človeškega telesa glede višine nadomestila za čas odsotnosti od dela, ki je nastala ob sprejetju Zakona o uravnoteženju javnih financ leta 2012. Predlog zakona višino nadomestila med začasno zadržanostjo od dela zaradi darovanja in posledic darovanja živih tkiv in organov ter posledic darovanja krvi vrača na raven 100 % osnove, kot je veljalo pred letom 2012. Trenutno veljavna ureditev namreč darovalce krvotvornih matičnih celic, živih tkiv in organov na podlagi 31. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju postavlja v slabši položaj v primerjavi s prostovoljnimi darovalci krvi, saj jim je zakonsko zagotovljeno nadomestilo zgolj v višini 90 % osnove, medtem ko darovalcem krvi v skladu s 167. členom Zakona o delovnih razmerjih pripada nadomestilo v višini 100 % od osnove. Neenako obravnavanje prostovoljnih darovalcev krvi, darovalcev krvotvornih matičnih celic ter darovalcev živih tkiv in organov z vidika zagotovljenih nadomestil za začasno odsotnost od dela je neutemeljeno in neetično, zlasti zato, ker je v osnovi darovanje krvotvornih matičnih celic bistveno bolj zahtevno kot običajno darovanje krvi, prav tako pa je sam postopek bolj invaziven in dolgotrajnejši; toliko bolj vse to velja tudi za darovanje živih tkiv in organov.  Pri pripravi zakona je Državni svet sodeloval s predstavniki Društva bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije, Zavoda Republike Slovenije za presaditev organov in tkiv Slovenija, Slovenija Transplant in Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino, ki opozarjajo, da je predlagane spremembe treba čim prej sprejeti, saj neenaka obravnava darovalcev deluje destimulativno, kar vpliva na število darovalcev. Vsak darovalec manj pa lahko v praksi pomeni tudi življenje manj za tistega, ki darovani organ, tkivo ali celico potrebuje. Posledice sprejetja ZUJF se poznajo pri darovanju krvotvornih matičnih celic.   (nadaljevanje) V teh primerih gre za slovenskega darovalca, ki daruje bodisi za slovenskega bolnika oziroma bolnika iz tujine. Prišlo je tudi že do situacije, ko darovalec ni bil pripravljen darovati in se je moral Zavod za transfuzijsko medicino zelo potruditi, da je lahko kril razliko do polnega nadomestila plače, šlo pa je za edinega skladnega darovalca na svetu. Na popravek varčevalnega ukrepa se čaka že več let. Identična pobuda kot jo vsebuje predlagani predlog zakona je bila v Državnem svetu že dana v mandatu pretekle Vlade, a smo do nje odstopili, zaradi dane zaveze Ministrstva za zdravje, da bo problematiko uredilo ob predložitvi novega Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Navedene rešitve so bile v preteklem mandatu ministrstva in Vlade res, da vključene a je navedeni predlog zakona obstal v fazi usklajevanja, zato področje še vedno ostaja neurejeno. Priprava novega Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je sicer uvrščena v normativni program Vlade Republike Slovenije za leto 2019, a je v njem navedeno, da sprejetje tega predpisa ni obvezno. Na celovito prenovo zakonodaja se čaka že predolgo. S predlagano rešitvijo se ne bo drastično poseglo v nobenega od elementov sistema, zato se lahko problematiko uredi tudi z novelacijo veljavnega zakona. Pri darovanju gre za eno od najbolj etičnih oblik odgovornosti posameznega do soljudi. Posledično bi bilo treba darovalcem nujno izkazati dolžno spoštovanje s tem, da bi se jim v celoti povrnilo izgubljeni dohodek, zaradi plemenite odločitve, da bodo pomagali drugim.  Hvala za uvodne besede.
Hvala lepa, predsedujoči, za besedo. Spoštovani! Ko govorimo narodnosti, govorimo o čustveni in osebni povezavi posameznika z določeno družbeno skupino. Pojem narodnosti tako ne odslikava pravne povezave med posameznikom in državo, saj se slednja navezuje le na državljanstvo. Ustava Republike Slovenije v 61. členu določa, da ima vsakdo pravico, da svobodno izraža pripadnost svojemu narodu ali narodni skupnosti, goji in izraža kulturo ter uporablja svoj jezik in pisavo. Poudarjam besedo, da je to pravica. In to pravico lahko uveljavlja tako odločno kot naša koroška Slovenka, poslanka v Evropskem parlamentu dr. Angelika Mlinar, na katero smo v SAB zelo ponosni. Po drugi strani pa to pomeni, da ima vsakdo pravico, da svoje pripadnosti narodu ne izraža in tega ne more nihče zahtevati.  Predlagatelj želi s spremembo Zakona o prijavi prebivališča doseči, da bo moral vsak posameznik ob prijavi prebivališča navesti več podatkov, kot jih zahteva trenutna zakonska ureditev. Pri tem izpostavlja predvsem podatke o narodnosti, veroizpovedi in maternem jeziku. Statistični urad naj bi te podatke obdeloval zlasti v statistične namene, so pa v predlogu dodani tudi zgodovinski, kulturni, varnostni in socialni razlogi. Pri tem bi želel samo opomniti, kaj se lahko zgodi, ko začne večina na podlagi tega ruvati dvojezične table.  V obrazložitvi predloga se predlagatelj opira na ureditev, ki je veljala do leta 2016. Takrat smo uveljavili nov Zakon o prijavi prebivališča. Do takrat, torej do leta 2016, se je podatek o narodnosti že vodil v registru stalnega prebivalstva. Za razliko od današnjega predloga je bilo takrat izrecno določeno, da se posameznik o narodnosti lahko izreče le v primeru, če si to želi. Po Zakonu o varstvu osebnih podatkov ti podatki sodijo v kategorijo občutljivih podatkov. Takšnim podatkom zakon zagotavlja posebno varstvo, saj izrecno določa primere, ko je takšne podatke dovoljeno obdelovati. Splošna uredba o varstvu podatkov pa občutljive podatke uvršča med tako imenovane posebne osebne podatke, katerih obdelava je, razen v izjemnih primerih, načeloma prepovedana.  Zakonodajno-pravna služba je med drugim tudi opozorila, da predlog zakona nikjer ne navaja razlogov bistvenega javnega interesa, zaradi katerega bi bila obdelava takih podatkov nujno potrebna. Gre za globok poseg v sfero posameznikove zasebnosti, to priča že omenjeni 61. člen Ustave Republike Slovenije.  Naj izpostavim še 41. člen ustave, ki opredeljuje svobodo vesti. Po slovenski ustavi se tako nihče ni dolžan opredeliti o svojem verskem prepričanju, kar pomeni, da je tudi ta predlog v očitnem neskladju z najvišjim pravnim aktom države. Na tem mestu je treba opozoriti še na en protiargument. Podatke o narodnosti je zelo težko oziroma skoraj nemogoče preverjati. Kako bodo pristojni organi vedeli, ali so ti podatki o narodnosti, ki bi jih oseba navajala v prijavi prebivališča, resnični ali ne? V primeru lažne izjave bi tako register stalnega prebivalstva vseboval neresnična dejstva. Ne nazadnje pa ne morem mimo dejstva, da je celoten predlog zakona pripravljen precej pomanjkljivo. Izhaja iz precej nestrokovne obrazložitve, kot tudi ga zaznamujejo odsotnost opredelitve finančnih sredstev. Vlada namreč meni, da ima zakon tudi finančne posledice. To nam vliva občutek, da predlagatelj nima pravega interesa za uveljavitev predloga zakona, ampak si s svojo potezo le nabira politične točke. Takšni ukrepi rušijo temelje pravične, solidarne in demokratične države. Še več, proti nevarnim politikam desničarskih strank se moramo boriti zato, da bomo ohranili blaginjo in kakovost življenja in na tem je treba graditi naprej – na močni in povezani skupni Evropi in Evropski uniji. Tistim, ki rušijo svobodo gibanja, odprte notranje meje, enoten evropski trg in s tem boljše življenje, pa moramo odločno reči ne. In v SAB bomo okrepili boj za pravičnost in ubranili kakovost naših življenj. Na to smo pripravljeni. Iz tega razloga predlogu zakona, ki je v očitnem nasprotju z Ustavo in pravnim redom Republike Slovenije, ne bomo izrazili podpore. Da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo, je potrdilo tudi matično delovno telo. Naš cilj sta izključno spoštovanje vladavine prava in demokratičnih standardov in ker tega pri predlagatelju ne vidimo, se z njim ne moremo strinjati in ga podpreti. Hvala lepa!
Lep pozdrav vsem, še posebej predsedniku Vlade, na katerega naslavljam vprašanje glede množičnih nezakonitih prehodov hrvaško-slovenske schengenske meje. Kaj pravi uradna statistika? Število nezakonitih prehodov meje se je lani, glede na leto 2017, povečalo za štirikrat. Letos, glede na primerljivo obdobje lani, se je več kot podvojilo, kar pomeni, da se je v zadnjih dveh letih število nezakonitih prehodov hrvaško-slovenske meje povečalo za več kot osemkrat. Statistika zadnjih desetih dni je še bolj neugodna. Gre tudi za donosno trgovino z ljudmi, saj je policija lani obravnavala 197 organizatorjev, letos pa že skoraj 100. Zakon o nadzoru državne meje v 2. členu pravi, da se nadzor meje med drugim opravlja zato, da se preprečujejo nedovoljene migracije in zagotavlja varnost ljudi, premoženja in okolja. Nezakonitih prehodov schengenske meje torej ne bi smelo biti, sploh ne množičnih. Vlada je dolžna spoštovati zakon in ustavo ter sprejeti ukrepe za zaščito meje, ljudi in njihovega premoženja. Zakon je torej množično kršen in množično je kršen tudi Zakon o mednarodni zaščiti. O tem govorijo podatki – lani se je 2 tisoč 875 migrantov sklicevalo na mednarodno zaščito, na azil, odobreni sta bili samo 102 vlogi. Torej 3,5 % tistih, ki so se na mednarodno zaščito sklicevali oziroma odstotek vseh, ki so nezakonito prečkali mejo. Letos je bilo teh sklicevanj na mednarodno zaščito že tisoč 111, odobrenih pa samo 26. Da gre res za množično zlorabo azilne zakonodaje, govori podatek, da je bilo leta 2015, ko je Slovenijo prečkalo skoraj pol milijona migrantov, teh vlog samo 277, odobrenih pa samo 46.  Zaradi porasta nezakonitih prehodov in neučinkovitega varovanja schengenske meje se je varnostna situacija na območjih vzdolž 670 kilometrov te meje med Hrvaško in Slovenijo zelo poslabšala. Ljudje se počutijo ogrožene, še posebej po zadnjem dogodku, ko je skupina štirih nezakonitih migrantov ugrabila osemdesetletnika, ga zvezala in 6 ur držala zaprtega v prtljažniku avtomobila, izpustila pa ga je šele ob meji z Italijo. Ljudje na območjih ob schengenski meji kličejo Vlado in predsednika Vlade na pomoč in ga sprašujejo, kar ga sprašujem tudi sam:  Zakaj ste, predsednik Vlade, gluhi za klic pomoči ljudi ob hrvaško-slovenski schengenski meji?  Zakaj jim ne želite pomagati, Marjan Šarec, predsednik Vlade?  Zakaj vaša vlada ne sprejme ukrepov za učinkovito zavarovanje meje med Hrvaško in Slovenijo, ki bi fizično preprečili množične nezakonite prehode in zavarovali ljudi ter premoženje?
Hvala predsednik! Lep pozdrav vsem skupaj! Zdaj v zadnjih mesecih smo lahko spremljali številne zgodbe po medijih, kaj vse počne Študentska organizacija Slovenije in na podlagi tega, kar smo lahko videli, je samo še dodatno nas utrdilo v prepričanju, da Študentska organizacija Slovenije več kot upravičeno ne uživa takšnega ugleda v javnosti, kot bi ga morala oziroma kot bi si ga neka takšna organizacija zaslužila. Veliko je bilo govora o tem, da ni neke nadzora, da se ne transparentno troši denar, ne samo javni denar, pač pa denar, ki ga dijakinje in dijaki, študentke in študenti, prigarajo skozi študentsko delo, pač del koncesnin, ki izhaja iz študentskega dela, polovica tega pride na Študentsko organizacijo Slovenije, kar letno znese med 10 in 12 milijonov evrov. Nadzor, kakršnega imajo, pa je seveda interen. In tisti, ki ste lahko gledali tarčo, takrat ko je bilo, mislim da, prvič ali drugič no, saj ne vem, se niti ne spomnim, vem, da sta bili dve v enem mesecu, ko je tam pred kamero stopil glavni nadzornik Študentske organizacije Slovenije in ni znal povedat nič, na osnovno vprašanje o nadzoru, trikrat mu ga je novinarka ponovila, trikrat ni vedel kaj odgovorit in zaradi tega smo se v Slovenski demokratski stranki odločili, da vložimo spremembo zakona, ki je danes pred vami, ki bi omogočil nadzor nad poslovanjem Študentske organizacije Slovenije. Da si bomo na jasnem, mi nikakor ne želimo, da se politika vmešava v delo Študentske organizacije Slovenije. Študentska organizacija Slovenije mora biti avtonomna, kljub temu, da vemo približno katera politika oziroma predstavniki katerih podmladkov Študentsko organizacijo Slovenije vseskozi obvladujejo, ampak danes nima smisla o tem, če bo razprava konstruktivna. Dejstvo je, da je potrebno uvesti nadzor nad porabo finančnih sredstev – in samo to. Čeprav politika na nek način še vedno kreira politiko in pa delo Študentske organizacije Slovenije, s tem ko državna, se pravi, državni organi priredijo oziroma naredijo razpis in seveda ponudijo neke vsebine. In s tem, ko se Študentska organizacija Slovenije na ta razpis prijavi, mora prijavit točno takšne vsebine, ki so predmet tega razpisa. Se pravi, če Urad za mladino, recimo - pa to ne velja samo za Študentsko organizacijo, ampak tudi za ostale, takšne mladinske organizacije – naredi razpis, kjer je, recimo nekako glavna tematika okolje, potem, če bodo želeli dobiti neka sredstva, se bo Študentska organizacija Slovenije ali kdo drug, moral s to temo tudi ukvarjat, tako da na nek način posredno se, tudi kreira in pa vsaj, če ne že kreira, pa usmerja ta  (nadaljevanje) politika. Tako da mi nismo za to, da bi politika diktirala, kaj naj Študentska organizacija Slovenije počne, smo pa za to, da državni organi vršijo nadzor nad porabo sredstev, ki jih dobi Študentska organizacija Slovenije in zato smo pripravili en majhen popravek in sicer, da se v drugem odstavku 3. člena za besedilom Študentska organizacija Slovenije je pravna oseba, doda še besedna zveza javnega prava. S tem bodo podvrženi Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, s tem bodo podvrženi nadzoru Računskega sodišča, Zakonu o informacijah javnega značaja in tako naprej.  Zdaj, ker glede na mnenje vlade in glede na to, da smo se z nekaterimi predstavniki poslanskih skupin o tem tematiki že pogovarjali, če boste držali besedo, obstaja velika verjetnost, da bo v prvem branju ta predlog zakona potrjen. Potem mislim, da se moramo v drugem branju usesti vsi skupaj in predebatirati, kako to stvar točno formulirati. Zdaj, nekateri so za to, da se zapiše, da je Študentska organizacija Slovenije javna oseba javnega prava, drugi so za to in to zagovarja nekako tudi Študentska organizacija Slovenije, ki v osnovi temu zakonu ne nasprotuje, da pa ne dodamo javnega prava, pač pa samo definiramo. Predvsem so tukaj na nek način problem plače, da ne bi zapadli pod maso plač javnega sektorja oziroma, da ne bi bila plačna lestvica javnega sektorja, ampak, da enostavno samo glede plač napišemo omejitev, da najvišja plača lahko znaša toliko kratnik povprečne bruto slovenske plače. Skratka, če bomo ta zakon, če ga boste nam pomagali spraviti skozi v tem prvem branju, potem je najbolje, da se – kakor smo se že pogovarjali, skupaj usedemo in pripravimo amandma, ki bo vsem ustrezal, ki bo tudi v skladu z usmerili Zakonodajno-pravne službe in naredimo nekaj pozitivnega za študentsko organiziranje v Sloveniji. Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod državni sekretar. Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin in kot prva ima besedo gospa Maša Kociper, da predstavi stališče Poslanske skupine SAB.
Hvala, gospod svetnik, za vašo obrazložitev.  Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za zdravstvo, ki je matično delovno telo. Besedo dajem predsedniku dr. Francu Trčku.  Izvolite.
Hvala, gospod poslanec! Sedaj pa dajem možnost gospodu Robertu Polnarju, Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije, da predstavi svoje stališče in svojega kandidata za Evropske volitve, izvolite! / smeh/
Hvala, gospod poslanec. Gospod predsednik Vlade, beseda je vaša.
Hvala, gospod poslanec. Dr. Jernej Štromajer, besedo imate v imenu Vlade. Izvolite.
Lep pozdrav! Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Danes je torej pred nami predlog vladnega Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. V medijih smo že nekaj let priča izkrivljenim zgodbam o ozadju sanacije bank iz leta 2013 in ni jim videti konca. Zdi se, da je cilj vseh teh prispevkov prepričati naše državljane in davkoplačevalce, da bančne luknje v Sloveniji sploh ni bilo in da so davkoplačevalski denar, ki je bil namenjen bankam, pobrale Evropska unije, Banka Slovenije in Vlada. Tovrstni poskusi preusmerjajo pozornost od tistih, ki so bančno luknjo dejansko ustvarjali s podeljevanjem slabih kreditov in so zanje tudi odgovorni. Dejstvo je, da je v bančnem sistemu največji del slabih kreditov nastal med leti 2005 in 2007, zanje pa so odgovorni bankirji, ki so jih na mesta državnih bank postavili takratni vladajoči politiki in ki so podeljevali kredite brez ustreznega varstva. Se s temi podpisniki kreditnih pogodb danes sploh še kdo ukvarja? Bodo krivci za bančno luknjo sploh dobili sodni epilog ali kazen? Ali jim bomo zopet prepustili usodo Slovenije, čeprav so v preteklosti že delali velike napake? V Poslanski skupini SAB smo prepričani, da je skrajni čas, da razpihamo meglo s te zelo zahtevne teme in državljanom pojasnimo, kaj so špekulacije in zavajanja, kaj pa dejstva. Želimo predstaviti nesporna dejstva in povedati, da je bil denar namenjen za dokapitalizacijo bank in da se v bankah še vedno nahaja. Želimo še naprej skrbeti za dobrobit davkoplačevalcev. Državljanom, ki nikakor niso prispevali k temu, kar se je zgodilo in tistih, ki že vrsto let dajejo svoje dajatve za državo, pa na koncu ne dobijo tistega kar jim pripada – to so naši upokojenci in upokojenke. V času gospodarske krize so bile naše banke in tudi država na robu propada, Slovenija pa je imela samo naslednji izbiro: dokapitalizirati banke z državno pomočjo ali pa pustiti banke v insolventnem stanju in tvegati stečaj in kolaps, ne samo finančnega sistema, ampak kar     (nadaljevanje) cele države. Slovenija je imela denarja samo še za nekaj mesecev in zlahka bi delila usodo Grčije in še nekaterih drugih evropskih držav. Te države, ki so bile deležne finančne pomoči in obravnave s strani tako imenovane trojke so danes daleč za Slovenijo. Brez prave suverenosti in pod strogim nadzorom kaj se v teh državah dogaja in kaj sprejema. Tudi za praktično vsako zakonsko spremembo morajo še dan danes dobiti soglasje od zunaj. Za razliko od njih pa se je Slovenija takrat odločila boriti, izborila si je vso svojo suverenost in tako zagotovila blaginjo in nadaljnji razvoj. Gospodarska rast po letu 2013 stopnje BDP razvoj in zaustavitev varčevalnih ukrepov so neizpodbiten dokaz, da je vlada Alenke Bratušek konec leta 2013 sprejemala prave odločitve. Vlada Alenke Bratušek je bila kot rečeno takrat postavljen pred dejstvo, da bodo banke brez državne pomoči v obliki dokapitalizacije razglasila stečaj. Za dokapitalizacijo bank z davkoplačevalskim denarjem je Slovenija potrebovala soglasje Evropske unije - takšna so pač pravila. Po pravilih EU javnih sredstev davkoplačevalcev ni dopustno nameniti za reševanje tistih delničarjev in upnikov, ki tudi v primeru stečaja banke ne bi dobili ničesar in mislim, da je to popolnoma pravilno. Evropska unija ščiti navadne državljane davkoplačevalce. V konkretni zgodbi je bilo samo nekaj procentov takih ljudi, ki so te obveznice kupovali preko okenca, vsi ostali so bile banke, zavarovalnice, pozavarovalnice in drugi tako imenovani poučeni vlagatelji, ki so se ali pa bi se morali zavedati svojih tveganj. Slovenija je sestavni del Evropska unije in zato smo dolžni spoštovati njeno zakonodajo. Ne pozabimo, da sooblikujemo jo državljani Evropske unije z vplivov na evropske poslance in tudi zato razmislimo vsi skupaj koga bomo v nedeljo obkrožili in kdo se bo boril za naše interese. Kot druge države Evropske unije je Slovenija uzakonila pravni institut podoben prisilni poravnavi. Leta 2013 je določila zakonske pogoje na podlagi katerih je Banka Slovenija vodila postopek cenitve bank. V kolikor se je v tem postopku pokazalo, da je finančno stanje banke takšno, da banki brez dokapitalizacije grozi neizogiben stečaj je Banka Slovenije izrekla izredne ukrepe, na podlagi katerih so bili razlaščeni tisti, ki v primeru stečaja bank ne bi prejeli ničesar tudi delničarji in obvezničarji torej. Tako je Banka Slovenija v konkretnih primerih tudi ravnala. Ta zakon in sedaj prehajam na bistvo je bil deležen ustavne presoje. Ustavno sodišče Republike Slovenije je kot najvišji organ sodne veje oblasti in po posvetovanju s sodiščem Evropske unije ugotovilo, da so določila, ki opredeljujejo zakonske pogoje za izrek teh ukrepov, o katerih govorim, se pravi, način sanacije bank v skladu z ustavnim in pravnim redom Republike Slovenije. Ponavljam, v skladu z ustavnim in pravnim redom Republike Slovenije, to je ugotovilo Ustavno sodišče glede načina sanacije bank. Kot neustavno je spoznalo le določilo o sodnem varstvu razlaščencev, saj naj ne bi nudila prave zaščite, ker niso imeli dovolj dostopa do informacij. Ustavno sodišče je, zato zakonodajalcu naročilo naj sodno varstvo uredi tako, da razlaščencem omogoči dostop do vseh finančnih in drugih podatkov, ki jih je v času odločitve imela na voljo Banka Slovenije. Na podlagi tako pridobljenih podatkov bodo po tem zakonu, ki je danes pred nami lahko vložili tožbo v primeru, da je Banka Slovenije po njihovem mnenju napačno ocenila finančno stanje bank. V kolikor bi se v tem postopku, ker bodo sodelovali finančni izvedenci ugotovilo, da je bilo to stanje drugače ugotovljeno se pravi narobe bodo opravičeni do določene odškodnine, ki pa je zakonsko za enkrat - mislim, da je to ostalo v predlogu - omejena na vložen na vložek, ki so ga vložili. Zakaj odškodnine izplačuje Banka Slovenije in ne država? V skladu z Ustavo Republike Slovenije in z Zakonom o Banki Slovenije je Banka Slovenija samostojna in neodvisna pri opravljanju svojih nalog. Ni vezana na sklepe, stališča in navodila državnih ali drugih organov. Tako je Banka Slovenije v skladu z ustavno zakonsko podlago in s svojim položajem samostojno in neodvisno izrekala omenjene ukrepe. Te omenjene izredne ukrepe na osnovi iz določil zakona, ki jih je Ustavno sodišče ocenilo kot ustavne. V stranki SAB, zato pozdravljamo predlog zakona, ki omogoča enostavnejšo in bolj učinkovito varstvo tistih, ki si sodno varstvo zaslužijo. Podpiramo vse takšne rešitve zakona, ki so pravične. Želimo si, da bi zakon razlikoval med tako imenovanimi nepoučenimi vlagatelji, se pravi tistimi, ki se niso zavedali tveganj in so kupovali obveznice za majhne denarje in tistimi, ki se s temi posli ukvarjajo in tveganja dobro poznajo – govorimo o tako imenovanih špekulantih, pa tukaj špekulant ni mišljeno v negativnem smislu. Špekulant je mišljeno v smislu presoje, ali ti nek posel omogoča zaslužek ali ne. V postopku sprejemanja tega zakona smo v stranki SAB odločno nasprotovali zakonskim rešitvam, ki bi dodatno obremenjevale proračun in davkoplačevalce. Ocenjujemo, da je pravično, da tisti, ki imajo denar – banke, zavarovalnice, pozavarovalnice – tako kot v vseh sodnih postopkih, krijejo stroške izvedencev in tudi stroške sodnih taks. Posebnega varstva naj bodo deležni ta majhni. Profesionalni vlagatelji, kot so, kot rečeno, zavarovalnice, pokojninske družbe, Kad, Sod in ostali, katerih naložbe so bile neprimerno večje, tudi nekaj milijonov, so dolžni sodne takse, tako kot vsi ostali v sodnem postopku, poravnati sami. Dovolite mi torej, da na koncu še enkrat poudarim glavna dejstva. Če ne bi imeli takratnega zakona in pravne podlage, na podlagi katerega bi Banka Slovenija ocenila, ali so banke insolventne in bodo šle v stečaj ali ne, ter jim izrekle izredne ukrepe, bank, kot stebra bančnega sistema in države brez tuje pomoči ne bi mogli rešit pred bankrotom. To pravno podlago je Ustavno sodišče Republike Slovenije spoznalo za skladno z Ustavo in pravnim redom Republike Slovenije. Ustavno sodišče je zaradi neravnotežja strank - to je Banke Slovenije kot tožene stranke in vlagateljev – ocenilo, da je predvideno sodno varstvo neustrezno in da jim je potrebno za sodno varstvo predložiti oziroma imeti možnost, da pridejo do več informacij. In zadnje, močna gospodarska rast, dvig BDP, konec varčevalnih ukrepov in izboljšanje socialne blaginje in ugleda Slovenije v Evropski uniji je znak, da smo takrat ravnali prav in da je vlada Alenke Bratušek sprejela, leta 2013, prave odločitve. Odločbe Ustavnega sodišča so zavezujoče in jih je treba spoštovati in prav je, da tudi glede sodnega varstva najdemo pravo rešitev. V okviru današnje splošne razprave bomo tudi v naši stranki in upam, da tudi ostali, odprli še kakšno odprto vprašanje in morda našli še boljše rešitve. Tudi to, kdo je zavezan za plačilo odškodnine, je morda še odprto vprašanje, na katerega opozarja Banka Slovenije. Bistveno je, da vladni zakon, ki ga obravnavamo, dosledno ureja tisto, kar od zakonodajalca zahteva Ustavno sodišče. S tem pokažemo, da spoštujemo načelo pravne države in tudi tiste, ki so ravnali ne špekulativno. V Poslanski skupini SAB menimo, da je predlagani zakon primeren za nadaljnjo obravnavo, hkrati pa bomo tudi aktivno sodelovali v nadaljnji splošni razpravi. Hvala.
Hvala za besedo, predsedujoči.  Lep pozdrav vsem skupaj! Odbor za zdravstvo je kot matično delovno telo na svoji 2. redni seji 8. maja letos obravnaval predlog zakona. Gospod državni svetnik Tomaž Horvat je podal dodatno obrazložitev, ki jo je tudi podal danes uvodoma, zato je ne bom ponavljal. V imenu Ministrstva za zdravje državni sekretar je dr. Pliberšek izpostavil, da Vlada predlogu zakona ne nasprotuje ter tudi povedal, da se pripravlja celovita ureditev tudi predstavnica Zakonodajno-pravne službe na predlog zakona ni imela pripomb. V razpravi smo se članice in člani odbora nekako skoraj plebiscitarno strinjali, da se ta »ZUJF-anost«, če se tako izrazim nemudoma odpravi skratka, da se ne čaka na neko celotno prenovo zakona, ampak se gre takoj v novelacijo. Odbor je oblikoval in sprejel tudi amandma k 1. členu, ki se glasi, citiram: »V prvi alineji tretjega odstavka 31. člena se besedilo presaditev zamenja z besedilom darovanje in posledic darovanja.« Obrazložitev imate v poročilu in dopolnjeni predlog zakona je tudi sestavni del poročila in upam, da bo ta zakon sprejet na tej seji.  Hvala za besedo.
Ja, gospod, spoštovani gospod predsednik Državnega zbora, hvala, da ste mi dopustili možnost! Vašo velikodušnost spoštujem in cenim, je pa ne bom izkoristil. Državni zbor namreč ni prostor za volilno kampanjo, ampak za izražanje resnih političnih stališč. Torej, gospod predsednik Državnega zbora, spoštovane gospe poslanke in gospodje poslanci! Temeljni namen Zakona o prijavi prebivališča je zagotavljanje evidence prebivališč posameznikov. Zbiranje vseh ostalih podatkov, tudi tistih, ki spadajo v kategorijo občutljivih osebnih podatkov, bi pomenilo odstopanje od namena zakona. Ustava Republike Slovenije določa, da je Slovenija država vseh svojih državljank in državljanov, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe. Pričakovati bi bilo, da tak narod zmore in zna kvantificirati svojo prisotnost na temeljih skupnosti zgodovinskega spomina in zavesti o identiteti. V tej luči razumemo predlagatelje in se strinjamo, da bi bilo potrebno najti način, kako priti do podatka, koliko Slovenk in Slovencev živi v naši državi. Vprašanje, ki se ob tem zastavlja pa je, kako to doseči? Ustava Republike Slovenije namreč zagotavlja svobodno izražanje narodne pripadnosti. Pravica do svobodnega izražanja narodnosti pomeni tudi pravico posameznika, da se glede tega podatka ne opredeli. Ravno tako se v skladu z Ustavo nihče ni dolžan opredeliti glede svojega verskega prepričanja. Predlagatelji kot cilj predloga novele navajajo, da bi se podatek o narodnosti ponovno vključil med podatki, ki jih navede posameznik ob prijavi stalnega prebivališča, za voljo zbiranja in obdelave s statističnimi metodami. Predlagane spremembe pa se ne nanašajo le na podatek o narodnosti, predlagano je, da bi se navedla tudi podatka o veroizpovedi in maternem jeziku. Že prejšnji Zakon o prijavi prebivališča, je omogočal navedbo podatka o narodnosti, vendar je bila to le možnost, ki jo je posameznik izkoristil ali pa ne, nikakor pa ni šlo za obveznost opredelitve.   (nadaljevanje) Predlog sprememb in dopolnitev zakona je kajpada v nasprotju tudi s tistim famoznim Zakonom o varstvu osebnih podatkov, saj sodijo podatki o narodnosti in verskem prepričanju v kategorijo občutljivih osebnih podatkov, za katere je določen poseben način obdelave. Obravnava zakonskega predloga na matičnem delovnem telesu je pokazala, da so predlagane spremembe v neskladju z 11 členi Ustave. Poslancem Poslanske skupine Desus se kaže kot največja pomanjkljivost, da ni vključena sprememba 30. člena Zakona o prijavi prebivališča, ki določa, kateri podatki se vodijo v registru stalnega prebivališča, saj bi predlagatelj to moral storiti zaradi notranje konsistentnosti predloga. Ignoriranje finančnih posledic morebitne uresničitve zakonskih sprememb in neustrezno kratko prehodno obdobje za zagotovitev tehničnih pogojev za vodenje in upravljanje z novimi podatki, sta dodatna otipljiva razloga za nasprotovanje. Sicer pa Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je svoje povedal. Glasovanje z glasovanjem je bilo odločeno, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo in na ta način je bil zakonodajni postopek tudi končan. Hvala lepa.
Hvala, gospod Zvonko Černač, poslanec! Odgovarjam vam na tole vaše vprašanje, ki sem ga seveda pričakoval, glede na to, da vaš strankarski shod zadnjič v Črnomlju ni ravno preveč uspel. Da je bil to strankarski shod, sem danes dobil tudi potrdilo od gospe Ljudmile Novak, ki je dala intervju za določeno revijo, in še ena druga gospa je imela intervju, ki ravno tako to potrjuje. Tako da ta vaš strankarski shod ni uspel, bil je naslovljen tako kot vsa vaša vprašanja v zvezi z migracijami in je to skoncentrirano precej na predvolilni čas.  To, da se nezakonite migracije dogajajo, je dejstvo. Tukaj ne moremo trditi, da je za to kriva Slovenija. Gre za mednarodne okoliščine. Vendar pa to, kar govorite vi, od vas nisem slišal še nobene konkretne zadeve razen tiste lovske o lovcih na meji in pa veliko je bilo prejšnji teden natolcevanja o dogajanju okoli moje domače ograje, ki je bila, mimogrede, tam že 30 let, ampak ker je bila dotrajana, sem jo pač zamenjal. Če se boste peljali skozi našo vas, boste videli, da nisem edini, ki imam to. Vi ste natolcevali, da je to zaradi ne vem česa. Potem je vaš predsednik prejšnji teden dal na Twitter na profilno sliko bojno uniformo in sem že pričakoval, da bo kdo od vas prilezel čez mojo ograjo. Skratka, ne vtikajte se v moje zasebne zadeve, ker se tudi jaz v vaše ne. Razni vaši mediji pošiljajo vprašanja naslovljena, tako imenovani mediji seveda, na to, kdo bo to plačal pa zakaj je to pa če se res počutimo ogrožene od migrantov pa ne vem kaj. Ves teden smo bili deležnih takšnih in drugačnih neresnosti in se z vami o tem vprašanju tudi na neki racionalni osnovi težko pogovarjamo.  Kar me pa sprašujete, pa ne drži, da ta vlada ni storila ničesar. Ne nazadnje smo dali policiji dodatek za povečan obseg dela ravno za varovanje schengenske meje, poslane so bile dodatne enote vojske, poslane so bile tudi enote pomožne policije. Mislim, da je bilo že 419 pomožnih policistov aktivnih pri varovanju meje. Aktivirana je bila posebna policijska enota za izravnalne ukrepe. Sodelovanje s Hrvaško, kar se tiče vračanja nazaj ljudi na Hrvaško, poteka dobro. Je pa možnost v primeru, da se situacija drastično poslabša, to ste pravilno ugotovili, da gre za tihotapske združbe, je možno tudi aktivirati 37.a člen, ki da vojski dodatna pooblastila. Ampak verjamem, da sedaj situacija ni takšna, da bi bilo to potrebno. Smo pa že predlagali na mednarodni ravni, da bi Frontex, ne tako kot ste vi na strankarskem shodu vpili, da bi moral Frontex priti na našo mejo, zunanja meja Evrope je meja s Hrvaško, Srbijo in Hrvaško, Bosno in Hercegovino, tja bi bilo treba napotiti Frontex in tam mejo bolje nadzorovati. Še bolje pa bi bilo, če bi se to zgodilo na makedonsko-grški meji. Makedonija je v preteklosti že opravila veliko delo, kar se tega tiče, zato tudi mi pozivamo Evropsko komisijo, da se začnejo pogajanja s Severno Makedonijo za vstop v Evropsko unijo. Mi vemo, da ta država še ne izpolnjuje vseh kriterijev, ampak proces je treba začeti, ker tudi od tam prihajajo nezakoniti prebežniki.  Kot rečeno, tukaj so na delu tihotapske združbe in lahko zatrdim, da naša policija delo opravlja dobro. Mnenje vodilnega sindikalista pa ni mnenje Policije. To lahko vprašate tudi vodstvo slovenske policije. Tudi to ste prejšnji teden natolcevali, pa še marsikaj drugega. Ta vlada izvaja ukrepe in jih bo tudi v bodoče.
Jernej Štromajer
Lep pozdrav vsem skupaj! Veljavni Zakon o skupnosti študentov, ki ureja delovanje in dejavnosti Študentske organizacije Slovenije, ki je bil sprejet leta 1994 in do zdaj še ni bil noveliran. Upoštevajoč družbene in druge spremembe, je sicer v preteklosti že prišlo do več različnih poskusov priprave njegovih sprememb, vendar pri tem ni bilo uspeha. Svet Vlade Republike Slovenije za študentska vprašanja, je recimo tako na eni izmed svojih rednih sej, marca 2017 sprejel sklep, da Svet Vlade RS za študentska vprašanja predlaga, da se sestane medresorska delovna skupina za pripravo novega Zakona o skupnosti študentov, da se preuči različne pripombe, da se povabi vladno službo za zakonodajo in vse različne deležnike. Tisti predlog, tisti poskus takrat ni bil uspešen, razlogi so znani. Je pa Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport po prvi seji Sveta Vlade Republike Slovenije za študentska vprašanja v tem mandatu, ki je potekala 13. marca 2019, že sama pristopila tudi na podlagi že opravljenega dela na ravni delovnih skupin, k pripravi besedilo novega Zakona o skupnosti študentov, ki v svojem osnutku že sedaj vključuje zakonske rešitve, ki opredeljujejo Študentsko organizacijo Slovenije kot samoupravno in avtonomno osebo javnega prava ter vključuje tudi druge, po našem mnenju potrebne zakonske spremembe, kot so nadzor Računskega sodišča nad pravilnostno in smotrnostno uporabo sredstev Študentske organizacije Slovenije in njenih organizacijskih oblik, ustrezno zakonsko urejeno financiranje ŠOS, nedvomno zavezanost ŠOS in njenih organizacijskih oblik z določbami zakonov, ki… njenih organizacijskih oblik, posredovanje informacij javnega značaja in njihovi podvrženosti zakonom, ki določajo javno naročanje ter podvrženost ŠOS in njenim organizacijskim oblikam, proti korupcijskim določilom Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ureditev področja študentske organiziranosti na višješolskih inštitucijah ter tudi ureditev postopka volitev v predstavniška telesa in omejitev financiranja volilnih kampanj študentske organizacije in njenih organizacijskih oblik. Vlada Republike Slovenije se zaveda, kako pomembno je, da imajo študentje svojo organizacijo, ki zastopa vse slovenske študente in je sogovornik države pri vseh pomembnih odločitvah, ki se dotikajo študentske populacije, pri čemer pa mora takšna organizacija delovati usklajeno in v skladu z veljavno zakonodajo.  Po mnenju vlade bi bilo potrebno Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o skupnosti študentov, dopolniti s statusno obliko pravne osebe javnega prava, saj bi na tak način lahko avtomatsko umeščen tudi v sistemske zakonske ureditve – Zakon o fiskalnem pravilu, Zakon o financah in tudi o njegovih drugih izdanih predpisih – Zakon o računskem sodišču, Zakon o javnem naročaju in tako dalje. Zgolj opredelitev, da gre za pravno osebo javnega prava namreč ne zadošča, saj bo Študentska organizacija Slovenije na podlagi predlaganega zakona v veliki verjetnosti uvrščena v sektor država, kar posledično pomeni, da bo morala v skladu z Zakonom o javnih financah izračunavati presežke. Navedeni člen določa izravnavanje presežkov za državo, občine, javne sklade, javne zavode, agencije in druge institucionalne enote sektorja država. Če študentska organizacija ne bo delovala v statusni obliki javnega sklada, javnega zavoda ali agencije pa to pomeni, da bo morala izračunavati presežke tako, da bo zmanjšala izkazani čisto dobiček za namene iz prvega odstavka 230. člena Zakona o gospodarskih družbah in bo tako polovico tako zmanjšanega čistega dobička, se bo moral evidentirati na ločenem računu kot presežek institucionalne enote sektorja država. Zdaj pa v primeru, da gre za določitev ŠOS kot pravne osebe javnega prava sui generis, pa Vlada opozarja, da sam status pravne osebe javnega prava sui generis ne rešuje vseh vprašanj, saj to ne pomeni avtomatično tudi, da zanjo veljajo določila določb sistemskih zakonov, kot velja za pravne osebe javnega prava, na, recimo, za javne zavode, javne agencije in javne sklade. Zakonodajni okvir delovanja pravnih oseb javnega prava namreč določajo predpisi, ki urejajo sistem javnih uslužbencev, sistem plač v javnem sektorju, javnih financ, javnega naročanja, dostop do informacij javnega značaja in drugih, pri čemer posamezni zakon definira pravne osebe javnega prava za namen njegove uporabe. Zaradi navedenega bi bilo potrebno v primeru osebe javnega prava za ta namen urediti njegovo uporabo. Zaradi navedenega bi bilo treba v primeru statusnega preoblikovanja ŠOS urediti tudi posledice takšne ureditve za ŠOS in hkrati urediti morebitno odstopanje ureditve v prej navedeni sistemski zakonodaji.  Vlada pozdravlja ustrezno zakonsko ureditev javne pravne / nerazumljivo/ ŠOS in ustrezno vzpostavitev / znak za konec razprave/ računskega sodišča nad poslovanjem ŠOS ter predlogu zakona o dopolnitvah Zakona o skupnosti študentov tako ne nasprotuje pod pogojem, da se tekom zakonodajnega postopka le ta ustreznop dopolni z določbami, v kateri bo celostno urejena organizacijska oblika ŠOS, kakor tudi vsa ostala vprašanja, ki se bodo izpostavila kot posledica nove organizacijske oblike, ter da se s prehodnimi določbami, v katerih bo določen rok, tudi celovito uredi način preoblikovanja ŠOS v novo statusno obliko. Hvala za pozornost.
Hvala, gospod predsednik odbora.  Besedo predajam tudi predstavniku Vlade, dr. Tomažu Pliberšku, državnemu sekretarju na Ministrstvu za zdravje.  Izvolite.
Hvala, gospod poslanec za predstavitev stališča poslanske skupine. Gospod Jani Ivanuša, imate besedo v imenu Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke. Izvolite.
Hvala, gospod predsednik.  Gospod poslanec, imate zahtevo za dopolnitev odgovora? Izvolite.
Hvala, gospod državni sekretar.  S tem, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Prvi imate besedo gospod Tomaž Lisec, Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. Izvolite.
Hvala lepa! Stališče Poslanske skupine Desus bo predstavil gospod Robert Polnar, izvolite.
Tomaž Pliberšek
Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci ter vsi ostali prisotni! Lep pozdrav! Mnenje Vlade Republike Slovenije je k Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ZZVZZ, ki ga je Državnemu zboru predložil Državni svet Republike Slovenije. Državni svet Republike Slovenije je na svoji 15. seji 27. 2. 2019 določil besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter ga poslal Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo in sprejem po skrajšanem postopku. Predlog zakona predvideva spremembo prve alineje tretjega odstavka in spremembo šestega odstavka 31. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in določitev nadomestila med začasno zadržanostjo dela v višini 100 % tudi v primerih, ko posameznik daruje živo tkivo in organe v korist druge osebe ter v primerih posledic darovanja krvi. S predlagano spremembo bi se darovalci krvi, plazme in krvotvornih matičnih celic ter darovalci organov in tkiv postavilo v enakopraven položaj z vidika višine nadomestila med začasno zadržanostjo od dela. Vlada Republike Slovenije ne nasprotuje predlogu spremembe zakona kot jo je podal Državni svet Republike Slovenija, vendar zagovarja celovito ureditev področja pravic iz zdravstvenega zavarovanja. Vlada Republike Slovenije pojasnjuje, da je priprava novega Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju uvrščena v normativni program dela Vlade Republike Slovenije za leto 2019 v okviru priprave katerega bo celovito proučeno tudi področje nadomestil v času odsotnosti z dela zaradi bolezni. Kot vam je znano gre namreč za področje, ki se predvsem v zadnjih letih izkazuje kot izrazito problematično. Sredstva, ki jih Zavod za zdravstveno zavarovanja Slovenija za namen plačila nadomestil za čas odsotnost z dela zaradi bolezni, se namreč iz leta v leto višajo. Tako je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije v letu 2014 izplačal za okoli 225 milijonov evrov bolniških nadomestil, v letu 2018 pa že 347 milijonov evrov. V postopku sprejemanja predloga zakona, je bil dodatno s strani Stranke Levica vložen amandma, ki predvideva črtanje četrtega odstavka 31. Člena ZZVZ, ki od leta 2012 dalje ureja 10 procentov nižje nadomestilo za prvih 90 dni zadržanosti od dela, in sicer z začetkom uporabe 1. 1. 2020.  Po mnenju Ministrstva za zdravje gre za znatno širitev obsega novele predloga zakona in zvišanje nadomestila za prvih 90 dni zadržanosti od dela tudi za razloge odsotnosti zaradi bolezni izven dela, izolacije in karantene ter spremstva, in ne samo za darovalce, kot je predvideno v predlogu državnega sveta. Prav tako ocenjujemo, da z zvišanjem nadomestila za delovno aktivno prebivalstvo, tudi ne zasledujemo cilja, to je čim prejšnje vrnitve zdravega zaposlenega na delovno mesto. Predlog amandmaja torej ne naslavlja zaznanega povečanega trenda absentizma. Predlagatelj amandmaja navaja, da so finančne posledice vloženega amandmaja ocenjene na 15,34 milijona evrov, pri čemer ni navedenega vira financiranja, kar pomeni, da bi šlo za povečanje odhodkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, s čimer se zajeda tudi košarico drugih pravic, ki posameznikom pripada iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.  Kot sem že omenil, Vlada Republike Slovenije v slopu normativnega programa za leto 2019 načrtuje pripravo predloga novega Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Menimo namreč, da je potrebno problematiko nasloviti celostno, tako z vidika preventive na delovnem mestu kot tudi z vidika starajoče se a še vedno delovno aktivne populacije.  Vlada Republike Slovenije amandmaju, ki ga je vložila Stranka Levica iz zgoraj navedenih razlogov nasprotuje. Hvala lepa.
Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovani poslanci in poslanke in vsi ostali prisotni, lep pozdrav! Glede na razpravo, ki smo jo opravili na Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, lahko rečem, da večina poslank in poslancev našega predloga zakona ni razumela, zato bom tokrat bolj jasen. Upam, da veste, da klasičnega popisa prebivalstva ni več, torej obstaja le še registrski popis, kar verjetno ne razumete, kaj to pomeni, vam bom povedal. To pomeni, da Statistični urad podatke za svoje statistike pridobiva iz različnih registrov. Eden izmed teh registrov je register stalnega prebivalstva. V prejšnjem mandatu se je ukinil obrazec, na katerem so posamezniki, ki so hoteli prijaviti prebivališče v Sloveniji, vpisali podatek o narodnosti, če so to želeli. Zato se podatka o narodnosti ne vodi več. Če bi delali tako paniko kot vlada, bi dejal, da so se do leta 2016 kršile človekove pravice – seveda to ne drži. Slovenska nacionalna stranka je predlagala, da bi vsak, ki želi prijaviti stalno prebivališče v Sloveniji, sporočil tudi podatke o narodnosti, veroizpovedi in materinščini, seveda ob pogoju, če se želi izreči, če se ne želijo – tudi prav in bi se to zabeležilo. Sploh ne razumem stališča, kako bi se lahko nekomu kršile človekove pravice, če bi sporočil nekaj osebnih podatkov. Mislim, da imamo kot suverena država pravico voditi statistiko svojega prebivalstva. Z mano se strinja tudi Ustavno sodišče v odločbi 92/01 z dne 5. marca 2002. Odločilo je, da spraševanje o veroizpovedi ni v neskladju s pravico do svobode vesti. Naš predlog zakona bi namreč zagotavljal, da bi se popisna oseba svobodno opredelila o svoji narodnosti, veroizpovedi in materinščini ter, ali bo sploh odgovorila na to vprašanje.  Glede varstva osebnih podatkov ne bi izgubljal besed, ker želimo varovati nekaj, kar sami javno objavljamo vsak dan na spletu. Poleg tega se strinjam, da posameznika čisto nič ne briga, katere narodnosti je nekdo, katere veroizpovedi je nekdo in katera je njegova ali njena materinščina. Zanima pa vsako normalno državo, ki mora voditi določene evidence o prebivalcih na svojem ozemlju. Pa če je to komu všeč, ali ne. Razlogi niso samo statistične narave. Če želi vlada voditi uspešne in učinkovite socialne, ekonomske in če želite tudi varnostne politike, potem mora imeti podatke na katere se pri svojem delovanju lahko sklicuje. Najbolj pomembno je pa to, da vse to plačuje država Slovenija. Tuji državljani pri nas mesečno prejemajo 2, 3 milijona za denarna nadomestila za primer brezposelnosti, 2 milijona evrov za otroški dodatek, 2 milijona evrov za denarno socialno pomoč, 150 tisoč za varstveni dodatek, 90 tisoč za državne štipendije, 2 milijona evrov za znižano plačilo vrtca. To so ogromne številke. Letno torej Slovenija za tuje državljane nameni preko 100 milijonov evrov socialnih transferjev. S tem so Slovenkam in Slovencem kršene človekove pravice, kajti plačujejo prekomerne dajatve za financiranje tujih državljanov. Pa tudi med slovenskimi državljani je veliko takih, ki niso slovenskega naroda, ampak jaz ne poznam nikogar, ki bi se svoje narodnosti sramoval. Če je nekdo slovenski državljan in je srbske narodnosti se tega ne bo sramoval. Zakaj pa se bi? Ali je kaj narobe, če se nekdo opredeli za Srba? Mislim, da ne. Pogosto se omenja tudi športnike. Ja, ali jih slučajno kdo diskriminira? Ne, ponosni smo na vsakega, ki zastopa Slovenijo. Večji problem pa je, da je številne Slovence sram, da so Slovenci. Pa ne zaradi države kot take, temveč zaradi razmer v katerih živijo, tudi zaradi politike, ki jih vodi. Zaradi vseh krivic, ki so se dogajale v času samostojne države je izobešenih vse manj slovenskih zastav. Če bi slovenske stranke bile bolj leve, potem bi želele vedeti koliko pripadnikov katere religije je v Sloveniji. Dokler bo Slovenija financirala verske skupnosti pri nas mora kot dober gospodar nedvomno vedeti, koliko je pripadnikov posamezne verske skupnosti. Poleg tega obstaja v normalnih državah, kot je na primer Švica, Nemčija, Avstrija, davek, cerkveni davek. Kdaj se bomo v Sloveniji začeli pogovarjati o cerkvenem davku? Slovenščina je zelo lep materni jezi, ki ga ohranjamo že stoletja. Prav je, da vemo, koliko nas še govori slovensko. Zanima me, ali je koga sram povedati, da je njegova materinščina slovenščina. Glede obdelave podatkov pa sept popolnoma narobe razumete, ne jaz, ne Zmago Jelinčič Plemeniti ne bova obdelovala občutljivih osebnih podatkov. Obdelovali jih bodo državni organi, ki so zaupanja vredni. Ali je obdelovanje osebnih podatkov pomembno? Je. Ne rabite verjeti mene, vprašajte državne organe. Če zbiranje in obdelovanje informacij ne bi bilo pomembno, potem ne bi imeli obveščevalno-varnostnih služb. Moje ime je Jani Ivanuša, sem slovenskega naroda, po veroizpovedi sem katolik, moj materni jezik je slovenščina…
Nisem dobil odgovorov. Pa tudi po tej logiki, kot jo tukaj razlaga premier, je bil 27. aprila letos v Jelšanah strankarski shod Socialnih demokratov. Ljudje so vaš pogrešali prejšnjo soboto v Črnomlju, premier, kajti bili ste povabljeni. Tam je bilo povedano s strani organizatorjev, Civilne iniciative Bela krajina, da so bili povabljeni predstavniki vseh političnih strank, zastopanih v parlamentu, posebej pa še predsednik Vlade, predsednik države in tako naprej. Ni vas bilo. Ljudje so vas pogrešali. Iz vaših ust so želeli slišati, kaj boste storili za zagotovitev njihove varnosti. Tudi niste poslali nobenega od številnih visokih državnih funkcionarjev, ki so dobro plačani, zato da bi opravljali delo, ki govori o zaščiti slovensko-hrvaške oziroma hrvaško-slovenske schengenske meje.  Tudi vas nisem spraševal o vaši ograji. Mi je pa ena gospa prejšnjo soboto tam rekla, da se premier Marjan Šarec gotovo počuti varnega z več kot dva in pol metra zidano visoko ograjo, da pa ne razume, zakaj ga danes, torej takrat v soboto, ni tukaj med njimi in zakaj ne pove, kako bo zaščitil tudi njih. Pogrešali so vas, spoštovani premier. Ne razumem, zakaj se bojite ljudi. Ko ste bili v neki drugi vlogi, ko ste igrali Serpetinška, se ljudi niste bali. Zakaj se jih bojite sedaj? Ljudje upravičeno pričakujejo od vas, da boste ravnali v skladu z zakonom in z ustavo in da jih boste zaščitili.  Ti ukrepi, ki ste jih omenili, ne rešujejo situacije. 35 vojakov brez pooblastil na hrvaško-slovensko meji ne more rešiti situacije. Frontex tudi ne, ki se bo aktiviral mogoče čez leto ali dve. Situacijo je treba rešiti danes, ta trenutek. Če kdo lahko o tem, ali je varnostna situacija ustrezna na slovensko-hrvaški schengenski meji ali ne, da verodostojno oceno, so to gotovo slovenski policisti. Policist Kristjan Mlekuž oziroma predsednik sindikata pravi: »Varovanja zelene meje ni.« To je njegova izjava. Situacija na tej meji govori o tem, da ima še kako prav.  Zaradi tega vas sprašujem:  Kaj boste storili, da bo meja … / izklop mikrofona/
Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Spoštovani državni sekretar, kolegi, kolegice, vsem skupaj lep pozdrav! Ne srečujemo se prvič v tem državnem zboru s tem zakonom. Zakaj? Podobno rešitev, podoben zakon smo obravnavali že na seji Odbora za izobraževanje oktobra 2016. Nismo sprejeli zakona, sprejeli pa smo sledeči sklep, ki je po mojem mnenju zavezujoč. Nas žalosti, da še ni sprejet. Citiram: »Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino poziva Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, da na podlagi opravljeni razprav in javne predstavitve mnenje v Državnem zboru v okviru Sveta Vlade Republike Slovenije za študentska vprašanja in skupaj s širšo študentsko javnostjo nemudoma pristopi k pripravi novega zakona skupnosti študentov. O aktivnostih v zvezi s tem naj Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino poroča do konca leta 2016.« Skratka še ena izmed tistih zadev, ki jih prejšnja ministrica in prejšnja Vlada ni storila. Minilo je leto 2016, minilo je leto 2017, minilo je leto 2018, in leto 2019, ker ni bilo nekega pozitivnega odziva, da se bo karkoli naredilo, smo v Poslanski skupini SDS naredili tisto, česar smo pričakovali od drugih, vložili novelo Zakona o skupnosti študentov.  Kot je že sam gospod državni sekretar povedal: Od leta 1994, ta zakon kljub obširnim medijskim zgodbam ni dobil novel v obliki tega, da se Študentska organizacija Slovenije spravi k bolj transparentnemu delovanju in predvsem k bolj učinkoviti porabi javnih sredstev. Kajti ne gre izključno za delovanje Študentske organizacije Slovenije, ki pade iz neba, ampak gre za denar dijakov in dijakinj, študentov in študentk, ki s svojim delom financirajo svojo organizacijo. Prav tako se pri pripravi tega zakona v Poslanski skupini SDS nismo obregnili ob vprašanje ali potrebujemo Študentsko organizacijo Slovenije kot prostovoljno ali kot obvezno članstvo k tej organizaciji, ampak smo se izključno   (nadaljevanje) obrnili na to kar je nujno potrebno spremembe. To pa je transparentno delovanje, ki ga po našem mnenju lahko zasledimo z dvema namenoma, to pa je, da dobi študentska organizacija pravilen status, in da, ne samo notranji nadzor, temveč predvsem zunanji nadzor poskrbi, da bodo študentje vedeli kaj se dogaja z njihovo organizacijo in ne nazadnje tudi, da bodo bodoči študentski funkcionarji zavezani k transparentnemu delu. Samo poglejte zgodbe v zadnjih mesecih, letih. Izgubi se denar, plače funkcionarjev, itn., in s tem zakonom po našem mnenju naredimo tisto kar je že odločilo Vrhovno sodišče v sodbi iz leta 2019, ko je prepoznalo študentsko organizacijo glede na kriterije, da mora biti ta oseba javnega prava. Skratka, imamo tudi sodno instanco, ki jasno opredeljuje, da naj se zakonodajalec ustrezno loti tega vprašanja. Skratka, danes je pred nami zakon, ki ga, vsaj po tem, ko smo v naši poslanski skupini SDS sprejeli vodstvo študentske organizacije, podpira tudi študentska organizacija. Ne nazadnje, ker se zahvaljujem gospodu državnemu sekretarju, podpira to mnenje Vlade in sam osebno in v Poslanski skupini SDS smo prepričani, da bomo v primeru, če danes vsi skupaj potrdimo v prvi obravnavi ta zakon, našli ustrezne zakonske dikcije, da bomo ta zakon naredili v skladu z vsem tem kar je odločilo Vrhovno sodišče in tudi kar je intenca vseh nas, tako predlagateljev tako Študentke organizacije Slovenije kot tudi Vlade, da ustrezno umestimo pojme kot so oseba javnega prava in pa vlogo računskega sodišča v ta zakon, kajti še enkrat, menimo da s pravilnim statusom se v nadaljevanju ne bodo več medijsko dogajale zgodbe, ki očrnijo pridne študente in očrnijo organizacijo, ki je po našem mnenju nujno potrebna, ampak je na žalost v zadnjih mesecih namesto s pozitivnimi, slovenski medijski prostor, pisala z negativnimi zgodbami. Če se spomnite zgodovine, so bile vedno, ne samo Slovenija, ampak predvsem v svetu študentje tisti, ki so bili znanilci nekih sprememb, nekega razvoja. Na žalost pa so se v Sloveniji v zadnjih letih študentski funkcionarji bolj ukvarjali sami s seboj, s svojimi lastnimi projekti in s svojimi finančnimi dobički. Zato je prav, da naredimo tisto kar smo poslušali zadnjih pet let v tem Državnem zboru, da zagotovimo, da tudi študentska organizacija Slovenije deluje po načelu transparentnosti in ustreznega nadzora. Zato v Poslanski skupini SDS kot predlagatelji podpiramo ta zakon in prosimo vse vas za ustrezno podporo s pritiskom tipke za.  Hvala.
Spoštovana gospa podpredsednica Državnega zbora, gospe poslanke, gospodje poslanci! Suverenost države nasproti samostojnosti evropskih bančnih inštitucij. Natanko to je v jedru spornega ravnanja pri sanaciji bank, izbrisu in konfiskaciji premoženja delničarjev in izbrisu imetnikov kvalificiranih obveznosti. Izvedba stresnih testov, skrbni pregled sredstev bank, izbire vrednotenja in prenos terjatev na slabo banko, so poslovni procesi, za katere ne moremo potrditi skladnosti brez sence ekonomskih dvomov in politične in pravne neodgovornosti. V ozadju se kažejo najmanj 3 nejasnosti. Prva zadeva; zakonitost teh postopkov, druga; način vrednotenja in tretja; obseg nove zadolženosti zaradi sanacije. Zakon o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank je potrebno sprejeti, zaradi odločbe Ustavnega sodišča, z dne 19. oktobra 2016. Ustavno sodišče je odločilo, da je 350.a člen Zakona o bančništvu v neskladju z Ustavo. Omenjeni člen je določal varstvo delničarjev in upnikov v primeru odločbe o izrednih ukrepih. Zaradi odsotnosti posebnih procesnih pravil za odškodninske spore nekdanjih imetnikov proti banki je bila neustavnost ugotovljena v zvezi s pravico do dostopa do podatkov v zvezi z dokaznim bremenom in zmožnostjo kolektivnega uveljavljanja sodnega varstva. Rok za sprejetje zakona je potekel 15. maja 2017. Za poslance Poslanske skupine Desus je bistveno, da predlog zakona upošteva ustavno odločbo. Sodno varstvo nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank bo tako omogočeno. Določena je objava odločb Banke Slovenije s katerimi so bili izrečeni izredni ukrepi ter način zagotovitve dokumentov in podatkov, ki se nanašajo na izredne ukrepe. Zakonska ureditev dostopa do dokumentov in podatkov, ki jih je Banka Slovenije upoštevala ali bi jih morala upoštevati pri izreku izrednega ukrepa prenehanja kvalificiranih obveznosti banke, ki je bil izrečen na podlagi 261.a člena Zakona o bančništvu je vsekakor potrebna. Dostop bo omogočen preko virtualne podatkovne sobe. Kako, na kakšen način, kje, s kakšnimi tehničnimi sredstvi bo ta virtualna podatkovna soba urejena, predvsem pa kdo bo nosilec izvedbe so dileme, ki jih bo potrebno razrešiti v naslednjih fazah zakonodajnega postopka. Presoja politično ekonomske odgovornosti za sanacijo bank je še vedno pomemben slovenski spor. Brez slehernega dvoumja so država in davkoplačevalci nosili velik del prevladujoč del bremena bančne sanacije. Na podlagi potreb po ohranjanju poslovne sposobnosti bank je ob koncu leta 2013 Vlada uveljavila izredni ukrep prenehanja oziroma konverzije kvalificiranih obveznosti banke, ki ga komercialni banki izreče Banka Slovenije in s katerim se zagotavlja prispevek lastnikov in imetnikov podrejenih inštrumentov pri pokrivanju primanjkljaja kapitala. Lastniki kapitala so bili tako razlastninjeni, ker sami niso zmogli dokapitalizirati bank za zagotovitev njihove poslovne stabilnosti. Razlastninjeni so bili tudi imetniki podrejenih obveznosti. Obstaja več trditev. Banke so bile preveč dokapitalizirane, lastnikov podrejenih obveznosti sploh ne bi bilo treba razlastiti, celo lastnikov delnic ne. O pravilnosti teh trditev danes ni mogoče soditi. Pomembno pa je, da je podana zakonska možnost vsem potencialnim oškodovancem, da pridobijo podatke in se glede na njihovo vsebino odločijo za nadaljnje ukrepanje, za tožbe. V sodnih postopkih se bodo njihove trditve potrdile ali pa ovrgle. Zakon določa tudi obrnjeno dokazno breme, kar pomeni, da bo morala Banka Slovenije dokazati upravičenost razlastitve imetnikov kvalificiranih obveznosti. V primeru ugotovitve razlastitve v previsokem obsegu pa morajo biti upravičenci, tožniki se pravi, poplačani. Tožena stranka, ki bo morala plačati v teh primerih je Banka Slovenije. V Poslanski skupini Desus menimo, da je tako prav kadar se ugotovi, da so bili izračuni kot podlaga za razlastitev napačni. Ali je izplačilo morebitne odškodnine s strani Banke Slovenije kršitev pravila monetarnega financiranja je vprašanje na katerem centralna banka utemeljuje svoje nasprotovanje zakonskemu predlogu zato, da bi se izognila svoji odgovornosti in potencialnim finančnim obveznostim. Izplačana, morebiti izplačana odškodnina ne bi pomenila financiranja obveznosti države, saj se javnofinančna sredstva zaradi tega ne bi povečala. Pa tudi drugače, gospe in gospodje, kaj je monetarno financiranje je stvar interpretacije. Banka Slovenije je denimo na podlagi zakona o Banki Slovenije namenja na podlagi tega zakona 25 % presežka prihodkov nad odhodki v vsakem poslovnem letu v proračun Republike Slovenije, pa ni bilo od junija leta 2002, ko je bil sprejet ta zakon, nikdar zaslediti, da je zakon v nasprotju s pravnim redom Evropske unije. Zakaj, če bi bil v nasprotju s pravnim redom, Slovenija nikoli ne bi izpolnila predpristopnih pogajanj z a vstop v Evropsko unijo.  Gospe in gospodje! Predlog zakona je priložnost, ki državi lahko povrne zapravljeni ugled. V procesih sanacije bank ni nikoli nihče odstopil, nikogar ni bilo na braniku obrambe slovenske državne suverenosti, tudi uprave bank niso odstopile zaradi prisilne razlastitve komitentov. Menedžerska potuhnjenost ni bila nič boljša od politične ustrežljivosti evropski komisiji in Evropski centralni banki, oboje pa je porušilo politično zaupanje v pravno državo in v poslovne banke, pa tudi seveda v centralno banko. Transparentnost je tukaj druga stran odgovornosti, kredibilnost pa sestavni del potrebne integritete.  V Poslanski skupini Desus bomo podprli zakon v prvi obravnavi, smo pa pripravljeni podpreti tudi dodatne predloge za dopolnitev zakona, ki bodo podkrepili oziroma, ki bodo šli v smer uresničevanja odločbe Ustavnega sodišča.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Stališče Poslanske skupine SNS bo predstavil gospod Jani Ivanuša.  Izvolite.
Gospod poslanec…
Hvala, gospod poslanec.  Gospod predsednik Vlade, izvolite.
Hvala gospod poslanec.  Gospa Jerca Korče v imenu Poslanske skupine Lista Marjana Šarca.  Izvolite gospa poslanka.
Hvala, gospod državni sekretar.  S tem, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.  Kot prvi imate besedo gospa Alenka Jeraj v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.  Izvolite.
Spoštovana podpredsednica, spoštovani državni sekretar z ekipo, poslanke in poslanci, mladi ljudje tam gori na balkonu, lep pozdrav vsem skupaj! Pred seboj imamo prvo obravnavo Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Iz predloga zakona je razvidno, da so na podlagi cenitev z odločbami Banke Slovenije prenehale kvalificirane obveznosti v vrednosti skoraj 1 milijarde evrov. Nekdanji imetniki kvalificiranih obveznosti se čutijo oškodovane s strani Banke Slovenije, zato je prav, da se jim omogoči postopek sodnega varstva, ki bo v skladu z odločbo Ustavnega sodišča, potem bo pa že sodna veja oblasti presodila ali je bila škoda povzročena z izrednimi ukrepi Banke Slovenije prekomerna ali ne. Ministrstvo za finance je v zvezi s predlogom zakona prosilo za mnenje Evropsko centralno banko. Iz mnenja izhajajo štiri glavne pripombe. Evropska centralna banka poudarja, da Banka Slovenije ne sme financirati nalog države, po njihovem bi moral predlog zakona vzpostaviti ureditev odgovornosti po kateri Banka Slovenije ne bi bila odgovorna za plačilo nadomestila za škodo v določenih okoliščinah. Banka Slovenije je pravna oseba javnega prava, ki samostojno razpolaga z lastnim premoženjem. Takšna avtonomija pomeni tudi prevzemanje odgovornosti za lastne odločitve. Evropska centralna banka meni, da bi lahko predlog zakona negativno vplival na finančno neodvisnost Banke Slovenije, če so tako zelo prepričani v svoj prav, potem je ta pripomba neupravičena. Če pa bo res prišlo do odškodnin, potem naj odgovarja tisti, ki je škodo povzročil. Iz njihovega mnenja so razvidni celo netočno podatki, saj se sklicujejo na dokumente, ki vsebujejo drugačne podatke, na primer, letno poročilo 2017. Vsak gospodarski subjekt mora oblikovati rezerve, to še toliko bolj velja za banke.  Tretjič. Evropska centralna banka zahteva striktno upoštevanje varovanja poklicnih skrivnosti. Se strinjamo, da je potrebno upoštevati procesne določbe, vendar je potrebno kdaj pa kdaj ugotoviti tudi kdo je za kaj kriv, predvsem pa, da bo že enkrat nekdo odgovarjal. Slovenija je za reševanje bank porabila več milijard evrov. Ali je bilo upravičeno? Ne, ni bilo. Lahko bi porabili veliko manj in ko se pogovarjamo o milijardah, morajo biti vsi dokumenti javni.  Četrto pripombo, s pripombo o nepristojnosti nacionalnih sodišč glede sodne presoje, ocene Evropske centralne banke vključno z metodologijo na kateri je temeljila Evropska centralna banka že hote ali nehote, vpliva na slovenska sodišča.   (nadaljevanje) Cilj je namreč, da bi se tožbe preselile na Sodišče Evropske unije, ki bi zagotovo stopilo na stran Evropske centralne banke. Evropska komisija je 17. aprila vložila tožbo proti Sloveniji pred Sodiščem Evropske unije, očita pa ji kršitev nedotakljivosti arhivov Evropske centralne banke, saj slovenski organi pred in po hišni preiskavi niso konstruktivno razpravljali z Evropsko centralno banko, kako bi uskladili nedotakljivost arhivov Evropske unije z nacionalno preiskavo, kot to zahteva načelo lojalnega sodelovanja. Zakonodaja Evropske unije določa postopke, s katerimi se lahko na zahtevo nacionalnih organov odpravijo privilegiji in imunitete institucij Unije, vendar se ti v tem primeru niso uporabili, je še izpostavila komisija. To pomeni, da naši organi pregona zopet kršijo procesne določbe, zaradi katerih tako zelo pogosto padajo sodbe na naših sodiščih. Situacija je že tako tragična, kot da bi naši organi pregona namerno delali procesne napake, da določeni posamezniki ne bi bili obsojeni. Banka Slovenije je po zakonu odgovorna za splošno likvidnost bančnega sistema. Ko so bile banke nelikvidne, ni nihče odgovarjal. Ko so ugotovili, da smo bančno luknjo preplačali, spet ni nihče odgovarjal. Upam, da bo ta zakon omogočil vsaj to, da se bo v okviru sodnih postopkov objektivno preverilo potrebo po razlastitvi nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti.  Hvala lepa za vašo pozornost.
Sedaj, ko veste moje tako zelo varovane osebne podatke…
Gospod Černač, kako ste predvidljivi! Samo čakal sem, da boste prišli na Serpentinška, pa na te zadeve, saj to je vendarle vse, kar očitno znate. Poglejte, jaz nisem kriv, če vi niste sestavili vlade. Vem, da si želite, da bi bil vaš predsednik tukaj na mojem mestu. Ampak že same te izjave v takšnem kontekstu vam odgovorijo na to, zakaj ste sami tukaj. Saj ne more drugače biti. Kdo bo pa delal z vami na tak način? Na tak način, da boste o ograji govorili, mimogrede, ni visoka dva in pol metra, tudi o tem se niste pozanimali, in na tak način in s tem Serpentinškom. Ja, sem ga igral, sem. Saj vaš predsednik je tudi osamosvojil Slovenijo, danes pa pri raznoraznih zunanjepolitičnih vprašanjih celo sodeluje s tujimi državami proti slovenski vladi. Pa vaši evropski poslanci tožijo v Bruslju. Pa kaj naj? Mi smo tega že navajeni, gospod Černač. To ne prime več. Poglejte, čas je minil. Mogoče boste kdaj sestavili vlado, ampak ko boste mogoče malo bolj kulturni, malo drugače se obnašali do nas tukaj vseh v tej dvorani in nehali že s tem, kaj je kdo prej igral. Pa kaj! Ja, sem igral. Nikoli se nisem ljudi bal in tudi v Črnomelj sem velikokrat že prišel, pa še bom prišel. Ampak na vaše strankarske shode, pač mi boste odpustili, ne bom hodil, ker ne bom tega poslušal. Poleg tega tudi gospa Ušaj, ki je bila na shodu, pravi, danes je objavila intervju, da je bil to kot pogrebni shod vaše stranke. Tako da še sami med seboj imate težave na desni in potem boste mene tukaj. Na mojem hrbtu ne boste lomili svojih kopij, gospod Černač. Ta čas je minil. Je minil. Pa mislite si vi, kar hočete. Slovenska policija dela dobro, slovenska policija je zato, da je Slovenija varna. Se je pa tudi v Ljubljani zgodila ugrabitev avtobusa z izvijačem. Tudi to se je zgodilo. Vse se lahko zgodi. Veste, gospod Černač, s takim načinom pa se potem ne spraševati, zakaj vas nihče ne mara in noče z vami sodelovati. Samo pri vas so vedno vse drugi krivi in brez zveze. Hvala lepa.
Hvala predsednik. Lep pozdrav vsem!  Študentska gibanja in raznovrstna mladinska organiziranja so skozi zgodovino temeljila na združevanju, povezovanju in oblikovanju kritičnih pogledov na aktualne družbene tematike in lahko si priznamo, da so predstavljala pomemben del družbe, tudi v smislu gonila družbenih sprememb. Mladi predstavljamo pomemben del družbe in prav je, da nam je omogočeno združevanje ter organizirano zagovarjanje naših interesov. Kljub temu, da je idejna zasnova študentskega organiziranja dobra, pa se še tako domišljen in dober sistem vedno izrodi, če ga prevzamejo posamezniki, ki jim prvenstveno ni pomembna skupnost. Posamezniki, ki zasledujejo lastni parcialni interes ali še več, ki v želji po kopičenju kapitala teptajo in uničujejo ugled kredibilnosti organizacije. Na tem mestu se res lahko vprašamo, zakaj nobena Vlada in nobena politika od leta 1994, ni pričela z urejanjem tega področja. Razlogov je po vsej verjetnosti veliko. Govorimo lahko tudi o tehničnih, kako točno zapisati zakonsko dikcijo, ki bo na eni strani zasledovala ohranitev avtonomije študentskega organiziranja ter na drugi strani uvajala primeren nadzor nad porabo sredstev. Težko izključimo tudi politični vpliv študentskih funkcionarjev, ki so skozi leta dovolj uspešno lobirali za ohranjanje obstoječega stanja, ki jim je omogočalo ribarjenje v kalnem. Tudi strah politike pred mobilizacijo študentov na protestih, pa dolgotrajna pogajanja in usklajevanje okoli sprememb, ki niso nikoli doživela epiloga. In ja, najbrž so še številni drugi razlogi.  S predlogom, ki je danes pred nami smo daleč od tega, da bi uredili področje na primeren oziroma na optimalen način, pa vendar smo v Poslanski skupini Lista Marjana Šarca ocenili, da predlog zakona o dopolnitvah zakona o skupnosti študentov v prvi obravnavi podpremo, saj bo na ta način storjen prvi korak k povečanju nadzora nad delovanjem študentskih organizacij. Včasih je pač potrebno ravnati dovolj pragmatično in pričeti področje urejati korak za korakom. Ob tem se zavedamo, da splošna opredelitev osebe javnega prava še ne bi pomenila, da bi moral ŠOS ravnati v skladu z vso nadzorno zakonodajo, ki vrši pregled nad porabo javnih sredstev. Menimo, da bi zato morali tekom zakonodajnega postopka dopolniti predlog zakona na način, da bi določili kateri predpisi dejansko veljajo za poslovanje in delovanje ŠOS-a. Pomembno je, da imajo študenti svojo organizacijo, ki zastopa vse slovenske študente in njihove interese, skrbi za uresničevanje njihovih študijskih in socialnih pravic in še bi lahko naštevali. Prav je tudi, da so študentske organizacije avtonomne, vendar pa je treba poudariti, da avtonomija ne pomeni prostodušnega ravnanja z javnimi sredstvi. Ne pozabimo, da so študentske organizacije skoraj izključno financirane iz javnih sredstev in ne želimo, da pride do napačne ga razumevanja. Nič ni narobe, če študentske organizacije razpolagajo z javnimi sredstvi, vendar pa je potrebno z njimi razpolagati odgovorno, transparentno in pa gospodarno. Na nas je, da po toliko letih z ustreznimi rešitvami preprečimo nadaljnje nepravilne poteze in anomalije, ki so se dogajale v študentskih organizacijah. Za te anomalije so največkrat odgovorni posamezniki na vodilnih položajih. Pomembno je tudi, da povrnemo večje zaupanje v sistem in študentsko organiziranje, ki v osnovi ni slabo. Res je skrajni čas, da vsi vpleteni v študentske organizacije začnejo resnično delovati ne v korist svojih lastnih interesov, ampak v korist študentk in študentov. Zato je v prvi fazi potrebno zagotoviti nadzor nad porabo finančnih sredstev študentske organizacije, za kar je vsekakor odgovorna politika. V drugi fazi pa je potrebno začeti spreminjati tudi nekatere usmeritve delovanja študentskih organizacij, pri čemer je potrebno tovrstna organiziranja iztrgati iz rok škodljivih posameznikov ter jih vrniti v roke študentom. Vsebina zagovarjanja študentskih pravic, opozarjanje na probleme mladih, razvijanje družbeno kritičnega razmišljanja ter delovanje zgolj in samo v skupno dobro vseh študentov mora ponovno postati jedro študentskega delovanja. Turistične storitve, plovbe na morju, luksuzne hotelske storitve, izginjajoči denar iz hotelskih sob, odpiranje šampanjcev, kaviar zabave pač niso stvar tovrstnih organizacij. In kdor misli, da si lahko prilašča in zlorablja skupnost študentov za lastne interese bi moral biti izločen. To pa je naloga ne politike, ampak študentov in študentk. Zdi se nam prav, da študentska organizacija deluje v skladu z zakonom o Računskem sodišču, Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja, Zakonom o javnem naročanju, Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije. Ne nazadnje morebiti tudi po Zakonu o javnih financah. Vendar pa opredelitev ŠOS-a kot osebe javnega prava še ne pomeni jasne zaveze k delovanju v skladu s to področno zakonodajo.  V Poslanski skupini Lista Marjana Šarca upamo, da bomo tekom zakonodajnega postopka našli dovolj politične volje tako na levi kot na desni strani in vsi skupaj resnično našli smiselno rešitev za popravo tega predloga. Najlepša hvala.
Lepo pozdravljeni!  Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je trenutno v veljavi določa nadomestilo plače med začasno zadržanostjo z dela v višini 90 odstotkov za darovalce krvotvornih matičnih celic in darovalce organov ter živih tkiv. Po drugi strani pa krvodajalci, ki darujejo kri dobijo 100 odstotno nadomestilo. V obeh primerih izplača delodajalec nadomestilo plače delavcu v breme zdravstvenega zavarovanja. Neenako obravnavanje prostovoljnih darovalcev krvi in darovalcev živih tkiv in organov z vidika zagotavljanja nadomestil za začasno odsotnost od dela je neutemeljeno, še zlati, ker je v osnovi darovanje krvotvornih matičnih celic bistveno bolj zahtevno, kot običajno darovanje krvi. Sprememba zakona, ki da danes obravnavamo, naj bi zagotovila darovalcem krvi in darovalcem živih tkiv in organov, da njihovo odsotnost z dela zaradi darovanja ne bi imelo vpliva na njihov finančni položaj. To pa pomeni, da bi vsi ti darovalci prejeli sto odstotno nadomestilo, ki ga bo delodajalec izplačal v breme zdravstvenega zavarovanja.   (nadaljevanje) Ni potrebno posebej poudariti, da je Vlada v svojem mnenju zapisala, da pripravlja sistemske spremembe oziroma novelo Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v okviru katere se bo proučila tudi navedena pobuda. A vprašanje je kdaj bo Vlada te spremembe pripravila. Vemo, da so obljube o sistemskih spremembah značilnost prejšnje in očitno tudi trenutne vlade. Tehtanje ali toliko sredstev ali pravičnejša ureditev zato ni na mestu. V poslanski skupini bomo podprli zakon in podprli tudi amandma, ki ga je za današnjo sejo pripravila Levica.
Hvala lepa. Naslednji bo mag. Marko Pogačnik predstavil stališče Poslanske skupine SDS.
…svoj čas ste prekoračili…
Hvala, predsednik Vlade.  Gospod poslanec, imate postopkovni predlog.
Hvala, gospa poslanka. Gospod Jože Lenart, imate stališče v imenu Poslanske skupine Lista Marjana Šarca. Izvolite.
Hvala, gospa poslanka.  Mag. Marko Koprivc v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov.  Izvolite.
Spoštovana predsedujoča, hvala za besedo.  Spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi! Pred nami je Zakon o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Ustavno sodišče Republike Slovenije je razsodilo, da imetniki izbrisanih podrejenih obveznic pri znamenitem izbrisu zaradi bančne luknje v letu 2013 niso imeli na voljo učinkovitega sodnega varstva, takratno ukrepanje Banke Slovenije pa je bilo skladno z ustavo. Ustavno sodišče Republike Slovenije je presodilo, da je bila novela Zakona o bančništvu, na podlagi katere so bili leta 2013 razlaščeni imetniki podrejenih obveznic v slovenskih bankah, ki so skupno izgubili približno 600 milijonov evrov, deloma protiustavna. Razsodilo je, da imetniki podrejenih obveznic niso imeli na voljo učinkovitega sodnega varstva, je pa bila odločitev skladna z ustavo v delu, ki je omogoči ukrep Banke Slovenije. Ob izrednem ukrepu prenehanja kvalificiranih obveznosti bank je bilo leta 2013 izbrisanih za 624 milijonov evrov podrejenih instrumentov in ves delniški kapital v petih bankah, Nova Ljubljanska banka, Nova kreditna banka Maribor, Abanka, Factor banka in Probanka, ter v eni banki v letu 2014, v Banki Celje, skupaj torej skoraj 2 milijardi evrov po knjigovodski vrednosti.  Sodišče je Državnemu zboru naložilo, da mora protiustavnost odpraviti v šestih mesecih, in sicer tako, da bo omogočilo uveljavitev pravice do sodnega varstva za vse morebitno že vložene in prihodnje odškodninske tožbe v zvezi z izbrisi. Odredilo je tudi odložitev začetka teka zastaranja odškodninskih zahtevkov do poteka šestmesečnega roka, ki začne teči po odpravi ugotovljene protiustavnosti, to se je zgodilo oktobra leta 2016. Takratna finančna ministrica Mateja Vraničar Erman je napovedala, da bo Vlada sledila napotkom Ustavnega sodišča in pripravila predlog zakonskih sprememb. Prejšnja Vlada, Vlada Mira Cerarja, torej ni bila sposobna slediti Ustavnemu sodišču in pripraviti Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti. To pomeni, Ustavno sodišče je Državnemu zboru naložilo, da mora približno do marca 2017 pripraviti takšen zakon, ki bo imetnikom izbrisanih obveznic in delničarjem omogočil učinkovito sodno varstvo. Tega do danes v Državnem zboru še ni. Ena izmed prioritetnih zadev tudi v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke je bilo vprašanje ministru, kdaj bo ta zakon pripravil. Torej, približno po enem letu delovanja Vlade Marjana Šarca imamo ta zakon danes na mizi. Žalostno je, da se zamuja približno že več kot tri leta s tem zakonom.  V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da obstaja veliko resnih in upravičenih dilem glede postopka ugotavljanja vrednosti premoženja in sanacije bank v letu 2013, in prepričani smo, da je prav tako, da se postopki preverijo.   (nadaljevanje) Dejstvo je, da je bil izbris med najstrožjimi v celotni Evropi. Sedaj na novi predlagani zakon, ki smo ga dobili v obravnavo v Državni zbor - danes je pač prvi branje - je bilo podanih vrsto pripomb - vrsto pripomb dejansko vseh deležnikov, ki so deležni bi rekel pri temu zakon - to pomeni to tistih, ki so bili izbrisani, ki ocenjujejo, da Zakon o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank še vedno ne odpravlja neustavnosti oziroma v celoti ne sledi zahtevam Ustavnega sodišča. Imamo pripombe s strani Banke Slovenije, predvsem se tukaj krešejo različna mnenja glede tega kdo bo plačal odškodnino v primeru, da bo sodišče tako odločilo.  V Slovenski demokratski stranki se zavedamo tega pomena in dejansko tudi zamude, ki je nastala pri sprejemanju tega zakona, zato v primeru, da bo zakon v drugem branju in v drugi obravnavi sledil pripombam strokovne in zainteresirane javnosti bomo mi takšen zakon podprli. V Slovenski demokratski stranki nočemo bi rekel biti tisti, ki bomo oteževali te procese in zato v današnjem glasovanju pri prvi obravnavi tega zakona ne bomo nasprotovali predlaganemu zakonu. V naprej pa napovedujemo, da v primeru, da bo ostal zakon v takšni vsebini kot je danes - to pomeni, kjer so pripombe dejansko vse deležnikov tako tistih, ki so bili izbrisani iz tega zakona kot Banke Slovenije nenazadnje tudi mnenja Evropske centralne banke - pa v drugem branju seveda takšnega zakona ne bomo podprli. Kajti, prepričani smo, da takšen zakon ne sledi v odločbi Ustavnega sodišča. Kljub temu, spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi v Slovenski demokratski stranki verjamemo, da bo zakonodajalec sledil pripombam strokovne zainteresirane javnosti ter pripravil tak zakon, ki bo omogočil učinkovito sodno varstvo in ustvaril jasne pogoje za določitev vrednosti odškodnine. Torej, še enkrat ponavljam, v današnjem prvem branju k predlogu zakona, ki ga je naložilo tudi Ustavno sodišče ne bomo nasprotovali. V primeru, da ne bo prišlo do sprememb in pa do, bi rekel, upoštevanja pripomb strokovne in zainteresirane javnosti pa v drugem branju vsekakor tega zakona ne bomo podprli.
…jih prosim izkoristite. Kar kršite moje človekove pravice, jaz sem ponosen na vse tri podatke, ki sem vam jih zaupal. In upam, da je še kakšen Slovenec prav tako ponosen, da je Slovenec. Hvala lepa za par sekund.
Glede na to, da predsednik Vlade ni odgovoril na moja vprašanje, predvsem pa ni zagotovil, da bo zaščitil ljudi ob 670 kilometrov dolgi hrvaško-slovenski schengenski meji, da tudi s tega mesta ni bilo danes danega nobenega jasnega zagotovila in predlaganega nobenega konkretnega ukrepa, predlagam, da Državni zbor opravi razpravo glede tega na naslednji seji in če je potrebno tudi usmeritve vladi, kaj bi bilo potrebno na tem področju storiti.  Jaz nisem premierja spraševal ne o njegovi ograji, povedal sem, da mi je glede ograje povedala gospa, ker se počuti ogrožena na tem območju v Beli krajini, tudi ne o ostalih stvareh. Sem ga pa spraševal o tem, zakaj Vlada in on sam osebno ne zagotovi zaščite hrvaško-slovenske meje. Ker očitno te zaščite ne bomo deležni, najavljam, da bomo danes v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke vložili spremembo Zakona o mednarodni zaščiti. Upam, da jo boste podprli, ker gre v dobri smeri, ki bo olajšala delo policistom. Če poenostavim, gre za to, da nihče, ki pride iz varne države, torej tudi iz Republike Hrvaške, nima pravice do azila. Prej sem posredoval številke, ki govorijo o tem, da se ta azilni postopek množično zlorablja, da pri tem žal sodelujejo slovenske nevladne organizacije, ki so financirane iz državnega proračuna, ki vedo, da gre za zlorabe, in da jih vlada, vlada Marjana Šarca kljub temu financira. Iz tega, kar je bilo do zdaj povedano, pa tudi razumem, da Vlada ne želi voditi politike proti nezakonitim prehodom državne meje, ker vodi promigrantsko politiko celotna koalicija pod dirigentsko palico Levice. Da je temu tako, govori podpora marakeški deklaraciji lani decembra. Torej ni problem v tem, da Vlada Republike Slovenije ne bi imela na razpolago učinkovitih sredstev za zavarovanje hrvaško-slovenske meje in zaščito ljudi in premoženja na tem območju, pač pa tega noče storiti. Mi smo kar nekaj ukrepov na zadnji seji odbora nanizali, ki bi jih bilo treba nemudoma sprejeti. Eden od teh je gotovo boljša fizična zaščita meje, drugi je napotitev več kadrovskih resursov na to mejo, torej aktiviranje vojske v tem smislu, da dobi pooblastila po 37.a členu Zakona o obrambi, kar pomeni, da se ne bodo vojaki samo sprehajali ob meji, tako kot sedaj to počno, 12 njih v izmeni od 35, pač pa da bodo imeli neke vrste policijska pooblastila, da bodo lahko ukrepali. Pomembna se nam zdi sprememba azilne zakonodaje predvsem v tem smislu, kot sem ga omenil prej. V takem primeru tudi niso potrebni nobeni sprejemni registracijski migrantski centri, ker teh nezakonitih prehodov ne sme biti oziroma jih bo mogoče kak odstotek glede na situacijo, ki jo spremljamo danes.  Glede na to da nas Vlada Republike Slovenije, niti njen premier Marjan Šarec ne želita zaščititi, predlagam, da o tem opravimo razpravo na naslednji seji Državnega zbora in sprejmemo ustrezne odločitve.
Predsednik, hvala lepa za besedo. Spoštovani državni sekretar, spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci!  Naj na začetku poudarim, da Socialni demokrati podpiramo združevanje študentov v organizacije, ki skrbijo za pravice in interese študentov. Študentske organizacije so nedvomno ena izmed ključnih oblik participacije oziroma sodelovanja študentov pri pomembnih odločitvah države preko različnih dobrih projektov pa skrbijo tudi za socializacijo in povezovanje mladih oziroma študentov, vendar pa nikakor ni prav, da se javni denar, denar davkoplačevalcev in denar študentov seveda troši nesmotrno, netransparentno in vsekakor ne v korist študentov. Prav tako direktor študentske organizacije ne more in ne sme imeti višje plače kot na primeru predsednik republike. V noči po študentski zabavi neznano kam izgine 70 tisoč evrov zgleda bolj kot scenarij iz kakšne kriminalke kot pa neko resno dejanje. To se, spoštovane in spoštovani, nikakor ne sme več dogajati. Pa vendar je potrebno poudariti, da je v študentskih organizacijah veliko tudi takih ljudi, ki delajo dobro, v prid študentom zato ne moremo govoriti, da je v teh strukturah vse samo slabo in narobe. Od študentskega organiziranja in študentskih organizacij morajo imeti v prvi vrsti korist študenti. Zato je potrebno študentom omogočiti čim več ugodnosti s katerimi bodo lahko kvalitetno preživljali svoj prosti čas. Nižje cene za obisk športnih in kulturnih prireditev, nižje cene za obisk kinodvoran, več programov s katerimi se izboljšuje položaj študentov v družbi. Z današnjo spremembo zakona se predlaga, da se v zakon jasno zapiše, da je študentska organizacija Slovenije oseba javnega prava in da nadzor nad zakonitostjo in namenskostjo njenega poslovanja in njenih organizacijskih oblik izvaja Računsko sodišče Republike Slovenije, ki mora redni nadzor opraviti vsaki dve leti. Vrhovno sodišče je že leta 2011 odločilo, da so študentska organizacija osebe javnega prava, saj na to kažejo njihove značilnosti kot so financiranje iz javnega denarja, delovanje v javnem interesu in njihov namen, ki je zastopanje interesov študentov. Socialni demokrati podpiramo zapis statusa osebe javnega prava v zakon, vendar pa menimo, da to ne bo dovolj. Jasno je namreč potrebno zapisati, da so študentske organizacije podvržene nekaterim omejitvam, recimo Zakon o javnem naročanju, Zakonu o javnih financah. Ključna pa je omejitev plač direktorjev in ostalih zaposlenih v študentskih organizacijah. Njihove plače bi namreč morale biti omejene s plačno lestvico v javnem sektorju ali kak drugače vsekakor pa morajo biti primerljive s plačami ostalih javnih uslužbencev. Potrebno bi bilo razmisliti tudi o možnosti zunanjega finančnega nadzora in možnostjo nadzora tudi nad zavodi, ki jih ustanavljajo organizacije. Vse to bi bilo potrebno urediti v tem zakonu, zato si bomo Socialni demokrati v teku nadaljnje obravnave zakona prizadevali za to, da se z določenimi amandmaji zadeva dopolni. Ne glede na to pa, spoštovane in spoštovani, moramo poskrbeti, da bodo študentje ohranili določeno stopnjo avtonomije in samostojnosti, predvsem ko odločajo o svojih zadevah. Ključno je, da študentje še naprej sami volijo svoje predstavnike, sami izberejo ljudi, ki jih bodo zastopali in prestavljali v javnosti in sami kreirajo vsebine, ki jih bodo zagovarjali v družbi. Socialni demokrati ne bomo dovolili, da bi se politika na kakršenkoli način vmešavala v njihovo samostojnost v teh zadevah. Socialni demokrati pa bomo zato Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o skupnosti študentov podprli kot primernega za nadaljnjo obravnavo. Pričakujemo pa, že kot povedano, izboljšave z amandmaji. Hvala lepa.
Spoštovani predsednik, spoštovani dr. Pliberšek, kolegice in kolegi! Pred nami je predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga je po skrajšanem postopku vložil Državni svet. Predlog zakona dviguje višino nadomestila, ki se ves čas krije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja na 100 % osnove.  S spremembo se z vidika nadomestila med začasno zadržanostjo od dela izenačuje položaj vseh darovalcev krvi ter darovalcev živih tkiv in organov, s tem pa se ponovno vzpostavlja ureditev, ki je bila v veljavi do sprejema ZUJF-a.  Zdravje je za marsikoga samoumevno in premalokrat se zavedamo dejstva kako zelo smo odvisni od njega. Zato je prav, da se kot družba zavedamo pomena darovanja, ki je odraz etične zrelosti posameznika in da so dejanja darovalcev enako ovrednotena, naj bo to darovanje krvi, živih tkiv ali organov.  Spremembo zakona lahko razumemo tudi kot spodbudo darovalcem, vendar sem prepričan, da darovalca k darovanju bolj kot denar spodbuja misel, da lahko s svojim dejanjem reši življenje človeku, ki bi se lahko brez njegove pomoči začel spogledovati z nočjo.  Medčloveški odnosi medgeneracijsko sožitje, solidarnost in odgovornost so besede, s katerimi v tem času, na tem mestu lahko najbolj nadzorno obesedimo temeljni pomen in namen darovanja.  Te besede naj na nas učinkujejo kot spodbuda, kot družbeno odgovornim odločitvam, s katerimi lahko pripomoremo k ohranjanju zdravja in kakovosti življenja ljudi.  V Poslanski skupini Lista Marjana Šarca predlogu zakona izrekamo vso podporo in si želimo, da bi bil slovenski oder vselej prepojen z duhom družbene odgovornosti. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Naslednje stališče Poslanske skupine LMŠ bo predstavila gospa Andreja Zabret.  Izvolite.
Dobili ste 30 dodatnih sekund, ki jih vsak dobi, ki je za to govornico. Hvala za zahvalo.  Gospa Tina Heferle, tudi vi imate svoje minute, Poslanska skupina Lista Marjana Šarca.  Izvolite.
Hvala, gospod poslanec, za vaš predlog. O njem bomo glasovali jutri v okviru glasovanj. S tem prehajamo na drugo poslansko vprašanje za predsednika Vlade. Besedo imate, gospod Jožef Hrovat. Izvolite.
Hvala, gospod poslanec.  Mag. Branislav Rajić v imenu Poslanske skupine Stranke Modernega centra. Izvolite.
Hvala, gospod poslanec. Gospod Samo Bevk, imate stališče v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov. Izvolite.
Spoštovana podpredsednica, predstavniki Vlade, poslanke in poslanci! S predlogom zakona, ki ga danes obravnavamo je koalicija dobila na mizo še eden nerešen problem, ki bi ga morali razrešiti še pred dvema letoma v letu 2017, a prejšnji vladi to ni uspelo in pa še enega v nizu izvrševanja odločb Ustavnega sodišča, ki so ostale od prejšnjih oziroma preteklih vlad. Prejšnji predsednik Vlade je predčasno odstopil, zadeva ni bila uvrščena na sejo Odbora za finance in tako so vsa takratna usklajevanja padla v vodo in problematiko smo znova začeli obravnavati v novi konfiguraciji praktično od začetka. Ministrstvo za finance je, zato predlog zakona pripravilo po temeljitih usklajevanjih z zainteresirano in strokovno javnostjo ter opravljenih medresorskih usklajevanjih.  Začnimo torej na začetku. Predlog zakona se navezuje na problematiko sanacijo slovenskega bančne sistema in z njo povezanih bančnih izbrisov, ki so bili izvedeni konec leta 2013 v NLB, Novi KBM ter Abanki in nato še konec leta 2014 še takratni Banki Celje. Cilj predloga zakona je uzakoniti in zagotoviti čim bolj učinkovito sodno varstvo nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti, ki bo upošteval odločbo Ustavnega sodišča. Temeljno načelo Zakona o bančništvu 1, ki ga je kot pravilno spoznalo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije namreč je, da zaradi ukrepa prenehanje kvalificiranih obveznosti nobeden upnik   (nadaljevanje) kvalificiranih obveznosti ne sme biti v slabšem položaju kot bi bil, če bi bil nad banko začet stečajni postopek. V primeru izreka izrednega ukrepa, je Zakon o bančništvu ena, določa usodno varstvo delničarjev in upnikov bank v obliki odškodninske tožbe, ki se vloži zoper Banko Slovenije. Ker je tematika zelo kompleksna, mi dovolite, da se opredelimo do ključnih rešitev, ki so v predlogu zakona. Odločba Ustavnega sodišča nam nalaga vzpostavitev določenega pravnega ogrodja in to je dejstvo. Ni odveč pripomniti, da so se v javnosti od dokapitalizacije bank decembra 2013, konstantno pojavljajo dvomi v njeno pravilnost ter da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, odpis obveznic pa neupravičen. Ali je temu res tako, bo o tem presojali sodišče. Pri oceni sanacije v letu 2013 sta se oblikovala nekako dva nasprotna pola – na eni strani pripadniki dokaj ozke skupine ljudi, ki je bila vpeta v takratne postopke pri sanaciji bank, katero seveda zagovarja in pa druga širša skupina, predvsem upravičencev in njihovih odvetnikov, ki opozarjajo na vse nepravilnosti, ki naj bi se zgodile v procesu vrednotenja bančnega portfelja in ugotavljanja kapitalske ustreznosti bank.  Na koncu pa imamo še tretjo največjo in najbolj ranljivo skupino ljudi, ki so izgubili svoje življenjske prihranke, ker so zaupali pozivom k nakupu podrejenih obveznic in prodajalcu na okencu, ki so bile naše banke.  Po drugi strani lahko rečemo, da so bili med razlaščenimi tudi dobro obveščeni finančni investitorji, t.i. špekulanti, ki so pred sanacijo bank podrejene obveznice kupovali z diskontom, računajoč na donosnost naložbe in so nato v medijih razglašali, da so bili protipravno razlaščeni. Če začnemo pri – če lahko tako rečem, pri rešitvi, ki v javnosti najbolj odmeva. Če bo sodišče ugotovilo, da nekdanjim imetnikom pripada odškodnina, bo to izplačala Banka Slovenije in sicer do višine oblikovanja rezervacij in splošnih rezervacij, ki so oblikovane v skladu z Zakonom o Banki Slovenije. Če odškodnina presega višino rezervacij in splošnih rezerv, se razlika sredstev začasno založi iz proračuna Republike Slovenije. V Poslanski skupini Lista Marjana Šarca se ne strinjamo z navedbami Banke Slovenije, da gre v tem primeru za monetarno financiranje, saj se javnofinančna sredstva iz tega naslova ne bi povečala. Po našem mnenju gre namreč za financiranje oškodovancev in ne države. Predlog zakona upošteva, da je Zakon o bančništvu uzakonil odškodninsko sodno varstvo nekdanjih imetnikov, skladno s katerimi morebitno odškodnino izplača Banka Slovenije, to pa je v svoji odločitvi kot ustrezno potrdilo tudi Ustavno sodišče. Velja opozoriti, da se s predlogom zakona ne določajo posebna pravila za sodno poravnavo. Pravni argument je, da imajo pravne stranke – to so Banka Slovenije in nekdanji imetniki možnost sklenitve poravnave v skladu z veljavno zakonodajo in svobodno voljo strank.  Za spodbujanje k združevanju nekdanjih imetnikov, da skupaj vložijo tožbe, se določa, da se sodna taksa odmeri le v višini 50 5, ki bi se odmerila v skladu z Zakonom o sodnih taksah, če tožbo skupaj vloži vsaj 30 nekdanjih imetnikov, ki imajo skupnega pooblaščenca. Postopek sodnega varstva bo tekel po pravilih pravdnega postopka za gospodarske spore, vsi postopki pa bodo potekali pred Okrožnim sodiščem v Mariboru. Tu dopuščamo možnost, da se zaradi same velikosti procesa, ki bo eden največjih v Sloveniji, opravi razmislek o možnosti selitve v Ljubljano. V iskanju rešitve, kako zagotoviti sorazmernost med varovanjem podatkov in dostopom do teh podatkov, se bo poleg fizične sobe, ki bo vzpostavljena na Ministrstvu za finance, zagotovila tudi virtualna podatkovna soba z oddaljenim dostopom za uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila.  Izjemno pomembno se nam zdi v Poslanski skupini Lista Marjana Šarca, da tožbo lahko vloži le dejanski in nekdanji imetnik, če so bile kvalificirane obveznosti vodene na fiduciarnem računu. V Sloveniji smo se odločili za transparentno lastništvo in naj bo tako tudi v tem primeru. V zaključku je treba priznati, da je pred nami vsemi težka naloga. Gre za nov zakon, za zakon, ki ureja problematiko razlastitve ob dokapitalizaciji, s katero smo se v Sloveniji srečali konec leta 2013 in upamo, da nikoli več. Zadeva je izjemno kompleksna, zato se nam zdi prav, da bo sodiščem dejstvo pomagala razjasnjevati skupina izvedencev, strokovnjakov iz različnih področij. Seveda imamo še nekaj pomislekov kot so, ali ni morda predlagani rok za vložitev tožbe prekratek in kaj se recimo zgodi, če se izvedenci v svojem mnenju ne poenotijo oziroma, do kdaj naj bi se morali, vendar smo kljub nekaterim manjšim pomislekom mnenja, da predlog zakona sledi odločbi Ustavnega sodišča in bomo zato glasovali, da je primeren za nadaljnjo obravnavo. Hvala.
Hvala lepa, gospod predsednik za besedo.  Kljub temu, da je materija, ki jo obravnavamo pri tej točki, izrazito tehnične in pravne narave je pred nami predlog novele zakona, ki ga predlagatelj daje v obravnavo iz popolnoma političnega motiva. Takšno postopanje, še posebej ko je govora o temeljnih človekovih pravicah in svoboščinah nam v poslanski skupini LMŠ sicer ni razumljivo, niti sprejemljivo, saj smo mnenja, da bi se morali vsaj pri tej temi zavedati pomembnosti te dejansko civilizacijske dediščine pravnega razvoja naše države. V to dediščino v Poslanski skupini LMŠ štejemo vse človekove pravice in temeljne svoboščine, tudi pravico do varstva osebnih podatkov, do svobode izražanja, do veroizpovedi in ne nazadnje tudi pravice do izražanja narodne pripadnosti. Te predstavljajo tako imenovan negativni status posameznika, kar preprosto pomeni to, da ta skupina pravic in svoboščin za posameznika ustvarja takšno pravno stanje, v katerega država ne more in ne sme posegati, pač pa ravno nasprotno. Država je tista, ki mora posamezniku zagotoviti pravno varovanje in spoštovanje njegovih osebnostnih pravic in svoboščin.  Predlog novele zakona, ki je pred nami tega varstva in spoštovanja naštetih človekovih pravic ne zagotavlja, saj posamezniku v resnici ne daje možnosti, da bi ob prijavi stalnega prebivališča izbral ali bo katero izmed osebnih okoliščin zaupal upravnemu organu ali ne, pač pa posamezniku, ko naj bi prijavljal stalno prebivališče nalaga to kot dolžnost. Torej, dolžnost, da se izjasni o veroizpovedi, o narodni pripadnost, o maternem jeziku in o drugih osebnih okoliščinah, tudi o zakonskem stanu.  Na matičnem odboru smo predlagatelja sicer lahko slišali, ko je skušal predstaviti novelo zakona na način kot da je v resnici posamezniku dana zgolj možnost, da se izjasni o osebnih okoliščinah ali pa ne. Pa vendar temu ni tako, ker 7. člen zakona, ki ga predlagatelj skuša   (nadaljevanje) novelirati, taksativno in kumulativno našteva podatke, ki naj bi jih bilo potrebno podati ob prijavi prebivališča. To je seveda nesprejemljivo iz več razlogov, pa sem se oziroma se še bom omejila le na tisto peščico, za katere v naši poslanski skupini menimo, da so najbolj očitni. Ustava Republike Slovenije vsakomur zagotavlja pravico do svobode izražanja pripadnosti svojemu narodu in ta pravica posamezniku tudi omogoča, da se glede svoje narodne pripadnosti ne opredeli. Popolnoma enako je z opredelitvijo glede veroizpovedi, saj Ustava vsakemu posamezniku zagotavlja svobodo vesti, kar pomeni, da se nikomur ni potrebno opredeljevati glede verskega ali drugega prepričanja. Glede ostalih osebnih podatkov, ki naj bi jih po predlagateljevem predlogu posameznik moral navesti ob prijavi prebivališča, v Poslanski skupini LMŠ menimo, da niso takšne vsebine, da bi recimo bili pomembni za zagotavljanje evidence naslovov prebivališč, niti niso takšne narave, da bi njihovo zbiranje sploh lahko kako drugače utemeljili. V ustavnosodni praksi so se jasno izoblikovali nujni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da bi se sicer takšno zbiranje in obdelava osebnih podatkov bilo dovoljeno. Če jih povzamem z enim stavkom, zbirati se smejo le podatki, ki so primerni in nujno potrebni za uresničitev zakonsko opredeljenega namena. In naj spomnimo, namen Zakona o prijavi prebivališča je zagotavljanje evidence prebivališč posameznikov. To, da podatki o veroizpovedi in narodni pripadnosti, o zakonskem stanu in maternem jeziku nimajo nič skupnega z evidenco prebivališč posameznikov, je torej jasno že od daleč. In zato v Poslanski skupini LMŠ te novele ne bomo podprli. Hvala.
Hvala lepa, gospod predsednik Državnega zbora.  Spoštovani predsednik Vlade Republike Slovenije, na Evropskem svetu ste se decembra lani dogovorili, da se poskuša doseči politični okvir o večletnem finančnem okviru 2021–2027 do letošnje jeseni.  Zanima me, gospod predsednik:  Kakšne bodo razvojne prioritete vaše vlade za naslednjo finančno perspektivo predvsem pri odpravljanju vedno večjih razlik v razvitosti med statističnimi regijami v Sloveniji?  Kot poslanec iz Prekmurja z veliko zaskrbljenostjo opazujem situacijo v regiji, ki se tako gospodarsko in socialno kot tudi kulturno in narodnostno čuti močno zapostavljena s strani države Slovenije. Prekmurje zaradi mačehovskega odnosa države že leta nikakor ne uspe nadoknaditi razvojnega zaostanka za osrednjo Slovenijo. Na vsak prevoženi kilometer od Ljubljane do Prekmurja se povprečna plača zmanjša za dva evra, torej za 400 evrov. Po kriteriju BDP na prebivalca se izkazuje velika razlika med zahodno in vzhodno kohezijsko regijo. Ta razlika znaša kar 32 odstotnih točk glede na povprečje EU in v škodo vzhodne kohezijske regije. Pomurska statistična regija pa je praktično po vseh kazalnikih gospodarske razvitosti prav na repu Slovenije. Zato me, spoštovani gospod predsednik Vlade, zanima:  Kaj boste kot predsednik Vlade Republike Slovenije storili, da boste Prekmurje dokončno združili z matično domovino Slovenijo ne le v besedah, ampak tudi v ekonomskem, socialnem in razvojnem smislu?  Imate priložnost in imate tudi mojo pomoč. In še izdatna madžarska državna pomoč – prepričan sem, da je v okviru evropskih pravil, ker gre za državno pomoč prekmurskim Madžarom, ki ji ne nasprotujem – je povzročila, da so Slovenke in Slovenci v Prekmurju v konkurenčnem boju drastično izgubili.  Spoštovani gospod predsednik Vlade, Prekmurje je bilo zmeraj na robu, geografsko in tudi sicer. Stoletja je bilo madžarski rob, nato jugoslovanski rob, jaz si ne želim, da bi zdaj bilo tudi slovenski rob. Ampak takšen je občutek. In mi ne želimo biti še naprej robi na robu.
Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor! Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, katerega predlagatelj je Državni svet Republike Slovenije, v svojem bistvu rešuje neenako obravnavanje prostovoljnih darovalcev krvi, krvotvornih matičnih celic in darovalcev živih tkiv ter organov z vidika zagotovljenih nadomestil za začasno odsotnost od dela. Trenutna ureditev je neetična in določene posameznike postavlja v zapostavljen in neenak položaj. Postopki darovanja krvotvornih matičnih celic in tkiv ter organov so zelo zahtevni, invazivni in dolgotrajnejši, zato je potrebno, da se te prostovoljce oziroma darovalce obravnava enako kot darovalce krvi.  Z omenjeno spremembo zakona se bo položaj vseh darovalcev, tako krvi kot komponent krvi, živih tkiv in organov, z vidika višine zagotovljenih nadomestil za začasno zadržanost od dela izenačil. Nadomestilo med začasno zadržanostjo od dela zaradi darovanja pa se bo ves čas krilo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v višini 100 % osnove. S takšnimi rešitvami bomo vsem darovalcem zagotovili, da njihova odsotnost z dela zaradi darovanja ne bo vplivala na njihov finančni položaj, kar v Poslanski skupini Socialnih demokratov močno podpiramo.   (nadaljevanje) Omenjeni predlog zakona konec koncev tudi preprečuje vpadanje števila darovalcev, ki zaradi sedanje neenakosti položaja in obravnave niso bili pripravljeni darovati.  V poslanski skupini smo mnenja, da zakon prinaša več kot potrebne rešitve za vse, ne samo za darovalce, ampak tudi za tiste, ki že in še bodo potrebni zgoraj omenjene za življenje nujno potrebne komponente. Izenačuje položaj darovalcev, spodbuja sedanje darovalce in ostale, da to še postanejo, in ima pozitiven vpliv na celotno družbo.  V Poslanski skupini Socialnih demokratov bomo predlog zakona soglasno podprli.  Hvala lepa.
spoštovani predsednik, državni sekretar, kolegice in kolegi dobro jutro.  Že od leta 2016 poteka intenzivna razprava o reformiranju študentskega organiziranja, ta pa vse do danes že ni doživela   svojega pravega epiloga. Interpretacije, zakaj je temu tako, so seveda različne. V Stranki modernega centra smo vedno poudarjali, da je zadostna stopnja avtonomije pri zastopanju študentskih interesov nujno potrebna, a ne na račun nedemokratičnih in netransparentnih praks, ki se kot celi vlak zgrinjajo nad študentskimi organizacijami in njihovimi predstavniki. Zato je korak naprej v tem trenutku pač nujno potreben. Predlagatelj bi sicer lahko predlog zastavil širše in na primer odprl tudi vprašanja ustreznejše ureditve volilnih kampanj za volitve v študentska predstavniška telesa. Če bi bilo nekoliko več politične volje tik pred koncem prejšnjega mandata, ko je Poslanska skupina SMC na izredno sejo Državnega zbora uvrstila novelo Zakona o skupnosti študentov, ki jo je pripravila Levica in je urejala identična vprašanja, kot jih ureja aktualni predlog SDS, pa današnja razprava niti ne bi bila potrebna. A ne glede na to, predlagane rešitve so korak naprej pri zagotavljanju večje demokratične legitimnosti študentskega organiziranja in jim v tem trenutku ne velja oporekati. Glede spremembe pravne subjektivitete študentskih organizacij in njenih organizacijskih oblik dodajamo, da je potrebno predvideti pravne posledice takšne rešitve in predvsem zapisati, v kakšni organizacijski obliki, seveda javnopravni, bo študentska organizacija delovala v prihodnje. Zgolj opredelitev, da gre za pravno osebo javnega prava namreč ne bo zadoščala. Predlagatelj se torej mora odločiti, ali bomo o ŠOS govorili kot o javnem zavodu, skladu ali agenciji ali pa o sui generis pravni osebi javnega prava. Od tega so namreč odvisne številne pravne posledice njenega nadaljnjega delovanja. Naš predlog gre v smer, da se jasno opredeli, da za študentsko organizacijo velja smiselna uporaba določil, saj Zakona o javnem naročanju, Zakona o dostopu do informacij javnega značaja ter Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Glede nadzora Računskega sodišča, je ustrezneje, da se ta predvidi glede na določila zakona, ki ureja njegovo delovanje in pristojnosti. Sodišče je namreč pri svojem delovanju neodvisno in samo določa kontinuiteto in časovno dinamiko opravljanja nadzorov. Vsekakor predlagatelj ne sme pozabiti, da je potrebno urediti tudi prehodne določbe in obdobje, v katerem bo lahko študentska organizacija svoje interne akte prilagodila novi ureditvi. V Poslanski skupini Stranke modernega centra bomo predlog zakona v prvem branju podprli, ga je pa potrebno v nadaljnjih fazah zakonodajnega postopka natančneje premisliti in pripraviti amandmaje, s katerimi se bo v največji možni meri rešila zagata konkretnih pravnih posledic spremembe pravne subjektivitete študentskih organizacij. Tukaj računamo na konstruktivno sodelovanje predlagatelja in upoštevanje naših današnjih sugestij, da bomo prišli do končne verzije predloga, ki bo dejansko pila vodo, v dobro študentov in družbe v celoti.
Hvala, gospod poslanec. Gospa Mojca Žnidarič, podali boste stališče v imenu Poslanske skupine Stranke modernega centra, izvolite.
Hvala, gospod poslanec. Gospod predsednik Vlade, izvolite.
Hvala, gospa poslanka. Mag. Bojana Muršič v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov. Izvolite.
Hvala, gospod poslanec! Gospod Primož Siter, v imenu Poslanske skupine Levica, izvolite!
Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine SD bo predstavil gospod Jani Prednik, izvolite.
Spoštovana podpredsednica, predstavniki ministrstva, kolegice in kolegi, en lep dober dan! V letih 2013 in 2014 je Slovenija skušala sama rešiti velikanski problem, ki je nastal v njenih bankah in se pri tem izogniti prisilni upravi tako imenovane trojke in ukrepom mednarodnega denarnega sklada, pri tem pa ohraniti delujoč, gospodarski sistem in ohraniti finančno suverenost. Za reševanje slovenskih bank niso bila uporabljena samo javna sredstva, ki si jih je morala država izposoditi na mednarodnih trgih, uporabljeno je bilo tako imenovano načelo »bail-in«, pri katerem morajo v primeru reševanja banke pred stečajem, pri tem sodelovati njeni lastniki. To je vključevalo tudi tiste, ki so predhodno kupili vrednostne papirje. Poznamo jih pod izrazom podrejene obveznosti, z izdajo katerih so banke od leta 2010 dalje zbirale denar za svojo kapitalsko ustreznost. Ko je bilo ugotovljeno, da v bančnih bilancah zijajo globoke luknje, je bila sprejeta odločitev, da se tudi kapital, plačan v podrejene obveznice, uporabi za pokritje teh izgub. Državni zbor je takrat sprejel dopolnitve bančne zakonodaje, ki so Banki Slovenije omogočile izdajo odločb, s katerimi so bile naložbe vlagateljev v celoti razvrednotene in spremenjene v bančni kapital. Seveda je šlo za veliko denarja, ki v skupnem znesku presega milijardo evrov. Lastniki vrednostnih papirjev so uporabili vrsto pravnih sredstev in zahtevali ustavno presojo sprejete zakonodaje. V svoj prid so navedli vrsto argumentov. Med drugim so trdili, da je bila globina bančne luknje manjša, kot je bilo uradno ugotovljeno in da metodologija, s katero so ugotavljali višino izgub, ni bila primerna oziroma je bila uporabljena napačno. Izpostavljali so tudi, da niso bili ustrezno obveščeni o tveganjih in da je tako izpeljana sanacija pomenila protiustaven poseg v njihovo lastninsko pravico. Ustavno sodišče je v letu 2016 odločilo, da je bila tako izvedena bančna sanacija v skladu s slovensko Ustavo, ugotovilo pa je, da je bila imetnikom obveznic kršena temeljna ustavna pravica do sodnega varstva. Sprejeta zakonodaja jim namreč ni dovoljevala, da bi na sodiščih izpodbijali odločbe, s katerimi jim je Banka Slovenije naložila obveznost sodelovanja pri sanaciji. Zato je Ustavno sodišče naložilo Državnemu zboru, da pripravi zakon, s katerim bo takšno sodno varstvo omogočil. Tak predlog imamo danes pred seboj. Po tem, ko je bil že v prejšnjem mandatu vložen predlog, ki pa zaradi predčasnih volitev ni končal postopka sprejemanja. Pričakovanja nekaterih do tega zakona, so seveda velika. Nekateri so mnenja, da bi moral zakon oškodovancem vrniti vse njihove vložke, saj, da je šlo pri bančni sanaciji za kriminal, delegiran iz tujine, spet drugi menijo, da je država ravnala ustrezno, ko je sanirala banke, tretji pa trdijo, da razlogov za sanacijo sploh ni bilo. A pri tem zakonu gre le za to, da se oškodovancem da možnost, da svojo pravico iščejo na sodišču. Zato ta predlog zakona vzpostavlja vse, kar je potrebno, da takšni postopki končno stečejo. Sledeč odločbi Ustavnega sodišča, določa način, s katerim bodo lahko nekdanji imetniki obveznost dokazovali svoj prav. To jim bo uspelo, če bodo lahko dokazali, da bi v stečaju bank izgubili manj, kot so izgubili z sodelovanjem pri njihovem reševanju. Zato je ključen dostop do podatkov, ki so bili uporabljeni za izračun globine bančne luknje in ki niso bili nikoli razkriti, ne javnosti in ne oškodovancem. Predlog zakona tako vzpostavlja način dostopa do podatkov, skozi podatkovne sobe, pri čemer je velik del zakona namenjen varovanju zasebnosti in zaupnosti, da bi tako zadostili številnim pravilom, ki določajo neodvisnost delovanja centralnih bank in varujejo bančno tajnost. Tožena stranka je po tem zakonu Banka Slovenije, ki bi bila - če se izkaže njena odgovornost – tudi dolžna poravnati morebitno škodo. Tej rešitvi sicer nasprotuje, na enakem stališču pa stoji tudi Evropska centralna banka. Trdita, da gre za prepovedano monetarno financiranje, a spomniti se moramo zadnjih let, ko sta se obe centralni banki vsakič - ko bi morali položiti račune - sklicevali na svojo neodvisnost. To neodvisnost sta stolmačili na način, da svojih ravnanj nista dolžni pojasnjevati nikomur, kot da je njuna neodvisnost cilj in ne sredstvo, ki jima je zaupano zaradi njune pomembne vloge in odgovornosti, ki jo imata do ljudi. Spomnite se moremo, da je Slovenija sama sanirala svoje banke, zato ji ni bilo potrebno poklicati na pomoč trojke. Odločbe o izbrisu obveznic je izdala Banka Slovenije, ki je v letih 2013 in 2014 delovala kot samostojni regulator bančnega sistema. Krovni zakon o Banki Slovenije od samega začetka določa, da je Banka Slovenije odgovorna za škodo, ki jo povzroči s svojimi dejanji. Zato njena odškodninska odgovornost nikakor ne posega v njeno neodvisnost. Da bi do odškodnine prišlo pa bi morali prizadeti dokazati, da bankam v tistih letih ni zares grozil stečaj. Možnost in platformo za tako dokazovanje pa prizadetim daje prav ta zakon.  Ob današnji obravnavi zakona se bodo gotovo pojavili mnogi pomisleki in dvomi, pa tudi morda še nerazčiščena vprašanja. V Poslanski skupini SD menimo, da je v nadaljnji obravnavi odgovore nanje mogoče še dodelati, zato napovedujemo, da bomo po današnji razpravi dali podporo sklepu, daje predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo. Hvala.
Hvala za besedo.  Lep pozdrav vsem! Darovanje je že samo po sebi lepo dejanje. Ko pa govorimo o darovanju krvi, organov in živih tkiv, pa lahko govorimo o najvišji stopnji altruizma, ki ga človek lahko premore. Darovalec je na tak način drugi osebi omogočil nekaj, kar je neprecenljivo - življenje.  Da Slovenci radi pomagamo drug drugemu, dokazujejo podatki. V letu 2017 je Rdeči križ Slovenije organiziral več kot tisoč krvodajalskih akcij, pri čemer je bilo vsak mesec na krvodajalsko akcijo povabljenih več kot 8 tisoč 400 krvodajalcev. V okviru Zavoda za transfuzijsko medicino pa že 25 let deluje register nesorodnih darovalcev krvotvornih matičnih celic, Slovenija Donor, število darovalcev pa se iz leta v leto povečuje. Različnim oblikam darovanja ne moremo pripisati vrednosti, vse so izjemnega pomena. Pa kljub temu, žal, še vedno prihaja do razlik. V času varčevanja oziroma ZUJF je bil sprejet varčevalni ukrep, s katerim so bili darovalci krvotvornih matičnih celic, živih tkiv in organov v primerjavi s krvodajalci postavljeni v neenak položaj. Zakonsko jim je med začasno zadržanostjo od dela zaradi darovanja ali posledic darovanja zagotovljeno nadomestilo v višini 90 % od osnove, medtem ko krvodajalci prejmejo nadomestilo v višini 100 % od osnove.  Predlagatelj je identično zakonsko pobudo sicer podal že v mandatu prejšnje Vlade, vendar je od nje začasno odstopil, saj se je Ministrstvo za zdravje takrat zavezalo, da bo problematiko neenakih nadomestil uredilo v okviru novega Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Naj poudarim, da je takratni vladni predlog zakona res vključeval to rešitev, a žal je sam predlog zakona obtičal v fazi usklajevanja. Glede na to, da je predlog vladnega zakona še vedno v pripravi, se strinjamo s predlagateljem, da je nastalo neenakost treba čim prej odpraviti. V luči tega, da predlagana sprememba nima večjih finančnih učinkov, ima pa učinek enakopravnosti in pravičnosti, ter zlasti ob upoštevanju, da predlagani rešitvi ne nasprotuje niti Zavod za zdravstveno zavarovanje, v breme katerega gredo nadomestila, je več kot smiselno, da se višina nadomestila izenači. Še zlasti zato, ker ne gre za uvedbo nove ureditve, temveč gre za vrnitev nekoč že veljavne višine nadomestila.  K predlogu zakona je Poslanska skupina Levica vložila amandma, ki predvideva dvig vseh nadomestil na raven pred sprejetjem varčevalnih ukrepov. Amandma z vidika finančnih učinkov pomeni znatno širitev obsega novele. V Poslanski skupini SMC predlaganega amandmaja ne bomo podprli, saj je slovenska zakonodaja glede omejevanja višine nadomestil že tako ali tako ena izmed manj restriktivnih, hkrati pa ne zasleduje cilja čimprejšnje vrnitve delavca na delo. Sam predlog Državnega sveta, ki predvideva vrnitev 100 % višine nadomestila darovalcem krvotvornih matičnih celic, živih tkiv in organov, pa bomo v SMC absolutno podprli.  Hvala.
Hvala za vprašanje. Dejstvo, da je Pomurje pred časom dobilo svoj zakon, je bila takrat dobra odločitev. Od leta 2010, ko je začel ta zakon veljati, do danes se je stopnja registrirane brezposelnosti zmanjšala z 19,4 % na lani 13,3 %. Seveda je to treba pripisati tudi dobri ekonomski situaciji v preteklih letih za razliko od prej, ko so bila krizna leta. V prvem letu izvajanja zakona je bilo čez 10 tisoč brezposelnih. Do danes je ustanovljenih 516 podjetij, ki še danes poslujejo. Tako situacija ni tako slaba, kot mogoče včasih slišimo. Vendar bo pa treba stanje še izboljšati zlasti zdaj, ko se pomurski zakon tudi ob dosedanjem dvakratnem podaljšanju zaključuje in bo Pomurska regija v prihodnje obravnavana v skladu s sistemskim Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja enako kot vse druge regije. V primeru še nadaljnje visoke brezposelnosti bomo pripravili nov program razvojnih spodbud za to območje, vendar trenutni kazalniki ne nakazujejo potrebe po tem. Prav tako se s tem tudi ne zaključuje finančna pomoč tej regiji, na voljo bodo tudi ostali instrumenti, kot je denimo Dogovor za razvoj regij, s katerim smo skupaj z razvojnim svetom Pomurske regije zastavili 19 razvojnih projektov v skupni vrednosti 53,5 milijona evrov, od česar bo država prispevala 41,2 milijona evrov. S temi projekti bomo odpravljali še preostale primanjkljaje na področju vodooskrbe, komunalnega opremljanja poslovnih con in mobilnosti. Predvideno je tudi sofinanciranje gradnje dveh vodovnih sistemov, za katera bo Ministrstvo za okolje in prostor prispevalo 33,1 milijona evrov. Za osem projektov spodbujanja podjetništva in razvoj infrastrukture za podjetja, med drugim za gospodarske cone, bo gospodarsko ministrstvo zagotovilo 5,3 milijona evrov.  Tretje prednostno področje pa je spodbujanje mobilnosti, in sicer bo Ministrstvo za infrastrukturo za devet projektov gradnje kolesarskih omrežij namenilo 2,8 milijona evrov. Seveda pa je treba opozoriti, da morajo regionalni in lokalni akterji pripraviti dobre projekte, pridobiti potrebna dovoljenja, če jih še niso, in izpeljati že dogovorjene projekte. Pomurje bo zagotovo deležno tudi pomoči iz naslova večletnega finančnega okvira Evropske unije 2021–2027. Pogajanja o bodočem evropskem proračunu se bodo pričela šele jeseni in je nemogoče napovedati izid teh pogajanj. Ampak zagotavljam pa vam, da kohezijska politika kot glavna naložbena politika Evropske unije ostaja ključna prioriteta naše države. Ne nazadnje smo tudi v skupini držav tako imenovanih Prijateljev kohezije. Ne glede na to želimo v čim večji meri ohraniti obseg kohezijskih sredstev, ki jih za obdobje po letu 2020 predlaga Evropska komisij, Seveda bo to težko, ampak bomo vztrajali pri tem. Predlaganih 3,07 milijarde evrov kohezijskih sredstev je kljub predvidenemu brexitu in dejstvu, da se obseg oziroma sredstva kohezijske politike zmanjšujejo. Ta sredstva so primerljiva z obsegom sredstev, ki ga ima Slovenija na voljo v tej perspektivi, se pravi sedanji. Je pa res, da smo v preteklosti tudi še reševali prejšnjo perspektivo, ki se je potem tudi zajedla v to. Glede na to, da se kohezijska sredstva delijo na podlagi kriterija relativne razvitosti je pričakovati, da bo vzhodna Slovenija v prihodnjem večletnem finančnem okvirju prejela obseg kohezijskih sredstev, ki bo najmanj primerljiv s sedanjim odbojem, bo pa verjetno glede na razvitost prihajalo do problemov med razmerjem med zahodno in vzhodno kohezijsko regijo.
Hvala lepa, predsednik, za besedo. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prijavi prebivališča, katerega je v zakonodajni postopek vložila Poslanska skupina Slovenska nacionalna stranka, na matičnem delovnem telesu ni dobil podpore, tudi Socialni demokrati smo mu nasprotovali. Predlagatelji so zapisali, da bi dopolnili 7. člen zakona, ki ureja prijavo stalnega prebivališča, tako, da bi moral posameznik ob prijavi stalnega prebivališča navesti poleg trenutnih podatkov ime in priimek, datum rojstva ali EMŠO, naslov, ki ga prijavlja, naslov za vročanje, če ima začasno prijavljeno prebivališče v Republiki Sloveniji, še določene druge podatke, med drugim narodnost, veroizpoved in materni jezik s ciljem, da Statistični urad ta podatek obdeluje v statistične namene. Glede tega, kaj pa bi z drugimi dodanimi podatki v evidencah počeli, pa ni podane neke resne obrazložitve. Zakonodajno-pravna služba je glede na to, da gre za izjemno kratko novelo zgolj z 2 členoma, pripravila obsežno mnenje, kar na 6 straneh, zakaj je predlog zakona v nasprotju z Ustavo kot tudi Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov. In temu smo Socialni demokrati na odboru tudi sledili. V Sloveniji se po Ustavi lahko svobodno izražamo glede pripadnosti k narodu, negujemo kulturo naroda in uporabljamo svoj materni jezik. Vsak posameznik se lahko sam odloči, ali bo svojo osebno okoliščino ali katerokoli drugo delil in jo izpovedal. Zato ne vidimo ne potreb in ne dodane vrednosti zapisovanja dodatnih podatkov v uradne evidence ob prijavi prebivališča. Naša ocena pa je, da so predlagatelji to novelo zakona vložili v zakonodajni postopek zaradi svoje statistike, kako aktivni so. Povedali bodo, da so v mandatu sicer pripravili nekaj zakonodajnih predlogov, a jih koalicija pri tem ni uslišala. V tej predlagani noveli tudi članice in člani opozicijskih vrst niso prepoznali dodane vrednosti predlaganih rešitev, vsaj tako je bilo videti na samem odboru glede na rezultat glasovanja. Predlagatelj o resnem namenu vlaganja tega zakona tudi ni prepričal državnih svetnikov, saj je Komisija Državnega sveta za državno ureditev zakon zavrnila brez razprave. Torej Socialni demokrati smo temu zakonu na odboru nasprotovali. Hvala lepa.
Hvala lepa, predsedujoči! Spoštovani poslanke in poslanci! V Levici podpiramo spremembe Zakona o skupnosti študentov, ki bi zagotovile večji nadzor in transparentnost nad porabo sredstev, omejile koruptivne prakse in omogočile več demokracije v študentski organizaciji. Čeprav predlog, ki ga obravnavamo danes, teh težav ne rešuje v zadovoljivi meri, ga bomo v Levici, v tej fazi vseeno podprli. V nadaljnjem postopku pa bomo predlagali bolj jasno zapisane rešitve, ki bodo študentsko organizacijo dejansko podvrgle nadzoru in zakonodaji s področja preprečevanja korupcije in javnega naročanja. Zakon, o katerem se danes pogovarjamo, je bil sprejet v zakonodajni evforiji nove države že leta 1994 in od takrat ni bil niti spremenjen, niti dopolnjen. V zgolj štirinajstih členih opredeljuje način ustanovitve ŠOS, njen namen in dejavnosti ter vire financiranja. Opredelitev organizacijske strukture, način izvajanja dejavnosti, zlasti razpolaganje s finančnimi in drugimi sredstvi ter nadzor nad poslovanjem, pa so v celoti prepuščeni temeljnim in drugim internim aktom ŠOS in njenih organizacijskih oblik. Tako je od samega začetka zagotavljanje zakonitosti, demokratičnosti in transparentnosti, bolj ali manj, prepuščena kar avtonomnemu delovanju in decentraliziranju odgovornosti funkcionarjev ŠOS in profesionalnim menedžerjem njenih poslovnih entitet. ŠOS - kot vsako interesno združenje - potrebuje za uspešno opravljanje svojih nalog precejšnjo stopnjo  (nadaljevanje) avtonomije. Zato se je država tega področja, razumljivo, lotila z minimalnim zakonskim urejanjem. V pogojih prostega trga in prevlade partikularnih interesov nad skupnimi, pa so se v dveh desetletjih in pol razvile številne problematične prakse politično-nedemokratičnega, poslovno-netransparentnega, v nekaterih primerih tudi nezakonitega delovanja študentske organizacije. To je vodilo oziroma danes vodi v najmanj neučinkovito in nenamensko rabo javnih sredstev oziroma do okoriščanja posameznikov na račun celotne študentske skupnosti. Posledično je organizacija, ki naj bi zastopala interese vseh študent in študentov, izgubila demokratično legitimnost. To se je še najbolj jasno izrazil v nezaslišanih volilnih praksah, ki razkrivajo nedemokratični, nasilni značaj študentske politične demokracije in tudi volilna udeležba na študentskih volitvah, ki danes znaša povprečno 6 %. Še slabša je politična kultura. Študentje svoje predstavnike lahko izbirajo zgolj na eni fakulteti, na preostalih fakultetah oziroma, v navednicah, volilnih enotah, namreč vedno kandidira zgolj toliko kandidatov kot je razpisanih mest, zato je politična izbira v študentski demokraciji praktično nična. Vse to je razlog za poseg v obstoječo zakonodajo. V Levici smo že v prejšnjem mandatu spremembe predlagali dvakrat. Prvič, na pobudo študentske javnosti in drugič, na podlagi rezultatov delovne skupine na ministrstvu, kjer so poleg ŠOS sodelovali tudi drugi deležniki. Rezultat je bil usklajen predlog novele, ki je predvideval vse ključne rešite prvotnega predloga. Odprti je ostalo le vprašanje pravne subjektivitete. Predlog smo v Levici navkljub temu vložili in predlagali naslednje. Najprej, zagotovitev transparentnega in gospodarnega poslovanja, upoštevanje zakona o javnem naročanju in zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Predlagali smo ureditev volilne kampanje za volitve v študentska predstavniška telesa. Predlagali smo vzpostavitev nadzora Računskega sodišča nad poslovanjem, predlagali smo sistemsko uredite razmerij med študentskimi organizacijami in pravnimi osebami, ki so jih ustanovile ali soustanovile študentske organizacije in predlagali smo izredno opredelitev ŠOS in njenih organizacijskih oblik kot oseb javnega prava. Zgodba se je končala tako, da pristojni odbor o predlogu sploh ni odločal, saj so se tedanji poslanci SD in Desus odločili obstruirati celotno sejo, člani SDS in NSi pa samo to točko. Kljub temu, da bi lahko odločitev o zakonu sprejeli na korespondenčni seji, je le to s svojim glasom proti onemogočil bivši poslanec SMC, ne po naključju in zelo priročno, nekdanji študentski funkcionar.  Predlog SDS, ki ga obravnavamo danes, je v marsičem pomanjkljiv. Napisan je bil na hitro, kot je predlagatelj sam pravil, kot odzivna medijska poročanja in javno zgražanje nad koruptivnimi praksami v študentski organizaciji. V naglici je SDS zelo na hitro prepisal predlog Levice iz prejšnjega mandata. Posledica tega je, da predlog ne odpravlja nobene izmed trenutnih pravnih praznin, ki bi srednjeročno ali dolgoročno normalizirale delovanje študentskih organizacij. ŠOS namreč ne podvrže Zakonu o javnem naročanju, Zakonu o javnih financah ali Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Predlog prav tako ne naslavlja spornih demokratičnih postopkov znotraj ŠOS. Problem, ki ga poskuša SDS reševati s tem predlogom, bi bil že rešen, če politične stranke, ki danes sedijo, sedite v parlamentu, vključno s predlagateljem, ne bi sabotirale dobro oblikovanega predloga Levice iz prejšnjega mandata. V Levici bomo ravnali drugače. Ker si še naprej prizadevamo za transparentno in demokratično delovanje študentske organizacije Slovenije, okrepljen nadzor nad koruptivnimi in nedmokratičnimi praksami ter ohranitev avtonomnosti delovanja študentske organizacije v interesu vseh študentk in študentov, bomo predlog danes podprli. v nadaljevanju pa bomo predlagali spremembe, ki bodo poleg nadzora računskega sodišča in izredne opredelitve ŠOS in njenih organizacijskih oblik kot oseb javnega prava jasno določale tudi katerim zakonom je podvržena študentska organizacija, vključno z jasno zavezo k spoštovanju določbe zakona,   (nadaljevanje) ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Upamo lahko le, da bodo ostale stranke tokrat delovale v interesu vseh študentk in študentov, ne pa kot v preteklosti, v interesu maloštevilne klike bivših študentskih funkcionarjev iz lastnih vrst.  Hvala lepa.
Hvala lepa. Naslednja je Monika Gregorčič, ki bo predstavila stališče Poslanske skupine SMC.
Hvala, gospa poslanka, za predstavitev stališča. Gospod Željko Cigler, podali boste stališče v imenu Poslanske skupine Levica, izvolite.
Hvala, gospod predsednik Vlade.  Gospod poslanec, želite dopolnitev?  Izvolite.
Hvala, gospa poslanka.  (nadaljevanje) Gospa Janja Sluga, v imenu Poslanske skupine Stranke modernega centra, izvolite.
Hvala, gospod poslanec za vaše stališče. Gospod Jožef Horvat, imate besedo v imenu Poslanske skupine Nova Slovenija – Krščanski demokrati. Izvolite.
Spoštovana podpredsednica, poslanke in poslanci, predstavniki Vlade!  Pred nami je ena bolj zahtevnih zakonskih materij tega mandata, ki pa terja, da pogledamo celotno sliko.  Zakon, ki je pred nami popravlja napačne odločitve predpretekle vlade, za katere vemo, da niso bile lahke. Sanacija bančnega sistema je bila nesporno strokovno, finančno in pravno izjemno kompleksna in predvidevamo lahko, da je bila tedanja vlada z glavnimi akterji bančne sanacije zagotovo soočena tudi s političnimi pritiski, tako notranjimi kot tudi zunanjimi s strani EU. Te pritiske za sedaj zgolj nakazujejo nekatere medijske objave in vložena kazenska ovadba Nacionalnega preiskovalnega urada zoper tedanje vodstvo Banke Slovenije.  Naj malce osvežim spomin na tedanje razmere. Krizne razmere so do leta 2013 tako ogrozile naš bančni sistem, da sta mu grozila tako nelikvidnost in nesolventnost ter je nujno potreboval svež kapital. V skladu s priporočili Evropske komisije je Banka Slovenije v koordinaciji z Ministrstvom za finance, Evropsko komisijo, Evropsko centralno banko in evropskim bančnim organom preko neodvisnih zunanjih svetovalnih podjetij avgusta leta 2013 pričela izvajati preglede kakovosti aktive bank ter tako imenovane stresne teste. Rezultati stresnih testov so ob predpostavki neugodnega scenarija do leta 2015 pokazali pričakovani kapitalski primanjkljaj bančnega sistema v višini skoraj 5 milijard evrov. Slovenske banke so torej potrebovale zajetno dokapitalizacijo in predvsem takojšnje ukrepanje. V skladu s pravom Evropske unije pa soglasje k državni dokapitalizaciji, ker tedaj zainteresiranega privatnega investitorja tako ali tako ni bilo moč najti, daje Evropska komisija. Državna dokapitalizacija namreč predstavlja obliko državne pomoči, ki bistveno izkrivlja konkurenco. Evropska komisija pa lahko izjemoma pod določenimi pogoji državno pomoč odobri le, če je ta primerna, nujna, sorazmerna ter če predvideva tudi ustrezne kompenzacijske ukrepe. Evropska komisija je od avgusta leta 2013 pri svoji presoji dovoljenja državnih pomoči izhajala iz novih pravil, in sicer da banki v primeru kapitalskega primanjkljaja državna pomoč ne sme biti dodeljena dokler podrejeni instrumenti niso pretvorjeni v lastniški kapital. Državni zbor je zato novembra leta 2013 sprejel vladno novelo zakona o bančništvu s katero je Banki Slovenije omogočil pravne podlage za izrek ukrepa prenehanja kvalificiranih obveznosti bank v težavah. Poenostavljeno povedano, ta zakon je omogočil, da banke, ki več ne dosegajo minimalnega predpisanega kapitala in jim grozi likvidacija ali stečaj ter zato potrebujejo svež kapital izvedejo ukrep prenehanja ali konverzije kvalificiranih obveznosti. Vendar pri tem posamezne upnik ne sme utrpeti večjih izgub kot bi jih v primeru stečaja banke. Ustavno sodišče je nato v odločbi oktobra leta 2016 odločilo, da je določba, ki ureja pravno varstvo razlaščenih imetnikov vrednostnih papirjev v neskladju z Ustavo in Državnemu zboru naložilo, da neskladje odpravi v roku pol leta. Razveljavljena je bila torej zgolj določba o pravnem varstvu, ne pa tudi sam ukrep prenehanja ali konverzije kvalificiranih obveznosti. Vlada Republike Slovenije je v preteklem mandatu na to pripravila in novembra 2017 v parlament posredovala prvi Predlog Zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki pa nadaljnje obravnave zaradi zaključka mandata žal ni dočakal. Potrebno je dodati, da je tedanji zakonski predlog vsebinsko bistveno odstopal od današnje verzije. Današnji zakonski predlog ustavno odločbo iz leta 2016 naslavlja na način, da bodo razlaščeni vlagatelji lahko odškodninsko tožili Banko Slovenije. Ta bo zavezana za izplačilo odškodnine, če bi se izkazalo, da je bila ocena o višini bančne luknje napačna, torej previsoka. V Poslanski skupini Stranke Modernega centra posebej izpostavljamo naslednja dejstva. Ker predlog zakona ni dokončno usklajen, mu danes izrekamo našo zgolj pogojno podporo in pričakujemo, da se v nadaljevanju zakonodajnega postopka izčistijo ključna odprta vprašanja med katerimi izpostavljamo na primer smiselnost krajevne pristojnosti sodišča v Mariboru, nove zadolžitve agencije za trg vrednostnih papirjev v zvezi s podatkovnimi sobami, zamik obveznosti plačila sodne takse, založitev stroškov za skupino izvedencev. Prav tako si želimo, da bi se med tem prisluhnilo tudi argumentom Banke Slovenije, ki predlaga določene spremembe, saj bodo finančne posledice, to je plačilo odškodnin z obrestmi in pripadajočimi stroški bremenile prav centralno banko. Upamo, da bomo lahko do druge obravnave predloga zakona na Odboru za finance pripravili ustrezne amandmaje s ciljem, da bo na koncu sprejet zakon, ki bo večinoma zbližan oziroma usklajen z vsemi ključnimi deležniki. Nikakor si namreč ne želimo, da bi na hitro in nedomišljeno potrjen zakon ponovno postal predmet ustavne presoje. To ne bi bilo v interesu nikogar, še najmanj razlaščenih nekdanjih imetnikov, ki že predolgo čakajo na svojo pravico. Še posebej pa v Poslanski skupini SMC opozarjamo na neko drugo zelo občutljivo dimenzijo te problematike. Kdo so najpomembnejši oziroma največji razlaščeni lastniki podrejenih vrednostnih papirjev. Najbolj številčna skupina so nepoučeni vlagatelji. Predvsem so to fizične osebe, ki so jim bile podrejene obveznice, v sicer razmeroma majhnih posameznih vrednostih prodane na bančnih okencih s strani bančnih uslužbencev in to pod pretvezo, da gre za varno naložbo skoraj da tako kot so to depoziti a z bolj ugodno obrestno mero. Ti zavedeni vlagatelji že vse skozi imajo pravno podlago za odškodninske tožbe poslovnih bank zaradi kršitev pojasnilne dolžnosti po določbah Zakona o trgu finančnih instrumentov. Prav nobene potrebe ni, da čakajo ta zakon in bi lahko ukrepali že prej ter naslovili tožbeni odškodninski zahtevek na banko, ki jim je takšen vrednostni papir prodala. Ni potrebe, da bi za takšna zavajanja posameznih poslovnih bank plačevala Banka Slovenije, država ali vsi davkoplačevalci. Odškodnino zavedenim nepoučenim vlagateljem naj plačajo poslovne banke, ki so prekršile vsa pravila poštenega bančnega poslovanja. Vendar pa je bila ta skupina nepoučenih vlagateljev očitno žal ponovno zavedena. Pod svoje okrilje jo je pritegnila druga, očitno po vplivu in finančni moči pomembnejša skupina razlaščencev. To so dobro poučeni, večinoma institucionalni vlagatelji, ki so se dobro zavedali prednosti pa tudi tveganj naložb v te vrednostne papirje. Nekatere izmed njih bi morda lahko označili kar za špekulativne vlagatelje. Iz nekaterih virov izhaja celo, da naj bi bil posel s podrejenimi obveznicami pravzaprav shema oziroma orodje za prelivanje denarja in je bila preprodaja nepoučenim vlagateljem zgolj pika na i. Zato pozdravljamo posebno določbo, ki predvideva razkritje dejanske identitete nekdanjih lastnikov, saj bo vlaganje tožb omogočeno le njim ne pa tudi skrbnikom fiduciarnih računov skritih lastnikov.  V Poslanski skupini Stranke Modernega centra bomo zakon v tej fazi podprli. Hvala lepa.
Spoštovani predsednik, kolegice in kolegi! Državni svet je zakonodajno proceduro vložil danes obravnavano novelo Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Novela predlaga vrnitev dela pravic nadomestil na raven pred sprejetjem Zakona o uravnoteženju javnih financ to je pred leto 2012. V Levici smo vložili amandma, ki bi prav vsa nadomestila iz tega člena zakona vrnil na stanje preden je bil sprejet Zakon o uravnoteženju financ. Zakaj? Zato, ker smo v Levici vedno potrjevali temo k ZUJF, ker menimo, da je bil in ostaja škodljiv, zato ker reže in varčuje pri tistih, ki imajo najmanj. Težko bi bilo v kratkem času našteti prav vse, kar se je z ZUJF storilo in tudi zavozilo. Poleg rezov na praktično vseh področjih se velika škoda storila tudi na ravni javnega mnenja in splošnega sprejemanja v tem kako naj bi funkcionirala država v Sloveniji. Medijsko se je preplavilo s poenostavljeno in zavajajočo anekdoto v tem kako mora država delovati kot vsako gospodinjstvo oziroma družina, kako se ne smemo zadolževati, kako je potrebno varčevati. Anekdota je dobro služila tistim, ki so to politiko uveljavili, to je politika, ki jo je dr. Šmidovnik oznanil, ko se je sprejel ZUJF z oktroirana Ustavo, da država ni družina in je neprimerno bolj kompleksen sistem. Ta anekdota je vseeno postala mantra in tudi vodič, ko je bilo potrebno jemati trdo pridobljene pravice državljanom in delavstvu tukaj v Sloveniji. Naj spomnim samo na plakat, ki je to najbolj plastično ponazoril. Varčevali bomo pa naj stane kolikor hoče in stalo nas je res veliko. Stalo nas je veliko pravic na področju zdravstva, stalo nas je veliko pravic na področju izobraževanja, družinske politike, upokojencev, ki jih je ogromno - 1040 tisoč - pod pragom revščine danes. Stalo nas je ogromno pri zaposlovanju, pri uvajanju prekarni zaposlitev, zaposlovanje preko agencij, a stalo nas je še veliko več od teh ukrepov, ki so neposredno kratili pravice državljank in državljanov Slovenije. Za ZUJF je Zakonodajno-pravna služba našega Državnega zbora povedala, da bistveno vpliva na nepreglednost, nejasnost in nekonsistentnost pravnega sistema in res. S tem zakonom niste samo znižali pravic, s tem zakonom ste spremenili tudi logiko samega sistema funkcioniranega sistema v Sloveniji. Z enim zamahom ste omajali celotni pravni red, zato da sedaj lahko govorite kako je majav. Odprla se je možnost za privatizacijo zdravstva, zrahljala so se pravila, ustvarila konkurenca, konflikti seveda varčevalo se je pa naj stane kolikor hoče kot se je reklo. Za krizo so plačali najšibkejši v Republiki Sloveniji, čeprav njeni vzroki temeljijo v sami naravi kapitalističnega sistema. Namesto spremembe sistema in obrata stran od logike profita in da se obrnemo k ljudem, ki njihovi blaginji smo dobili opustošenje socialne države. Danes že v Ameriki revija kot je American economic journal objavila članke, ki jasno kažejo kako fiskalno varčevanje držav v času krize dobesedno ubija BDP. Za vsak evro, ki ga država privarčuje v času krize se bruto družbeni proizvod zmanjša za 1,7 evra in za vsak evro, ki se ga investira se BDP poveča za 1,7 evra. Skratka, na podlagi zgrešenih ekonomskih politik je bilo širom Evropa izgubljenih 3 milijona delovnih mest, koliko pa je takšnih, ki so postala prekarna in nemogoča dostojnega življenja pa lahko samo ugibamo. Na področju zdravstva so največje reze uvedli Grčija, Irska, Latvija, Portugalska. Cene zdravstvenih storitev so narastle, dostopnost teh storitev pa se je zmanjševala. Čakalne vrste v Sloveniji to samo potrjujejo. Danes vemo, da je varčevanje vodilo v porast neenakosti širom Evrope. V Levici zato varčevanju nasprotujemo in temu nasprotujemo tako, da po, eni strani zagotavljamo vrnitev na stanje pred uvedbo varčevalnih politik, drugim pa predlagamo progresivne ukrepe, ki bi vodili v bolj podjetno socialno državo. Vsak, ki glavo tišči popolnoma v pesek bo razumel, da je to zmerna in razumna politika.   (nadaljevanje) Če se komu to zdi ekstremna, pa se mora najprej vprašati, če morda ni obratno in ekstremno stanje v katerem se nahajamo. Zmeren in razumen je tudi naš predlog amandmaja, zmeren za to, ker ne podeljuje nobenih novih pravic, ampak se vračamo samo na stanje pravic izpred leta 2012. Hvala lepa.
Prvi cilj predlaganega zakona je, da se podatek o narodnosti ponovno vključi med podatke, ki jih navede posameznik ob prijavi stalnega prebivališča, stalnega naslova v tujini ali spremembe stalnega naslova v tujini. Kot drugi cilj pa je, da se Statističnemu uradu zopet zagotovi podatek o narodnosti, ki ga bo lahko ta obdeloval v statistične namene.  Kljub temu, da se v Poslanski skupini Stranke modernega centra zavedamo problematike zbiranja podatkov o narodnosti oziroma narodni pripadnosti, ki je bila namreč tradicionalna vsebina popisov prebivalstva v preteklosti, predloga zakona ne podpiramo. Ugotavljamo namreč, da obstaja diskrepanca med deklariranimi cilji in predlaganimi spremembami oziroma predlogi rešitev, vsebovanih v noveli. Predlagatelj navaja, da je zbiranje podatkov o narodnosti glavna rešitev novele, medtem ko je v predlogih rešitev dodano še zbiranje drugih podatkov, kot so veroizpoved, materni jezik in tako dalje. Da so pravi nameni predlagatelja drugačni, kot so zapisani v predlogu zakona, pa je še bolj razvidno iz dopolnilne obrazložitve predlagatelja na seji matičnega delovnega telesa, ko je omenjal ilegalne prehode meja in vodenje statistike o osebah, ki prečkajo meje, oziroma nadzor na zunanjih mejah, Rome, nalezljive bolezni, problematiko izkoriščanja prijavljanja stalnega prebivališča za namen pridobivanja socialnih transferjev in tako dalje. Glede na omenjeno obrazložitev in odsotnost amandmajev k predlogu zakona, ki bi jih predlagatelj moral pripraviti, je več kot očitno, da želi zakonski predlog izkoristiti zgolj in samo kot platformo za volilno kampanjo za volitve v Evropski parlament, saj prvopodpisani predlagatelj nastopa kot nosilec liste kandidatov in kandidatk. Poleg tega pa se je v razpravi dotaknil tem in problematik, s katerimi se lahko manipulira in podpihuje strah pred migranti, tujci, narodno in ne nazadnje tudi versko nestrpnost. Prav tako ga tudi ni nič motilo, da sta tako Vlada kot tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora ocenili, da je predlog zakona neskladen z 61. in 41. členom Ustave Republike Slovenije, pa tudi z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. V poslanski skupini želimo kot liberalci opozoriti, da ima vsakdo pravico, da svobodno izraža svojo veroizpoved in da izraža pripadnost svojemu narodu ali narodni skupnosti, da goji in izraža svojo kulturo ter uporablja svoj jezik in pisavo. Gre za vprašanje človekove pravice do samoopredelitve, ne pa dolžnost, kot nam želi to naložiti predlagatelj. Sploh pa je nedopustno, da bi posameznika k temu prisilila država, in to celo z represivnimi ukrepi. Po določilih 41. člena Ustave Republike Slovenije se ni nihče dolžan opredeliti glede svojega verskega ali drugega prepričanja, torej tudi ne glede narodne ali narodnostne pripadnosti. Prav tako pa ne pristajamo na to, da bi se tovrstna statistika zlorabljala, kar je počel na seji matičnega delovnega telesa kolega Grims. Če bi želel predlagatelj opraviti resno razpravo o tej problematiki, bi lahko sklical tako imenovano tematsko sejo pristojnega parlamentarnega odbora, na kateri bi razpravljali o načinih zbiranja podatkov za namene izvajanja statističnih, socialno-ekonomskih in drugih raziskovanj, kot so, na primer, terenski in registrski popisi prebivalstva.
Hvala lepa, gospod predsednik, za te podatke, ki ste jih posredovali. Sam sem bil prvopodpisani pod novelo Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji, da se naj ta podaljša do konca letošnjega leta in s tem smo tudi uspeli. Žal pa kakorkoli gledamo ekonomske kazalnike, je Pomurje na repu, gospod predsednik.  Če pa pogledamo zdaj še ožji del Pomurja, Prekmurje, niste mi odgovorili na vprašanje, zato vam dajem tudi to priložnost. Izdatna madžarska pomoč madžarskim državljanom oziroma bolj točno pripadnikom pomurske madžarske narodne skupnosti, ki ji ne nasprotujem, podčrtujem, ne nasprotujem, je pa povzročila, da smo Slovenke in Slovenci v Prekmurju izgubili v konkurenčnem boju. Tukaj jaz dajem vam priložnost, da ste vi boljši predsednik vlade kot Orban, pa se nič ne hecam, ampak vi morate imeti pred seboj tudi vse državljane, ne morete zapostavljati tiste, ki so v tem primeru, kot rečeno, izgubili v konkurenčnem boju. Pri nas v Prekmurju se kaže tudi nekaj interesa zelo pomembnih investitorjev, recimo švedski gigant Ikea, ne vem, koliko ste s tem seznanjeni. Če ne, bi vas prosil, da znotraj vlade naredite vse, da bi se absurdne slovenske birokratske ovire sprostile, da bi odprli vrata takšnim investitorjem, kot je na primer Ikea. Pa jih je še kar nekaj. Hvala za odgovore.
Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani predstavnik Vlade, spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Delovanje Študentske organizacije Slovenije v preteklih 25 letih razen redkih izjem, nikakor ne more biti v ponos, ne more biti v ponos. Ne politiki, ne študentom, ne državljanom, še manj pa ljudem, ki so to organizacijo vodili. V medijih smo lahko spremljali številne sume hudih nepravilnosti in koruptivnih dejanj pri delovanju organizacije. Sumljivi nepremičninski in gradbeni posli, preplačana naročila in dobave, sumi koruptivnih poslovanj s povezanimi osebami, nakupi jaht in lokalov, nesramno veliki zaslužki študentskih funkcionarjev, ki so sicer že v zrelih letih, v oklepaju – pri 40-ih, pa še vedno študentje.  Preden pokomentiram vsebino zakonodajnega predloga, dovolite retorično vprašanje. So bili v zvezi s temi ekscesi sproženi kakršnikoli sodni postopki? Imamo kakšne pravnomočne sodbe? Je to pravna država? Je to signal mladim, študentom, kako se splača delati? Kar zamislimo se. Nova Slovenija je ves čas zagovarjala, da ŠOS mora delovati etično, transparentno in da ga mora zavezovati zakonodaja, ki po analogiji ureja delovanje posrednih proračunskih uporabnikov. ŠOS letno sprejme več kot 10 milijonov evrov iz naslova koncesijske dajatve študentskih servisov. Gre za denar študentov, gre za denar študentov, ki so sami po sebi ranljiva družbena skupina in seveda gre za denar, ki bi moral biti namenjen študentom – za nove študentske domove, za subvencije njihove prehrane, za to, da se študij omogoči tistim, ki si tega ne morejo privoščiti. Iz tega naslova se Nova Slovenija zavzema za popolno transparentnost delovanja Študentske organizacije Slovenije, zavezanost javnemu naročanju, omogočanje revizij poslovanja s strani Računskega sodišča in možnost javnega dostopa do dokumentacije, skladno z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja. Prav tako je potrebno zagotoviti, da so funkcionarji ŠOS zavezani k določbam Zakona o preprečevanju korupcije, poročanje o premoženju in prepoved poslovanja s povezanimi družbami. Verjetno ni potrebno posebej poudariti, da študentski funkcionarji ne morejo imeti plače višje od predsednika Vlade in ministrov. S temi spremembami se strinja tudi Študentska organizacija Slovenija in v tem oziru predlaga tudi sprejem amandmaja k predlogu Zakona o skupnosti študentov. V Novi Sloveniji pa si želimo, da danes v Državnem zboru ne razpravljamo zgolj o večji transparentnosti delovanja ŠOS, želimo, da se vprašamo tudi, ali je primerno, da proračun ŠOS znaša več kot 10 milijonov evrov. Želimo, da se del denarja iz naslova koncesijske dajatve neposredno nameni za gradnjo študentskih domov in v sklad za štipendije za nadarjene in socialno ogrožene študente. Nova Slovenija predlog zakona podpira, podpiramo pa tudi predlagani amandma, ki je v pisno obliki predstavljen v mnenju Študentske organizacije Slovenije. Želimo, da se prične resna parlamentarna razprava in se situacija v zvezi s ŠOS končno tudi uredi. Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec za vaše stališče. Gospa Iva Dimic, imate stališče v imenu Poslanske skupine Nova Slovenija – Krščanski demokrati. Gospa poslanka, beseda je vaša.
Hvala, gospa poslanka, za predstavitev vašega stališča. Gospod Primož Siter, v imenu Poslanske skupine Levica, izvolite.
Hvala, gospod poslanec. Gospod predsednik Vlade, izvolite.
Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Levica bo predstavil gospod Luka Mesec. Izvolite.
Hvala, gospod poslanec. Gospod Marko Bandelli v imenu Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek. Izvolite.
Hvala lepa, predsedujoči. Spoštovane kolegice in kolegi, lep dober dan! Predlog dopolnitve Zakona o prijavi prebivališča se nanaša na širitev obsega podatkov, ki jih mora posameznik navesti ob prijavi stalnega ali začasnega prebivališča. Poleg imena, priimka, datuma rojstva, naslova in naslova za vročanje, ki jih zahteva veljavni zakon, bi po dopolnitvi predlagateljev s prvopodpisanim Zmagom Jelinčičem ob vsakokratni prijavi ali spremembi prebivališča morali   navesti tudi kraj rojstva, staro stalno bivališče, državljanstvo, narodnost, zakonski stan, veroizpoved, materni jezik in podatke o posamezniku, ki vodi gospodinjstvo ter sorodstveno razmerje do njega. Evidenca, ki danes služi predvsem za zbiranje podatkov, se opravičujem, bržkone bi tudi jaz moral navesti svojo omiljeno evropsko kandidatko, da bi šlo gladko. Evidenca, ki danes služi predvsem za zbiranje podatkov o naslovih za vročanje ter statističnih podatkov o gibanju oziroma selitvah prebivalstva, bi po novem postala največja obstoječa zbirka občutljivih podatkov in z Ustavo zaščitenih osebnih stanj. Baza podatkov torej, ki bi z zelo majhnim trudom omogočala na veri ali narodnosti utemeljeno razlikovanje in diskriminacijo. Možnost novega izbrisa dela prebivalstva bi bila tako dejansko oddaljena le par klikov. Predlagatelji v isti sapi pravijo, da želijo ljudem le omogočiti, da lahko izpovedo svojo vero ali narodnost ter na drugi strani, da država pač mora vedeti kdo v njen živi, saj k nam že udarjajo nekdaj že izkoreninjene bolezni. V isti sapi ob naštevanju razlogov za spremembe trdijo, da niso nestrpni, a da tujci vdirajo k nam brez nadzora, ter da je v Sloveniji dejansko le še peščica Slovencev. Na odboru smo lahko slišali celo, da so spremembe potrebne, ker se v praksi dogaja, da je na istem naslovu fiktivno prijavljenih tudi po sto ali več sto posameznikov. Kako bi podatek o rasi, veroizpovedi in narodnosti takšne ekscese preprečil, predlagatelji pač ne pojasnijo. V levici smo prepričani, da današnji predlog ni nič drugega kot del na nestrpnosti, na ustrahovanju premišljeno postavljene predvolilne kampanje predlagateljev. Na diskriminacijo in nestrpnost osnovano na rasi, na narodnosti, na veroizpovedi, na zakonskem stanu, državljanstvu ali katerikoli drugi osebni okoliščini v Levici nikakor ne pristajamo. Politika, ki je skoncentrirana na gostilniški, populistični govor, ki temelji izključno na podpihovanju sovraštva in nestrpnosti, na zdraharstvu, si ne zasluži nič drugega kot jasno kritiko in odločno nasprotovanje. V Levici bomo glasovali proti.  Hvala lepa.
Spoštovani! Poslanci Nove Slovenije bomo novelo zakona, ki odpravlja povzročeno krivico z ZUJF, darovalcev krvotvornih matičnih celic in darovalcem organom ter živih tkiv, podprli. Z ZUJF se je nadomestilo za darovalce krvotvornih matičnih celic in darovalce organov ter živih tkiv znižalo na 90 % osnove, razen v primeru zadržanosti od dela zaradi poklicne bolezni in poškodbe pri delu. Po drugi strani pa krvodajalci, ki darujejo polno kri ali pa komponente krvi, dobijo nadomestilo 100 % osnovne povprečne mesečne plače. Nenehno obravnavanje, neenako obravnavanje prostovoljnih darovalcev krvi, darovalcev krvotvornih matičnih celic ter darovalcev živih tkiv in organov z vidika zagotovljenih nadomestil za začasno odsotnost od dela, je neutemeljeno in neetično, zlasti za to, ker je v osnovi darovanje krvotvornih matičnih celic bistveno bolj zahtevno kot običajno darovanje krvi. Gre tudi bolj za invaziven postopek. Z zakonom se izenačuje položaj vseh darovalcev krvi oziroma komponent krvi in darovalcev živih tkiv in organov, zato bomo zakon in vloženi amandma v Novi Sloveniji podprli.
Pravite, da naj bom boljši kot Orban, to bo seveda težko, ker gospod Orban ima to srečo, da ima v Sloveniji določene prijatelje, jaz jih nimam, tako mimogrede. Drugače pa kar se tiče madžarske pomoči, seveda ta obstaja, vendar tudi mi delamo korake, Slovenija se tu udejstvuje, da ne bi bil občutek, da je Slovenija pozabila na ta del Slovenije. Moram pa predstaviti še nekaj podatkov, na dan 9. maj je za Pomurje potrjenih 276 projektov. Vrednost sklenjenih pogodb znaša 54 milijonov 192 tisoč 910 evrov. Realizacija upravičenih izdatkov pa po podatkih informacijskega sistema EMA znaša 14 milijonov 143 tisoč 847 evrov. Dodatno bi lahko opozoril tudi na projekt izgradnje obvoznice Murska Sobota v vrednosti 5,5 milijonov evrov. To je še posebej od tega, se pravi, da nikakor ne moremo reči, da se tam nič ne dogaja. Ne nazadnje je bila zgrajena tudi železniška povezava in verjamem, da se bo tudi v bodoče nadaljevalo naše delo v tej smeri, da ne bo ta del Slovenije rob, kot ste rekli, in da bi bil pozabljen. Mislim, da so se zadeve vendarle tudi v tem času spremenile, se pa strinjam z vami, da delo še zdaleč ni takšno, da bi bili lahko zadovoljni in moramo vedno težiti k temu, da pripeljemo še več projektov, da odpremo še več delovnih mest in verjamem, da jih tudi bomo. Hvala.
Hvala za besedo in lep pozdrav! Predlagani zakon se loteva vprašanja problema imetnikov podrejenih obveznic, ki so bili z izrednim ukrepom Banke Slovenije leta 2013 v procesu sanacije bank razlaščeni. Z izrednim ukrepom Banke Slovenije je bilo tako razlaščenih okoli 100.000 bančnih vlagateljev imetnikov podrejenih obveznic in delnic NLB, NKBBM, A Banke in drugih slovenskih bank. Skupna vrednost vseh odpisanih obveznosti je znašala kar 963 milijonov evrov, od tega je bilo podrejenih obveznic okoli 600 milijonov evrov. Med lastniki niso zgolj veliki poučeni vlagatelji, ki so vedeli, da takšne obveznice prinašajo visok donos a s tem tudi visoko tveganje, med vlagatelji je tudi ogromno nepoučenih malih vlagateljev, ki so obveznice kupovali na podlagi neosnovanih priporočil bančnih uslužbencev brez večjega zavedanja o tveganjih, ki jih prevzemajo, predvsem v imenu slednjih je prav, da se razlaščenim zagotovi ustrezno sodno varstvo. Dokapitalizacija bank in izbris lastnikov podrejenih obveznic sta že več let obdani s senco dvoma. Gre zlasti za dvom ustreznost takratnega vrednotenja bančnega portfelja in ugotavljanja kapitalske ustreznosti bank, prav na podlagi spornega vrednotenja je prišlo do vprašljive potrebe po obsežni dokapitalizaciji bank in nenazadnje tudi do tega izjemno vprašljivega odpisa lastnikov podrejenih obveznic. Iz ovadbe slovenskih kriminalistov zoper bivšega guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca, ki je v javnost prišla nedavno je precej jasno, da je celoten proces sanacije od vrednotenja do izbrisa potekal netransparentno nestrokovno in pod hudimi političnimi pritiski Evropske komisije in Evropske centralne banke. Zakon o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank je lahko prvi korak na poti, da lahko pridemo tej zadevi do dna. Končno se bo lahko začel kolektivni pravdni postopek razlaščenih lastnikov kvalificiranih obveznosti zoper Banko Slovenije. V okviru postopka se bo ugotavljalo, če je škoda, ki je nastala zaradi učinkov izrednega ukrepa Banke Slovenije višja kot bi bila v primeru, če izredni ukrep ne bi bil izveden. Odgovor na to vprašanje bo odvisen zlasti od pravilnosti vrednotenja sredstev in ocen finančnega položaja bank v fazi dokapitalizacije. V okviru pravdnega postopka bo tako lahko prišlo tudi do revizije spornih cenitev bančne luknje. V Levici menimo, da bi morali bančni portfelj revidirati v skladu z metodami mednarodnega standarda računovodskega poročanja. Cenilci so namreč bančni portfelj ocenjevali po tako imenovani metodi AQR, toda obstaja bojazen, da prav ta neustrezna metoda, da se je izkazala za bistveno večje izgube v bankah in s tem pripeljala do izbrisa podrejenih obveznic. Iz ovadbe zoper Jazbeca in soodgovorne je razvidno, da so vodilni v banki Slovenije po diktatu Evropske komisije dovolili knjiženje rezultatov neodvisnega pregleda stresnih testov, čeprav so se ti zavedali, da ti niso bili izračunani v skladu s pravno veljavnimi mednarodnimi računovodskimi standardi. Zato v Levici poudarjamo, da bi bilo zakon treba dopolniti z določilom po katerem se v postopku uveljavljanja odškodninskega varstva opusti v zlasti skladnost cenitev z mednarodnimi računovodskimi standardi. V Levici pozdravljamo določbo zakona, da bo izplačilo odškodnin upravičencem primarno pokrila Banka Slovenije, tako, da ne bo prišlo do dodatne obremenitve davkoplačevalcev. Ugovore Banke Slovenije in Evropske centralne banke, ki nasprotujeta temu, da bi Banka Slovenije pokrila ta znesek, češ, da naj bi šlo za nedovoljeno   (nadaljevanje) monetarno financiranje države ocenjujemo kot neustrezno. V Pogodbi o delovanju Evropske unije je monetarno financiranje opredeljeno kot financiranje institucionalnih enot centralne regionalne ali lokalne ravni države ter drugih oseb javnega prava. Skratka, monetarno financiranje je opredeljeno kot financiranje javnega sektorja. Plačilo odškodnin lastnikom podrejenih obveznic pa ni financiranje javnega sektorja in zato ni v nasprotju s Pogodbo o delovanju Evropske unije. Prav tako se zdi neopravičena zahteva Banke Slovenije, da bi morale v postopku sodelovati tudi evropske institucije zlasti Evropska komisija in Evropska centralne banka. Prav Evropska komisija je na podlagi spornih vrednotenj bančne luknje izsilila reševanje bank po principu »bail-in«, kjer niso razlaščeni le delničarji temveč tudi lastniki kvalificiranih obveznic. Prav Evropska komisija je razlastitev lastnikov podrejenih obveznic vsilila kot pogoj za odobritev državne pomoči. Evropska centralna banka pa ima že dlje časa s političnimi pritiski in celo s sodbami proti Republiki Sloveniji in domačim organom pregona ter revizijskim organom ovira preiskavo sanacije bančne luknja. Skratka, tako Evropska komisija kot Evropska centralna banka na tak ali na drugačen način že dlje časa vršita pritiske na slovensko državo in njene neodvisne organe in s tem onemogočata, preprečujeta, otežujeta preiskavo sanacije bančne luknje, zato ne smeta sodelovati v tem postopku, če naj bo neodvisen. V Levici bomo v tej fazi predlog zakona podprli, vendar pa podporo zakona v drugi obravnavi pogojujemo s predlagano dopolnitvijo to je z določilom, po katerem se v postopku uveljavljanja odškodninskega varstva upošteva skladnost cenitev z mednarodnimi računovodskimi standardi.  Hvala.
Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani predsedujoči, državni sekretar! Veljavni Zakon o skupnosti   študentov ureja položaj, delovanje in dejavnosti Študentske organizacije Slovenije. Vse od sprejetja leta 1994 ta zakon še ni doživel potrebne in korenite prenove, skladno z družbenimi spremembami zadnjih 20. let. V preteklosti je sicer prišlo do več neuspelih poskusov dopolnitve zakona. Največje razprave o novelaciji pa segajo v leto 2011, ko se je razpravljalo o javnopravni subjektiviteti Študentske organizacije Slovenije. Takrat je Upravno sodišče Republike Slovenije pritrdilo informacijskemu pooblaščencu in odločilo, da ŠOS je pravna oseba javnega prava. Odločujoč kriterij za takšno opredelitev so način ustanovitve, namen delovanja, način financiranja, izvrševanje javnih pooblastil in način pridobivanja statusa člana. Tako gre pri ŠOS in njenih organizacijskih oblikah za organizacijo, ki deluje v javnem interesu. Pomemben element za opredelitev pravne osebe javnega prava pa je tudi financiranje iz državnega proračuna in proračunov lokalnih samoupravnih skupnosti. Argumentom Ustavnega sodišča je kasneje v celoti sledilo tudi Vrhovno sodišče. Od leta 2011 naprej smo v vsakem mandatu poslanci vsaj enkrat deležni obravnave te problematike, bodisi na seji delovnega telesa, bodisi ob obravnavi Zakona o skupnosti študentov. Tudi v času aktualne vlade ni nič drugače. Poslanska skupina SDS s spremembo omenjenega zakona jasno opredeljuje Študentsko organizacijo kot osebo javnega prava, ki bo odslej podvržena zunanjemu nadzoru poslovanja s strani računskega sodišča. Naj povem, da se v Poslanski skupini SAB s predlaganimi cilji strinjamo in menimo, da je predlog primeren za nadaljnjo obravnavo. Podpiramo namreč vsak korak v bolj pregledni in transparentni porabi javnih sredstev. Očitno je, da trenutni nadzorni mehanizmi znotraj študentskih organizacij ne delujejo. Poraba je slabo nadzorovana in dokumentirana. Nihče ne ve na kakšen način študentske organizacije trošijo javni denar. Na koruptivne prakse porabe javnega denarja pri delovanju študentskih organizacij ves čas opozarjajo tudi mediji. Da bi nekatera sredstva lahko porabili bolje in smotrneje priča večletna analiza socialnega položaja študentske populacije Evroštudent 6, ki pokaže, da se je kar 38 % naših študentov sooča z velikimi finančnimi težavami. Raziskava posebej poudari, da imamo nadpovprečno visok delež študentov, ki se preživijo s štipendijo, a se obenem soočajo s finančnimi problemi. Sredstva, ki jih prejema ŠOS zadoščajo za takojšen dvig štipendij 13 tisoč socialno najbolj ogroženih dijakov in študentov iz 190 na 250 evrov, kolikor v raziskavi Evroštudent 6 znašajo mesečni stroški štipendistov. Zato naj še enkrat poudarim, v Poslanski skupin SAB podpiramo transparentno porabo javnega denarja in bomo podprli predlog, da so študentske organizacije pravne osebe javnega prava. Nadzor nad zakonitostjo in smotrnostjo porabe pa naj opravi Računsko sodišče. Menimo, da bi bilo dobro, če bi bile Študentske organizacije zavezane javnemu naročanju, prav tako bi bilo smiselno plače študentskih funkcionarjev omejiti s plačilno lestvico. Da bi to dosegli moramo v nadaljevanju stopiti skupaj in upoštevati nekatere tehtne pripombe Vlade in študentov. Ni namreč dovolj, da v zakon zgolj dodamo besedico »javna«, kot je to storil predlagatelj. Ker je študentska organizacija tako imenovana pravna oseba sui generis je hkrati treba določiti še kateri zakoni se bodo zanjo uporabljali, na primer zakonodaja vezana na javna naročila in preprečevanje korupcije. Posebej je treba določiti tudi ali bo ŠOS del plačnega sistema javnih uslužbencev. Sama določitev, da je ŠOS pravna oseba javnega prava še ne pomeni neposredne uporabe zakonodaje, ki jo omenjata tako predlagatelj kot Vlada. Se pa strinjamo, da je to dovolj dober temelj za začetek, zato bomo v Poslanski skupino SAB novelo zakona o skupnosti študentov v prvi obravnavi podprli, seveda pod pogojem, da se v nadaljevanju s predlagateljem uskladimo o vseh ključnih točkah, ki sem jih malo prej navedel. Hvala.
Hvala lepa.  Še kot zadnji bo stališče Poslanske skupine NSi predstavil gospod Jožef Horvat.  Izvolite.
Hvala, gospod predsednik.  Gospod poslanec, imate postopkovno.  Izvolite.
Hvala, gospod poslanec.  Gospod Jurij Lep v imenu Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.
Hvala, gospa poslanka. Mag. Andrej Rajh v imenu Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek. Izvolite.
Hvala za vaše stališče. Imamo postopkovno? Imate postopkovni predlog, gospod Ivanuša?
Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovani gospod državni sekretark, drage kolegice in kolegi! Morda, če dovolite namesto uvoda mi Nova Slovenija nismo ne odvetniki Banke Slovenije, nismo odvetniki komercialnih bank, katerih luknje smo mi slovenski davkoplačevalci zakrpali, nismo odvetniki te ali prejšnje ali predprejšnje Vlade. Mi tukaj zastopamo in bomo zastopali in bomo branili slovenske davkoplačevalce, zaradi bančne luknje - kar nekaj jih je bilo - smo dejansko razvojno zaostali za vsemi državami, v kateri smo nekoč imeli socializem oziroma z vsemi državami, ki smo 1. maja 2004 vstopili v Evropsko unijo. Gospe in gospodje, nekdo je potrdil in nekdo je podpisal rezultate skrbnega pregleda komercialnih bank tako imenovani / nerazumljivo/. Ti skrbni pregledi so bili neka podlaga za stresne teste. Skrbni pregled in stresni testi pa so bili podlaga za izbris delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic. Prav ta / nerazumljivo/ je zelo jasno pokazal recimo za NLB, da je imela NLB negativni kapital. To so bila najbrž poslovodstva komercialnih bank ali kdo je bil to? Gremo sedaj na zakon.  Že leta 2016 je Ustavno sodišče odločilo, da je treba v zvezi z izbrisom podrejenih obveznic urediti postopek, ki bo imetnikov izbrisanih podrejenih vrednostnih papirjev omogočil postopek, v katerem bodo lahko ustrezno uveljavili svoje tožbene zahtevke. Ustavno sodišče je opozorilo predvsem na možnost dostopa tako imenovanih podrejencev do informacij in podatkov o cenitvah premoženja bank, saj v postopku ni bilo prilagojenih pravil, ki bi to   (nadaljevanje) informacijsko nesorazmerje med njimi in Banko Slovenije, poravnala. Prav tako v postopku ni bilo hitrih in ekonomičnih mehanizmov kolektivnega sodnega varstva, ki so za reševanje tega specifičnega spora nujni. Ustavno sodišče je določilo, da morajo biti ugotovljene protiustavnosti odpravljene v roku – pazite, šestih mesecev. Od takrat teče še tretje leto, tretje leto zamude seveda. To je še eden od primerov, ki kažejo na znan problem nespoštovanja Ustavnega sodišča in slovenske Ustave v naši državi.  Vložitev predloga tega zakona zato lahko predstavlja korak naprej. Pomembno je, da nas vlada seznani s predlogi svojih rešitev. Zakon naslavlja nekatere pomembne vidike, kot je dostop tožnikov do vseh relevantnih in ureditev kolektivnega postopka, na kar je opozorilo Ustavno sodišče. Ne glede na razširitev dostopa do informacij ocenjujemo, da bi lahko bila uspešna izvedba postopka uveljavljanja odškodnin za imetnike izbrisanih obveznic, izjemno komplicirana.  V javni razpravi o predlogu zakona se je vzpostavila predvsem polemika o dopustnosti določb predloga zakona, ki določajo, da mora v primeru utemeljenosti tožbe, odškodnino izplačati Banka Slovenije. Banka Slovenije se je odzvala z opozorili, da bi s tem prišlo do nedovoljenega monetarnega financiranja, saj centralna banka ne sme financirati države oziroma izvajanje njenih nalog, reševanje bank pa je po njihovem, naloga lastnikov in v skrajnem primeru države.  Na drugi strani Vlada pravi, da je Banka Slovenije samostojno in neodvisno izrekala izredne ukrepe, za izrek katerih je bila v skladu s 350.a členom Zakona o bančništvu, tudi izrecno odškodninsko odgovorna. Vlada še opozarja, da je bila zakonodaja na podlagi katere je potekal izrek izrednih ukrepov, spoznana za ustavno skladno, zato je za pravilnost izvrševanja te zakonodaje, odškodninsko odgovorna predvsem Banka Slovenije in ne Republika Slovenije. Pri usklajevanju zakonodaje z Ustavo oziroma z odločbo Ustavnega sodišča, so običajno bolj kot politična vprašanja, v ospredju predvsem pravna vprašanja in ta so tukaj v tem primeru izjemno težka. Zato pri sprejemanju tega zakona in pri razjasnitvi vseh odprtih pravnih vprašanj, posebno pričakujemo mnenje naše Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Poleg tega si želimo, da bi se v nadaljevanju zakonodajnega postopka o predlaganih rešitvah, soočilo tudi mnenja Banke Slovenije na eni strani in mnenja predstavnikov imetnikov izbrisanih vrednostnih papirjev na drugi strani. K iskanju rešitve za uveljavitev ustavne odločbe, nas zavezuje tudi načelo spoštovanja pravne države. Ker želimo, da bi se razprava o tem predlogu zakona nadaljevala v drugem branju, bomo predlog zakona v tej fazi zakonodajnega postopka poslanke in poslanci Nove Slovenije, podprli. Že sedaj pa povem, da tega predlaganega besedila zakona, nikakor ne bomo podprli. Torej pričakujemo bistvene izboljšave v drugem branju. Hvala lepa.
Hvala lepa, predsedujoči. Odločitev za darovanje krvi organov in tkiv predstavlja izjemno obliko pomoči sočloveku, s katero lahko rešimo marsikatero življenje. Prav vsak, ne glede na to, s kakšnim razlogom je daroval svoje organe, pomembno prispeva k zdravljenju in premagovanju težke bolezni, okrevanju po operaciji ali nesreči.  Spomnimo, da je Slovenija članica Eurotransplanta od leta 1999 dalje in da Slovenske in Slovenci tudi na ta račun koristimo prednosti močne in povezane Evrope. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo in v Schengenski prostor, kontrol na notranjih mejah ni več. Tako se je med drugim skrajšal čas za vstave človeških tkiv, organov, krvnih pripravkov, ki vsak dan rešujejo življenja. Pomembno je, da te prednosti ohranimo in da odločno in energično tako kot dr. Angelika Mlinar z javnim pismom avstrijskemu kanclerju Kurzu, reagiramo na neupravičene ukrepe podaljšanja nadzora na meji z Avstrijo. Pri tem pričakujemo brezpogojno podporo in pritisk slovenskih sestrskih strank iz družine Evropske ljudske stranke. Le tako bomo nadalje krepili in ohranjali prednosti Eurotransplanta in rešili še kakšno človeško življenje več. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, katerega sprememba je danes pred nami, med drugim ureja pravico do nadomestila plače v času začasne zadržanosti z dela. Tako so do nadomestila v breme zdravstvenega zavarovanja vključene tudi osebe, ki darujejo kri, krvotvorne matične celice, tkiva in organe. Do leta 2012, ko je takratna vlada sprejela Zakon o uravnoteženju javnih financ, je vsem darovalcem pripadalo nadomestilo v višini 100% osnovne plače, v primeru zadržanosti z dela. Po sprejemu varčevalnih ukrepov pa je Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, uvedel razlikovanje med darovalci. Tako samo darovalec krvi prejme 100 % nadomestilo, ostali darovalci, kot denimo darovalec kostnega mozga, ki je po posegu v bolnišničnem stalež približno teden dni, pa prejme le 90 % nadomestila in to ni prav. Sprememba, ki jo predlaga Državni svet z vidika višine nadomestila, predvideva izenačitev vseh darovalcev krvi oziroma komponent krvi.   (nadaljevanje) Tako bodo vsi darovalci za začasno zadržanost z dela prejeli 100 % nadomestilo. Po prepričanju Državnega sveta, ki ga delimo tudi v Poslanski skupini SAB, bi na tak način preprečili upad števila darovalcev krvotvornih matičnih celic, tkiv in organov ali potencialno celo zagotovili porast njihovega števila. To je pot, ki tlakuje solidarnost in socialno pravičnost, to je prava pot.  Pobude za spremembo, ki jo predlaga Državni svet, segajo še v leto 2015 in 2016, ko je takratna ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc obljubila reformo zdravstvenega sistema. Del te reforme naj bi bila tudi nova ureditev Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. O reformi zdravstvenega sistema do danes ni bilo ne duha ne sluha, zato v Poslanski skupini SAB pozdravljamo iniciativo predlagatelja po ukinitvi varčevalnih ukrepov, ki veljajo za nekatere darovalce. Predlog zakona, osnovan na solidarnosti in pravičnosti, bomo soglasno podprli.  Hvala lepa.
Hvala lepa. Izkoriščam poslovniško možnost, da predlagam Državnemu zboru, da na jutrišnjem glasovanju odloči, da bi na naslednji seji opravili razpravo o odgovoru predsednika Vlade na moje poslansko vprašanje. Da ne bom morda napačno razumljen, glejte, jaz na prvo mesto postavljam sožitje – še enkrat, saj veste, da prihajam iz Prekmurja – sožitjem med vsemi, ki v Prekmurju živimo. Smo zelo različni, smo tudi zelo občutljivi, a smo že pokazali, da znamo živeti v sožitju. Politični pritiski na ravnanje avtonomnih šolskih zavodov in pozivanje k nespoštovanju zakonov in šolskih pravil gotovo ne prispevajo k sožitju. Tudi to je vprašanje, ki bi ga morali v Državnem zboru odpreti. In še enkrat: jaz ne nasprotujem madžarski državni pomoči pripadnikom pomurske madžarske narodne skupnosti. Hvala bogu so si ekonomsko opomogli.  Ampak gospod predsednik mi tudi v drugem delu ni odgovoril na vprašanje: kaj konkretno, na kakšen način konkretno bo tudi država Slovenija pomagala Slovenkam in Slovencem, ki smo večinski narod v Prekmurju. Tega ni in tega odgovora preprosto ne dobimo.  Jaz tudi ne nasprotujem, da je država lani marca podpisala pogodbo, da bo dala 1,6 milijona evrov pomurski madžarski narodni skupnosti. Podpiram to. Ne morem pa mimo tega, res ne morem mimo tega, in ne morem razumeti, kako lahko slovenska oblast nemo opazuje podržavljanje premoženja slovenskih podjetij s strani sosednje države. Tega pa ne morem razumeti. Jaz osebno sem za privatizacijo, nisem pa za podržavljanje, in to ne s strani naše države, še manj pa s strani tuje države. Tukaj ne čutim prav nobene reakcije s strani naše slovenske vlade.  Torej, kolegice in kolegi, jaz upam, da boste moj predlog podprli. Veliko je vprašanj, na katere moramo dati zelo jasne odgovore. Tukaj je Slovenija. Hvala lepa.
Prosil bi samo, da opozorite, da tisti, ki izražajo stališča, da imajo bolj kulturne, tukaj ni nobena gostilniška debata, kakor je bilo omenjeno malo prej.  Hvala lepa.
Hvala gospod predsednik za besedo. Državni sekretar, kolegice in kolegi! Predlog za dopolnitev Zakona o skupnosti študentov bomo v Poslanski skupini Desus zagotovo podprli v prvem branju. V mandatu državnega zbora 2014-2018 so poslanke in poslanci problematiko okoli pravne subjektivitete Študentske organizacije Slovenije že obravnavali. Pri tem je bilo zaznano načelno strinjanje v tem, kakšen bi moral biti status te skupnosti. Nenazadnje je v zvezi z vprašanjem, ali gre za osebno zasebnega ali javnega prava vzpostavljena sodna praksa. Vsem so znana strokovna mnenja računskega sodišča, informacijske pooblaščenke, zakonodajno-pravne službe, državnega zbora in tako naprej. Poslanci Demokratične stranke upokojencev smo prepričani, da mora biti skupnost, ki vključuje in predstavlja skoraj 100 tisoč študentov, ter opravlja s sredstvi, ki so pridobljena med drugimi iz državnega proračuna, proračuna lokalnih skupnosti iz koncesijskih dejavnosti podvržena takšnim pravilom, da se bo cilj transparentnosti in zakonite ter namenske porabe sredstev tudi uresničil. V medijih lahko večkrat prebiramo odmevne naslove o tem, da krovno ali druge nepodrejene študentske organizacije pretresajo razni škandali. Pri prvi vrsti povezano z nenamensko rabo sredstev. Pisalo se je tudi o volilnih prevarah, podkupninah in sklepanju fiktivnih svetovalnih pogodb, nenazadnje pa je neznano kam izginil tudi denar iz Škisove tržnice. Po našem mnenju je slika v javnosti glede študentske organizacije slaba tudi zato, ker je zakonodaja nedorečena in preohlapna. Zato je med drugim tudi to razlog, da končno postavimo jasno dorečena pravila igre. Strinjamo se glede tega, da je zakon, ki od svojega sprejema leta 1994 sploh še ni bil posodobljen, nujno potrebno v celoti posodobiti in ga ustrezno nadgraditi tako, da bo delovanje krovne študentske organizacije in podredno vseh, ki spadajo pod njeno okrilje v vseh pogledih bolj učinkovito, nadzorovano, transparentno, kar je ključno v dobrobit celotne študentske populacije.  Glede na vso zgodovino okoli podobnega predloga zakona, ki je bil dvakrat vložen v minulem mandatu, si v naši poslanski skupini želimo, da tokrat pridemo do zaključka. Ne glede na vse aktivnosti, ki jih izvajajo predstavniki študentskih združenj, ki pa si niso enotni oziroma ne govorijo istega jezika, je zakon potrebno popraviti.  Dosedanje aktivnosti Vlade oziroma pristojnega ministrstva, tako prejšnjega kot aktualnega, so se izvajala v dialogu s študenti, slednji tudi ne zanikajo potrebe po jasnih, zapisanih in v samem zakonu glede nadzora računskega sodišča, podvrženi dostop do informacij javnega značaja, protikorupcijski zakonodaji, ter javnega naročanja. Sedaj imamo priložnost, da končno to zgodbo zaključimo. V nadaljnji obravnavi bo kot kaže verjetno treba zakon dopolniti še s kakšnim odstavkom več, da bomo prišli do celovite zakonske ureditve, ki bo zagotavljala transparentno in namensko porabo javnih sredstev, ki pripadajo in so namenjeni študentom. Le to je namreč zagotovilo za stabilno in spodbudno okolje za kvalitetno izobraževanje.  V poslanski skupini Desus bomo predlog zakona v prvem branju podprli. Hvala.
Hvala lepa. S tem smo zaključili s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Sledi splošna razprava poslank in poslancev o predlogu zakona. Prvi ima besedo gospod Jože Lenart, pripravi pa naj se mag. Matej Tonin. Izvolite.
Hvala, gospod poslanec, za predstavitev stališča. Gospod Branko Simonovič, v imenu Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije, izvolite.
Hvala za vaš predlog.  Kot zadnji imate besedo gospod Jožef Horvat, Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati.  Izvolite.
Hvala, gospod poslanec.  O vašem predlogu glasujemo jutri v okviru glasovanj. Besedo imate, gospod Zmago Jelinčič Plemeniti. Izvolite.
Hvala, gospod poslanec.  Kot zadnji imate besedo v imenu poslanske skupine gospod Dušan Šiško, Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke. Hkrati pa vas, spoštovane poslanke in spoštovani poslanci, informiram, da se je lista razprav poslank in poslancev bistveno spremenila. Izvolite.
Spoštovani predsednik, vsi prisotni! Prav je, da najprej čestitam vsem izvoljenim evropskim poslancem. Prav tako bi se še posebej rad zahvalil stranki SDS, ker je ponovno omogočila v Krškem evropskega poslanca, čeprav so se zavedali, da sami ne bi prišli v EU, če bi šli na listo.  In sedaj prehajam k stališču. Poglejte, sramotno je, da se v študentskih organizacijah ne čutijo odgovorni za zapravljanje na deset tisoče evrov za razne nesmiselne raziskave, svetovanja, nenavadne preprodaje, jahte, druge zabave, kjer teče alkohol v potokih. Izdatki gredo celo za masaže, depilacije in solarije in v vsem tem si upajo reči, da so dobri gospodarji. Meni se to ne zdi normalno, pač pa je razmetavanje denarja vsepovprek. Nekateri izmed njih imajo celo plačo, ki se primerjajo z našo poslansko oziroma z predsednikom države, po drugi strani pa ubogi revčki izražajo skrb za socialno ogrožene študente in poudarjajo, kako delajo v njihovo korist. Veste, gre se samo za norčevanje iz študentov, njihovih delodajalcev in davkoplačevalcev, kar ni prav. Študentski funkcionarji so zame ljudje, ki znajo na prefinjen način odvajati javni denar v zasebne žepe – seveda, brez nadzora in brez odgovornosti. Mi jih ne moremo nadzirati, ker oni so svobodni in bi bil to pritisk na njihovo avtonomijo. Govorimo o šoli korupcije in pranja denarja, ki smo ji priča tudi v zdravstvu, državnih bankah in podjetjih v državni lasti, kjer se denar po čudežnih povezavah in slednjih kanalih znajde v rokah podjetij, za katera je znano predvsem, da imajo sedeže in bančne račune. Rezultat vsega skupaj je, da vsake toliko, brez sledu, izginejo milijoni, kjer nihče ne ve, kam, ne kje, ne kdo jih je ukradel in kaj delajo z njimi. Temu je treba odločno reči ne in zadevo čim prej urediti. Kot vemo, je Študentska organizacija Slovenije organizirana po Zakonu o skupnosti študentov že od leta 1994, kjer si je avtonomno uredila svoje delovanje in nadzor nad porabo finančnih sredstev, kar seveda ni prav. Zakon do sedaj še ni bil noveliran in je že skrajni čas, da se dopolni. Glavni vir financiranja Študentske organizacije Slovenije predstavlja delo študentov in dijakov, kjer na letni ravni prihodki znašajo okoli 12 milijonov evrov, kar ni malo denarja. Nerazumljivo je to, da je regulacija teh sredstev in delovanja same Študentske organizacije Slovenije, zakonsko pomanjkljivo urejena, kjer jasno vidimo, da gre za nenamensko in netransparentno porabo javnih sredstev, saj ŠOS in njene organizacijske oblike niso dolžne spoštovati Zakona o javnih naročilih. Predpisi glede nadzora nad namensko porabo sredstev so pomanjkljivi in se ne izvajajo, redke zunanje revizije so prirejene, notranji nadzor izvajajo študentje, brez ustreznih kompetenc – nihče pa ni tu sankcioniran. Vedeti moramo, da je ŠOS nedvomno oseba javnega prava. Tako bi se moral za naročilo blagajn storitev uporabljati Zakon o javnem naročanju, obveznosti študentskih funkcionarjev bi morale slediti Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Spoštovati bi moral Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, urediti področje študentske organizacije na višješolskih inštitucijah in urediti postopke volitev v predstavniška telesa ter omejiti financiranje volilnih kampanj. Na tem področju bi bilo potrebno tudi razmisliti o drugih izpostavljenih področjih, kajti zgolj opredelitev, da gre za pravno osebo javnega prava namreč ne zadošča, saj bo ŠOS na podlagi predlaganega zakona z veliko verjetnostjo uvrščena v sektor država, kar pomeni, da bo morala v skladu z 9.i členom Zakona o javnih financah, izračunavati presežke. Poleg slednjega, bi plačila zaposlenih morala biti omejena s plačilno lestvico v javnem sektorju, za primerljiva dela. Redni zunanji nadzor nad porabo javnih sredstev bi moralo vršiti Računsko sodišče na vsake dve leti, kar ga ne more, trenutno. S tem bi se povečala transparentnost poslovanja in pripomoglo k odpravi morebitnih nadaljnjih koruptivnih praks. Naj omenim, da je podobno rešitev v Zakonu o skupnosti študentov, Odbor za izobraževanje, znanost in šport in mladino že obravnaval leta 2016, vendar žal, ni prišlo do realizacije do konca prejšnjega mandata. Verjetno so pristojni pozabili na papirje in jih odložili globo pod mizo. V Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke bomo podprli Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o skupnosti študentov, ker menimo, da je dober ter predlagamo, da se s tekom zakonodajnega postopka ustrezno dopolni z določbami, s katerimi bo celostno urejena organizacijska oblika ŠOS. Hvala.
Hvala lepa za besedo. Zakon o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, omogoča oškodovancem nadaljnjo pot do njihove pravice iskanja izgubljenega. Stroka, politika in demokracija je tu pred zgodovinsko preizkušnjo, da si vsaj delno povrne že izgubljen ugled. Dejstvo je, da smo v preteklosti ravnali neodgovorno, nestrokovno, ne transparentno. Na čas tranzicije enostavno   (nadaljevanje) ne moremo biti ponosni. Evropske bančne institucije so zagotovo v tej občutljivi zgodbi odigrale prevladujočo negativno vlogo, predvsem za imetnike kvalificiranih obveznosti bank. Domače institucije in politika je tu odigrala in podlegla višjim interesom in ni naredila vsega, da bi zaščitila domače imetnike vlagatelje. Problematika je dejansko kompleksna in odgovornost moramo iskati v samem začetku naše tranzicije, kjer so dopustili preveliko svobodo in opustitev temeljnih regulativ, da je preko slabega gospodarjenja in neodgovornega bančništva nastala večmilijonska luknja. S tem je nastalo breme, ki ga bo nosilo, ne samo ena generacija, ampak več generacij. Naše breme je dobrih 30 milijard dolga, ki je danes cokla hitrejšega razvoja.  Sam zakon seveda ne bo mogel povrniti izgubljenega vlagateljem, odpira pa pot, po kateri bodo lahko upniki iskali svojo pravico, in to je tisto nujno, kar bi morala zagotoviti že predhodna Vlada. Ja, res je, kar je že predsednik Vlade na včerajšnji seji poudaril v tej dvorani demokracije - zgleda, da bo morala ta Vlada reševati vse nakopičene probleme, ki jih niso rešile prejšnje vlade. Ne preseneča pa me, da je danes temu zakonu naklonjena večina poslanskih skupin, saj skupaj nosimo odgovornost za nastalo situacijo.  Hvala lepa.
Hvala za besedo, gospod predsednik.  Spoštovani! Dovolite mi, da takoj na začetku predstavitve stališča Poslanske skupine Desus napovem našo podporo predlogu novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga je po skrajšanem postopku vložil Državni svet.  Predlog zakona bo izenačil položaj vseh darovalcev krvi, živih tkiv in organov z vidika višine zagotovljenih nadomestil za začasno zadržanost od dela. Zakonski predlog tako prinaša rešitev, da se nadomestilo med začasno zadržanostjo od dela zaradi darovanja krvi, živih tkiv in organov ves čas krije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v višini 100 % osnovne povprečne mesečne plače. Zakon o uravnoteženju javnih financ je namreč leta 2012 znižal nadomestilo za darovalce krvotvornih matičnih celic in darovalce organov ter živih tkiv na 90 % osnove. Takšna višina nadomestila je obveljala tudi po tistem, ko so se mnogi varčevalni ukrepi, ki jih je prinesel ZUJF, že skoraj v celoti odpravili. Po drugi strani pa krvodajalci, ki darujejo polno kri ali komponente krvi, dobijo nadomestilo v višini 100 % osnovne povprečne mesečne plače. V Poslanski skupini Desus se tako strinjamo s predlagatelji novele, da je neenaka obravnava prostovoljnih darovalcev krvi, darovalcev krvotvornih matičnih celic ter darovalcev živih tkiv in organov z vidika zagotovljenih nadomestil za začasno zadržanost od dela neutemeljena in nepravična. Tako oceno lahko podamo tudi na osnovi vedenja, da je v osnovi darovanje krvotvornih matičnih celic bistveno bolj zahtevno kot običajno darovanje krvi. Darovalec krvotvornih matičnih celic je namreč podvržen množici laboratorijskih pregledov, dodatnim nezaželenim učinkom zaradi vbrizgavanja rastnega faktorja filgrastima, izvaja se poseben postopek stimuliranja prenosa matičnih celic iz kostnega mozga v kri, v nekaterih primerih se matične celice pridobi tudi direktno iz kostnega mozga, kar predstavlja še večji kirurški poseg in sam odvzem traja okoli štiri ure. Nato darovalca matičnih celic po enem letu čaka še pregled pri hematologu in tako naprej. Še toliko bolj invazivno in dolgotrajnejše je darovanje živih tkiv in organov, kjer je darovalec zadržan z dela od enega, pa tudi do štirih mesecev in več, če pride do kakšnih komplikacij.  V Poslanski skupini Desus se strinjamo tudi z mnenjem predlagateljev, da bo sprejetje novele posledično povečalo število darovalcev, kajti vse manj ljudi se odloča za delovanje organov in živih tkiv, po drugi strani pa je vedno več življenj odvisnih od te najvišje oblike nesebičnosti. To je potrebno storiti vse kar je v naši moči, da se ljudi ne odvrača od katerekoli oblike darovanja, pa četudi je za to potrebno malo bolj obremeniti zdravstveno blagajno, saj predlog zakona prinaša povečanje izdatkov zavoda za zdravstveno zavarovanje, vendar ne v taki višini, da bi bilo delovanje zdravstvene blagajne ogroženo. Kot sem povedal že na začetku predstavitve stališča bomo v naši poslanski skupini predlog zakona soglasno podprli. Hvala.
Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovana predstavnica Vlade, drage kolegice in kolegi!  Državljanstvo pomeni biti član, državljan neke države, na katerega se veže sistem pravic in sistem dolžnosti. Gre torej za razmerje med državo in državljanom, oba morata te pravice in dolžnosti spoštovati, sicer nastopijo prane posledice. Državljanstvo Republike Slovenije lahko pridobimo po rodu, lahko pa tudi z naturalizacijo, to je s predpisano dobo dejanskega in neprekinjenega življenja v Republiki Sloveniji ob predpostavki, da oseba izpolnjuje še vse ostale zakonsko določene pogoje. Narodnost. Narodnost pa je sociološki izraz in pomeni pripadnost določeni skupini ljudi s skupno identiteto, občutkom pripadnosti. Najpomembnejša značilnost naroda je samoopredelitev, saj narodna zavest lahko nastane na osnovi jezika, kulture, vere, zgodovinske zavesti. Govorimo torej o popolnoma različnih pojmih, ki jo ne moremo enačiti. Če sem državljan Slovenije, še ne pomeni, da sem tudi po narodnosti Slovenec. Kot Slovenca me določajo korenine, moj materni jezik, način življenja, skratka vse kar čutim od rojstva. Če državljanstvo dobim z naturalizacijo, imam kot slovenski državljan zgolj določene pravice in obveznosti, ne čutim pa prave pripadnosti slovenskemu narodu. Za to gre spoštovana koalicija. V novi Sloveniji smo prepričani, da bi, če bi zakon dopuščal ali celo določil obveznost, da se slovenski državljani ob prijavi prebivališča izrečejo o svoji narodnosti, videli, da imamo v naši državi veliko več slovenskih državljanov kot pa Slovencev po narodnosti. Res je, da Ustava v 61. členu določa, da ima vsak pravico, da svobodno izraža pripadnost k svojemu narodu ali narodni skupnosti, da goji in izraža svojo kulturo in uporablja svoj jezik in pisavo. Ima pravico, ki pa je danes žal v tem postopku ne more izraziti in zapisati v uradnih evidencah. Gospe in gospodje, ampak največ teža v Ustavi določenimi pravicami žal ima ta še bolj pa prejšnja koalicija. Tukaj smo gledali pravo parado ponosa prejšnje Cerarjeve Vlade, ko smo v Ustavo zapisovali pravico do pitne vode, kar je nekaj normalnega, ni star Ustave, s pičlo večino je zadeva šla skoz. Ustavni zakon je naložil, da v 18-ih mesecih mora zakonodajalec pripraviti, prilagoditi zakonodajo, ki je vezana na pitno vodo. Nič se ni zgodilo, minilo pa je že skoraj 3 leta. Kakšna goljufija, politična goljufija, gospe in gospodje. Zakaj o prijavi prebivališča kot obvezne podatke ob prijavi stalnega prebivališča določa le ime in priimek, datum rojstva ali emšo, naslov, ki ga oseba prijavlja ter naslov za vročanje, če ima prijavljeno tudi začasno bivališče v Republiki Sloveniji. V Novi Sloveniji smo že aprila 2016 ob sprejemanju novele tega zakona, ki je podatek v narodnosti ob prijavi stalnega prebivališča črtal, izpostavili pomembnost in nujnost tega podatka, zato te spremembe zakona takrat nismo podprli. Kolegice in kolegi, ne glede na to, da je podatek o narodnosti varovanju osebni podatek in ne glede na to, da gre pri prijavi stalnega prebivališča za postopek pred upravnimi organi, v Novi Sloveniji predlogu predlagatelja nismo nasprotovali. Ne nazadnje je bil ta podatek do leta 2016, tri leta nazaj še obvezen, navesti ga je moral vsak, ki je prijavljal svoje stalno prebivališče v naši državi, nekaj čudnega se je zgodilo v zadnjih treh letih. Hvala lepa.
Hvala. Del ustavnopravnega besedila, s katerim je skupščina Slovenije sprejela Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, se glasi: » …ob trdni odločenosti, da Republika Slovenija spoštuje enake pravice drugih jugoslovanskih republik ter z njimi enakopravno, demokratično in po mirni poti postopno ureja vsa vprašanja iz dosedanjega skupnega življenja, spoštuje njihovo suverenost in ozemeljsko celovitost …«. Slovenija mora po tem pravu, s katerim je utemeljena naša država, spoštovati izključno suverenost in ozemeljsko celovitost jugoslovanskih republik, torej tudi Srbije. Ker mora Slovenija spoštovati suverenost in ozemeljsko celovitost Srbije, ne more hkrati priznavati Kosova, ker bi s priznanjem Kosova kršila pravno zavezo priznavanja ozemeljske celovitosti Srbije. Zato hkrati ne sme spoštovati suverenosti in ozemeljske celovitosti pravnih subjektov, ki niso republike, torej Kosova.  153. člen Ustave: »Zakoni, podzakonski predpisi in drugi splošni akti morajo biti v skladu z ustavo.« Velja hierarhija pravnih aktov. Akt o sprejetju Temeljne ustavne listine in akt Temeljna listina sta po pravni hierarhiji torej zagotovo višje od posamične odločitve o priznanju Kosova. Ker je pravni akt o sprejetju Temeljne ustavne listine del ustavnopravne materije in je višji in pomembnejši pravni akt kot posamični akti o priznanju Kosova, je potrebno spoštovati 153. člen Ustave. Potrebno je torej upoštevati sistemski pravni argument hierarhije lex superior derogat legi inferiori.  Slovenija je v Temeljni listini zapisala, da velja za meje princip mednarodno priznanih državnih meja v okviru dosedanje SFRJ. Po pravni analogiji je logično, da mora isti princip glede meja veljati tudi za Srbijo. Ker je Srbija v SFRJ mejila na Albanijo, mora tudi sedaj Srbija imeti isto mednarodno priznano mejo do tedanje SFRJ z Albanijo. Obstoj države Kosovo de facto in de jure onemogoča meje med Srbijo in Albanijo.  Pravna rešitev je: sprejme se akt, s katerim se razveljavi akt o priznanju Kosova, ker je v nasprotju s 153. členom Ustave in v nasprotju s pravnim aktom o sprejetju Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Potrebno bo, da se na Ustavnem sodišču preveri, ali je akt o priznanju Kosova v skladu z Ustavo glede na vsebino akta o sprejetju Temeljne ustavne listine in 153. člena Ustave. Da se vsemu temu izognemo, v izogib predlagam, da Slovenija sledi vzoru tistih evropskih držav, ki samostojnosti Kosova niso priznale in da od priznanja odstopi, hvala.
Hvala lepa. Naslednji ima besedo mag. Matej Tonin, pripravi pa naj se Franc Kramar.
Hvala, gospod poslanec, za predstavitev stališča. Gospa Lidija Ivanuša imate stališče v imenu Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke. Izvolite.
Hvala, gospod poslanec za vaše stališče. In s tem smo, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci končali s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. v skladu z razlago Komisije za Poslovnik z dne 9. decembra 2009 Državni zbor ugotavlja, da je zakonodajni postopek o predlogu zakona končan. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.  Prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA ORGANIZIRANOSTI IN DELU V POLICIJI, SKRAJŠANI POSTOPEK.  Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici Vlade. Izvolite. Pa sedaj že malo na širšo koalicijo spominja.
Hvala, gospod poslanec! Gospod predsednik Vlade, izvolite.
Hvala, gospod poslanec. S tem smo zaključili razpravo in predstavitev stališč poslanskih skupin in prehajamo na splošno razpravo poslank in poslancev o predlogu zakona. Gospod Žan Mahnič, izvolite.
Hvala lepa, gospod Jelinčič! Najprej bi veljalo preveriti v skladu z zadnjo prigodo glede vašega predloga zakona o Primorski, če niste leta 2005 dali pobude za priznanje Kosova, da ne bomo … / oglašanje iz dvorane/ Ja, ne vem, ker za zakon o Primorski, recimo, ste me spraševali, povedali, zakaj ne smemo podpreti predloga gospoda Nemca, potem sem pa naslednji dan v časopisu prebral, da ste pred tolikimi leti vi isto predlagali. Samo ta bojazen je, ampak, verjamem, da ne, no, saj, glede na to, da poznam vaša stališča glede zunanje politike, tukaj verjamem, da ni tako. Kar se tiče priznanja Kosova ali nepriznanja – priznanje je bilo pred toliko leti in mislim, da če bi to zdaj spreminjali, bi tudi mogoče izpadli nekoliko neverodostojno. Sam sem se udeležil vrha v Berlinu 29. aprila na pobudo kanclerke Merklove in predsednika Macrona. Tam so bili zbrani vsi voditelji te regije in verjamem, da ta proces, katerega del je bilo tudi to berlinsko srečanje, bo tekel naprej. Slovenija pa se ne bo opredeljevala do kakršnihkoli sprememb meja ali česarkoli. Mi želimo imeti konstruktivne odnose in tako bomo ravnali v bodoče. Je pa na državah, da se odločijo, ali bodo vodile dialog ali bo kako drugače. Sam srčno upam, da bo dialog, da dialog ne bo zastal. Vemo, da so problem trenutno carine in še nekaj drugih vprašanj, pa vendarle verjamem, da bo v bodoče tudi prišlo do napredka. Da bi se pa mi sedajle kakorkoli opredeljevali do takih vprašanj, pa mislim, da ni na mestu. Naše priznanje smo dali pred toliko in toliko leti in zdaj to spreminjati ne bi imelo nobenega smisla. Hvala.
Melita Šinkovec
Spoštovani predsednik Državnega zbora, mag. Dejan Židan, hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Danes je pred vami Predlog spremembe Zakona o organiziranosti in delu policije, ki je s spremembo 81. členu uresničujemo pravice, ki so bile dogovorjene s sporazumom o razreševanju strokovnih zahtev med Vlado Republiko Slovenije, Policijskim sindikatom Slovenije in Sindikatom policistov Slovenije 27. decembra 2018. V 4. točki sporazuma se je Vlada Republike Slovenije zavezala, da bo v 60-ih dneh po podpisu sporazuma v zakonodajni postopek vložila predlog omenjene novele in ustrezneje uredila področje obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Veljavni zakon določa, da policiste, ki opravljajo naloge, povezane z večjo nevarnostjo za varnost, zdravje ali življenje ali zaradi posebnih obremenitev ni mogoče opravljati po določeni starosti, policija obvezno dodatno pokojninsko zavaruje in jih uvrsti v tretjo skupino delovnih mest poklicnega zavarovanja, v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Novela 81. člena pa bo policiste, ki opravljajo naloge z večjim tveganjem, uvrstila v peto skupino delovnih mest poklicnega zavarovanja. Konkretna delovna mesta in skupino dodatnega pokojninskega zavarovanja, bo določil minister za notranje zadeve, v aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. Sprememba zakona se nanaša na približno 250 delovnih mest policistov, ki bodo uvrščena v višjo skupino delovnih mest poklicnega zavarovanja. Zaradi uvrstitve v višjo skupino, se bo prispevna stopnja za zavarovance, ki zasedajo da delovna mesta, povečala za 8,4 na 8,8 %. Skupne finančne posledice spremembe zakona bodo približno tisoč 750 evrov na mesečno oziroma 21 tisoč evrov letno. Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je kot matično delovno telo obravnavalo predlog zakona na 7. seji, 7. maja 2019. Odbor je sprejel amandma poslanskih skupin LMŠ, SD, SMC, Desus in SAB, k prvemu členu, s čimer se je sledilo mnenju Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, ki je v predlogu člena predlagala izrecni sklic na Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Predlagatelj zakona s predlogom zamuja za približno 2 tedna, saj je bilo v okviru novele predlaganih še kar nekaj drugih, prav tako perečih zadev, katere je treba prioritetno nasloviti in so opredeljene v normativnem programu Vlade Republike Slovenije. Predvsem gre za ureditev statusa pomožnih policistov, službenih stanovanj, dela zdravstvene komisije in še nekaterih drugih. Glede na kompleksnost slednjih, je bila sprejeta odločitev, da se prioritetno naslovi dogovorjene zahteve iz sporazuma s policijskima sindikatoma in se ostale zadeve rešujejo v nadaljnjih korakih. Prepričana sem, da bo sledila konstruktivna razprava, ki bo zaokrožila s sprejemom predlagane spremembe zakona. Hvala lepa.
Hvala, predsednik.  No, če se najprej pri zadnjem ustavim, ko se nam je gospod Šiško zahvalil, da smo dali na listo gospoda Franca Bogoviča in jim omogočili izvolitev, se pa vam zahvaljujem, gospod Šiško, da kljub temu, da ste član Slovenske nacionalne stranke volil našo listo in tudi verjetno gospoda Bogoviča, ki je z vaših koncev. Kar se tiče tega, gospod predsednik, se strinjam z vami, lista se je verjetno skrčila, kar je verjetno razlog tega, da se strinjamo, da so spremembe potrebne in res me veseli, da je konsenz glede tega, da gremo v drugo branje. Kar se tiče stališča Liste Marjana Šarca, lahko rečem, da se praktično z vsem strinjam, predvsem s tem, da je, predvsem tudi Študentska organizacija Slovenije nek poligon za politiko, ampak tega na noben način ne moremo preprečiti. Nihče ne more preprečiti ne SDS-u, ne SD-ju, ne LMŠ-ju, ne katerikoli drugi stranki, da študente, ki so bodisi simpatizerji njihove stranke, bodisi člani njihove stranke ne inštalirajo v vodstvo teh organizacij, da ne rečejo nekomu, da naj bo v teh organizacijah aktiven in da s časoma pride do samega vrha. Tega ne moremo preprečiti ne zakonsko ne na kakšen drug način prav je tako, ker vemo kako zadeve delujejo, da bi pa nekoga omejevali samo zato, ker je član določene politične stranke, pa jaz mislim, da je v nasprotju z demokratičnimi standardi. Nadzor nad porabo javnih financ je točno to k čemur tudi mi težimo, seveda pa je potrebno ohranjati in pa zagotavljati avtonomijo. In avtonomijo se s tem, ko se nadzoruje porabo javnih sredstev oziroma ko se nadzoruje porabo finančnih sredstev ohrani, ker se nadzoruje porabo v skladu s tem ali je poraba takšna kot zakon predpisuje ali je poraba takšna kakršna mora biti glede na določila, ki bodo v tem členu zdaj glede na vse slišano in povedano v drugem branju potem še dopolnjenja. In pa da je potrebno iztrgati Študentsko organizacijo Slovenije iz rok škodljivih posameznikov kakor je Jerca rekla, s tem se strinjam, ne samo Študentsko organizacijo Slovenije, še kakšnega drugega, še kakšno drugo pravno osebo, ampak danes govorimo o študentski organizaciji, ki pa je, in jaz verjamem, da se tukaj vsi strinjamo kljub temu, da lahko govorimo drugače, iz rok politike nikoli ne bomo mogli iztrgati. V prejšnjem mandatu, ko smo v slovenski demokratski stranki predlagali spremembo ZUJF v smeri, da bi se tisti del koncesijske dajatve, ki ga oziroma tisti del prihodkov iz koncesnin, ki ga dobi Študentska organizacija Slovenije, da bi se nekako prerazporedili, da ne bi vseh tistih 10, 11 milijonov približno dobila Študentska organizacija Slovenije, pač pa da bi šel del za študentske domove, del za štipendije, del bi še vedno šel za Študentsko organizacijo Slovenije, potem del bi šel direktno za ŠKIS, ki je identiteta znotraj ŠOS-a, se pravi za študentske klube in pa da bi del ohranili, da bi predvsem šel del na Urad Republike Slovenije za mladino, kjer pripravljajo razno razne razpise kamor se lahko mladinske organizacije prijavijo, že na ta način je poraba tistega denarja potem transparentna, naredi se razpis, tja se lahko prijaviš, če dobiš projekt je potem projekt tudi evalviran in v kolikor nisi naredil tako kot si prijavil in poraba ni bila transparentna, moraš tisti denar vračati. In takrat je bila načelna podpora, ampak so potem sprejetje tega zakona preprečili ravno študentski funkcionarji iz stranke Socialnih demokratov in pa stranke Modernega centra. Tako, da je vpliv   (nadaljevanje) in pa Stranke modernega centra, tako da je vpliv politike tako v Študentski organizaciji Slovenije kot tudi obratno, vpliv Študentske organizacije Slovenije na poslanke in poslance Državnega zbora. vemo, da nekateri so pač iz študentske organizacije Slovenije, ki so bili včasih funkcionarji, danes tudi v Državnem zboru, vendar me veseli, da bodo ta zakon podprli, kajti s tem, ko mi gremo v podporo tega zakona, mi v bistvu gremo korak naprej, da bi bilo študentsko organiziranje bolj transparentno, za začetek kar se tiče porabe javnih sredstev. In pa seveda sledimo temu, da se udejanji to kar je tudi reklo Vrhovno sodišče. Zdaj kar je rekel gospod Rajič iz SMC, lahko bi zakon zastavili širše, seveda bi ga lahko, vendar sem prepričan, da v takšnem primeru v prvem branju sploh ne bi bil sprejet. Mi smo predlagali tisto minimalno spremembo okrog katere smo verjeli, da se lahko konsenz doseže in mislim, da konsenz lahko dosežemo glede nadzora nad porabo javnih sredstev. In kar se tega tiče, me veseli, da smo se poenotili in v Slovenski demokratski stranki smo se že pogovarjali z nekaterimi koalicijskimi strankami, kakor tudi Študentsko organizacijo Slovenije, tako da, vam bomo danes oziroma jutri potem, ko bo ta zadeva sprejeta, že poslali nek delovni osnutek kako bi preko amandmaja zadevo nadgradili in potem mislim, da se lahko drugi teden že dol usedemo s predstavniki poslanskih skupin in gremo v usklajevanje. In zapisali bi točno to kar je dr. Štromajer prej kot predstavnik Vlade omenil, da bi bilo dobro, in kot ste ostali tudi nekako nakazali, to se pravi, da se gre še naprej v dodatne odstavke, kjer napišemo, da se izraz »pravna oseba javnega prava«, iz 2., 6. in 7. odstavka tega člena nanaša izključno na poslovanje in nadzor nad delovanjem študentskih organizacij, kot to določajo potem naslednji odstavki, da dodamo odstavek, ki govori o finančnem in materialnem poslovanju ter razpolaganju s pridobljenimi sredstvi, ki poteka v skladu z Zakonom o javnem naročanju, da dodamo odstavek, ki govori o Računskem sodišču, se pravi, da je nadzor nad pravilnostjo, zakonitostjo in smotrnostjo porabe javnih sredstev študentske organizacije Slovenije in njenih organizacijskih oblik ter tako naprej, opravlja Računsko sodišče. Zagotovo se lahko še pogovorimo o tej besedi »zakonitostjo«, ker pač Računsko sodišče ne ugotavlja zakonitosti kot take, Računsko sodišče sprejme neko poročilo, nek sklep, in če so tam zaznane kršitve v skladu z zakonom, pa je potrem sodišče tisto, ki ugotavlja zakonitost, tako da, če damo tukaj notri samo pravilnosti in pa smotrnost porabe javnih sredstev, menim da bi bilo to dovolj.  Potem zagotovo je potrebno dodati odstavek, ki govori o zavezanosti Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Študentska organizacija Slovenije je sama predlagala, da bi dodali notri tudi odstavek, ki onemogoča, da bi člani vodstvenih in nadzornih organov ŠOS, bile osebe, ki so bile pravnomočno obsojene na zaporno kazen daljšo od šestih mesecev, kar mislim, da je smotrno. In pa seveda, Zakon o dostopu do informacij javnega značaja. Prav tako pa bi potem, ko se bomo pogovorili, bilo smiselno, da se omeji tudi plačo, čeprav pravijo, da glavni problem sta dve plači. To je plača gospoda Klasinca in pa plača gospoda Žura. Ostale plače so nekako v skladu s tem kar Študentska organizacija Slovenije pričakuje, da so za neke višje položaje, kakor so rekli, da nekje tisoč, tisoč 500 evrov, zagotovo je pa treba zadevo omejiti in to potem naredimo. In seveda potem sledimo oziroma se posvetujemo tudi z Zakonodajno-pravno službo v kolikor je potrem ta oseba javnega prava kot taka, če to dodamo notri, še smiselna. Zagotovo bi bilo potrebno premisliti tudi to kar je rekel kolega iz Levice, se deloma strinjam. Ta zakon je že star 14 členov. Takrat se je šlo v vse drugo samo ne v tokako se bo nekako nadzorovalo   (nadaljevanje) porabo javnih sredstev in zaradi tega so se tudi dogajale takšne in drugačne zgodbe, kot ste jih tudi nekateri tukaj naštevali in pa zgodbe, ki se jih vedno odpre, kadar se bodisi v tej hiši, bodisi kje drugje, govori o tem, kako deluje Študentska organizacija Slovenije, Zveza ŠKIS ali kdorkoli drug v tej družini.  Takrat smo zakon Levice podprli – mislim, da je bil vložen leta 2016 ali 2015, takrat smo ga podprli. Res pa je, da ga nismo podprli, ker ga niti nismo mogli, ker smo obstrojirali sejo zadnji mesec oziroma zadnja dva meseca pred parlamentarnimi volitvami, takrat ko so posamezni poslanci vlagali celo plejado zakonov in smo tako opozicijske stranke, kot tudi koalicijski Desus in SD sejo enostavno obstrojirali, ker se tistega piarja nismo želeli iti, ker ko se govori o nekih nepremišljenih rokohitrskih ukrepih, pa tisto dejansko takrat so bili neki rokohitrski ukrepi, neki, ki zagotovo so sledili samo temu, da se nekako naredi nek šov pred parlamentarnimi volitvami, predčasnimi, ne pa da se dejansko nekaj ukrene in nekaj tudi zaključi. Zagotovo je potrebno o tem zakonu se pogovarjati še naprej. Zdaj, eno je ta finančni nadzor, ki ga bomo upam, da v roku dveh mesecev potem tudi zaključili, je pa seveda smiselno potem odpreti tudi vprašanja, ki pa seveda niso del ene same politične stranke, pač pa del nekega širšega konsenza, v kakšni smeri naj študentsko organiziranje v prihodnosti v Sloveniji gre. In zagotovo bo potrebno tudi o tej temi narediti neko razpravo, ker čemu služi Študentska organizacija Slovenije, čemu služi samo študentsko organiziranje, ko pa vedimo, da so lahko rečemo obiskane, oziroma, da mladi najbolj participirajo na nekih stranskih projektih, na nekih stranskih temah Študentske organizacije Slovenije, ki so bolj prostočasne aktivnosti, ne pa tam, kjer bi dejansko Študentska organizacija Slovenije morala imeti neko pomembno vlogo in Študentska organizacija Slovenije sama bo morala nekaj spremeniti, če bo želela kot je kolega Siter izpostavil, dvigniti to udeležbo. Zdaj, da gre 6 % študentov na volitve, to samo pove, da Študentska organizacija Slovenije oziroma te študentske politike, ne vidijo kot politike, ki deluje v njihovem interesu oziroma kot politike, ki bi jih zastopala. Res, da smo kar se volilne udeležbe tiče, se tudi študenti lahko zgledujejo po državnih lokalnih in pa katerihkoli drugih volitvah, žal tudi evropskih, kjer je volilna udeležba zelo nizka, vendar pa, da samo 6 % študentov odloča o tem kdo jih bo zastopal, kdo bo na vodilnih funkcijah, je seveda skrb vzbujajoče in se je potrebno pogovoriti, en samo v okviru Študentska organizacija Slovenije, pač pa tudi v okviru parlamenta, kaj se lahko naredi, da se bo študentski organizaciji delo vzvode, predvsem pa jo usmerilo na neko pot študentskega organiziranja v smislu ščitenja študentskih pravic, zavzemanje za študentski položaj, tako znotraj učnega procesa, kot tudi zunaj. Ne v smislu nekih zabav, pač pa v smislu socialnega statusa študentk in študentov, to se pravi študentski domovi, štipendije in tako naprej, svetovanje pri zaposlitvah, skratka projekti, ki se študentkam in študentom obrestujejo za naprej. Seveda je potrebno tudi kakšne prostočasne aktivnosti, ampak ne na način, da potem slišimo, ko je Tarča razkrivala, kaj vse se počne, kaj vse se plačuje in na tak način sigurno prispevajo levji delež k temu – študentski funkcionarji sami in pa tisti, ki delujejo v teh organizacijah, da je prvič volilna udeležba nizka in pa drugič, da je samo mnenje javnosti o Študentski organizaciji Slovenije slabše, kot pa je mnenje o parlamentu. Tako da me veseli, da boste ta zakon podprli in da potem v drugem branju z amandmajem naredimo neko končno verzijo, ki bo sprejemljiva, da dobi večinsko podporo v tem parlamentu.
Dober dan, drage poslanke in poslanci! Gre za vprašanje 600 milijonov evrov, v katere so zajeti tako navadni državljani kot institucionalni vlagatelji, torej podjetja, ki so vlagala v podrejene obveznice. Ustavno sodišče je pri tem sporu bilo zelo jasno, da je nedopustno, da vlagatelji nimajo pravnega varstva. Po domače povedano, da se vlagatelji ne morejo pritožiti in oporekati temu, da jim je bilo porezano, po domače povedano, odvzeto njihovo premoženje. Ustavno sodišče je reklo, da je to materijo treba urediti v šestih mesecih. Od takrat je minilo že kar nekaj let, kar znova kaže na to, da imamo težave s spoštovanjem pravne države, tudi s spoštovanjem Ustavnega sodišča. Zato je ta zakon, ki je danes pred nami, na nek način naš dolg do pravne države, da vendarle začnemo urejati materijo, ki nam jo je naložilo tudi Ustavno sodišče. To je, da oškodovanim vlagateljem sploh damo možnost, da oporekajo, da se jim je njihovo premoženje oziroma njihov denar, njihovi prihranki odvzeli. Zato se mi zdi pametno, da ta zakon danes vsaj v prvi obravnavi spustimo naprej, ker če ga že danes zaustavimo, potem smo spet na ničelni točki. Če ta zakon danes ugleda luč sveta v prvi obravnavi, potem pomeni, da se bo diskusija, razprava, predvsem pa resna debata o tem, kako se bo modificiralo posamezne člene, nadaljevala. In tudi zato je to eden izmed temeljnih razlogov, zakaj ima ta zakon v prvi obravnavi tudi mojo podporo.  Seveda pa je zakon, takšen kot je spisan, izjemno zahteven za oškodovance. Ta zakon predvideva takšno pravno varstvo za te vlagatelje, da bodo morali v sodnem postopku dokazati, da so na slabšem s tem, ko jim je bilo njihovo premoženje odvzeto, porezano, kot pa če bi šla banka, pri kateri so imeli te zadeve, v stečaj. Zagotovo gre tu za izjemno zahteven postopek, ki bo dolgotrajen in ki bo tudi zelo drag. Gre za postopek, ki bo obremenjen z različnimi ekonomskimi tolmačenji, z izračuni, z modeli, skratka, na papirju se zdi morda stvar enostavna, ampak ko bo pa potrebno v sodnem postopku dokazovat, da si na slabšem, kot če bi šla tvoja banka v stečaj, je jasno, da bo to dolg, dolgotrajen in zahteven postopek. Zato ta zakon morda, na videz, daje neko roko oškodovancem, ampak pot do njihove pravice bo še zelo dolga. Kljub temu, pa je nekaj pozitivnih stvari v tem zakonu. Najprej dostop do samih informacij. V Novi Sloveniji pozdravljamo, da se bo oblikovala, tako imenovana, spletna oziroma virtualna podatkovna soba, kjer bodo oškodovancem na voljo precejšnja količina dokumentov, ki jih bodo lahko uporabili v sodnih postopkih. Hkrati ta zakon omogoča tudi pravno podlago, da bodo preko sodišč zahtevali tudi bolj občutljive podatke, podatke, ki so na nek način poslovna skrivnost. Torej, kar se tiče dostopa do informacij, je ta zakon za oškodovance vsekakor pomemben korak naprej. Še ena pozitivna stvar, ki jo vidim v zakonu je tudi kolektivno urejanje oziroma upravljanje sporov. Kot sem dejal prej, bo šlo za dolgotrajne in pa drage postopke in marsikateri izmed navadnih državljanov, individualnih vlagateljev, si tega postopka enostavno ne bo mogel privoščiti. Bodo pa zagotovo šli v te tožbe institucionalni vlagatelji, pa učeni vlagatelji, velika podjetja, velike institucije, ki imajo denar, ki imajo tudi možnost in ne nazadnje morda tudi čas, da se spustijo v to pravno bitko. In pozitivna lastnost tega zakona je, da vse stvari, ki jih bodo dosegli ti veliki, bo veljalo tudi za te male oziroma, kar bodo dosegli tožniki v okviru ene banke, bo veljalo tudi za male državljane. To je vsekakor pozitivna stvar tudi tega zakona. No, zdaj na koncu pa pridemo do bistva – kdo bo plačal te odškodnine? Kdo bo plačal to, da so bili ti investitorji morda neupravičeno porezani? Da jim je bil odvzet prevelik delež njihovega premoženja? Kdo bo to plačal? V zakonu je predvideno, da bo to plačala Banka Slovenije. Na prvi pogled se zdi to seveda logična določba, ne nazadnje, je imela Banka Slovenije precejšnjo vlogo tudi pri tem, kako in na kakšen način se je rezalo te investitorje in zdi se, da je prav, da tudi prevzame del odgovornosti pri poplačilu škod. Ker, če Banka Slovenije tega ne naredi, kdo pa potem naredi? Banka Slovenije predlaga, seveda, da to naredi državni proračun. Kdo pa je državni proračun? To smo pa vsi mi, davkoplačevalci. In v tej točki se mi ne zdi pošteno, da bi morali morda zaradi napak Banke Slovenije, morda tudi zaradi napak takratne Vlade Republike Slovenije, plačevati zdaj vsi državljani in vsi davkoplačevalci. Hkrati pa na tej točki slišim tudi opozorila Banke Slovenije, da gre za neke vrste nedopustno monetizacijo. Ampak, kot jaz razumem ta pojem, gre predvsem za to, da bi bila nedopustna monetizacija, če bi Banka Slovenije financirala naloge, ki jih je dolžna opravljat država. Naloge, torej javne uprave, državne uprave, da je to nedovoljeno - s tem se strinjam in s tem nimam problemov, ampak tukaj je, v tej zgodbi gre, na nek način, za neko drugačno zgodbo, da so bili ti imetniki podrejenih obveznic oškodovani, morda tudi za odločitev Banke Slovenije in sprašujem se, zdaj, kje bo pa Banka Slovenije prevzela odgovornost, morda tudi zaradi svojih napačnih odločitev? Torej, kdo bo plačal odškodnine, mislim, da bo najtrši oreh tega zakona in da se bo tukaj prelilo še ogromno črnila, tudi morda ogromno debat in diskusij bo na to temo ali je prav, da v prvi vrsti poplačilo teh odškodnin prevzame Banka Slovenije ali naj se to dejansko prenese na državni proračun. Vmes je bilo danes nekaj razprav v stališčih v smislu, da bi morali del tega bremena prevzeti tudi komercialne banke, ki so te produkte ponujale. Ne nazadnje niso izpolnile vseh svojih dolžnosti, da bi investitorje primerno podučile o vseh tveganjih. Morda je rešitev tega zakona, da se poplačilo odškodnin bolj razdela na različne deležnike, da se v to zgodbo vključi tudi komercialne banke. Zaključek tega zakona in sprejem tega zakona bo najverjetneje odvisen tudi od tega, kakšna bo pravno tolmačenje kaj monetizacija je. Ali gre v nekem smislu zgolj za to, da Banka Slovenije ne sme financirati ključnih nalog ali pomembnih nalog države in v ta krog ni zavzeto poplačilo odškodnin tudi zaradi njihovih napačnih odločitev in to bo pokazala razprava in nadaljevanje diskusije o tem zakonu.  Kot sem dejal, v tej prvi obravnavi bom sam ta zakon podprl. Vendarle je korak nasproti pravne države. In zavrnitev tega zakona na tej točki bi najverjetneje pomenilo, da se ponovno postavljamo na točko nič, ker ni sprejemljivo glede na to, da vemo, da je Ustavno sodišče že pred leti nam naložilo, da ta problem ustrezno rešimo. Končna odločitev ali pa bom na koncu razprave oziroma ob končanj procesa v Državnem zboru ta zakon podprl je pa tudi odvisna od vseh teh dilem, kdo bo odgovoren za poplačilo teh odškodnin, ki se bodo v upravne postopku ugotovile, da oškodovancem pripadajo.
Lepo pozdravljeni!  V Slovenski nacionalni stranki bomo podprli Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, katerega predlaga Državni svet. Do sprejema ZUJF maja 2012 je darovalcem krvotvornih matičnih celic in darovalcem organov in živih tkiv kot darovalcem krvi pripadalo nadomestilo med začasno zadržanostjo z dela v višini 100 %. Po sprejemu ZUJF se je nadomestilo znižalo nad 90 % osnove. S predlaganimi spremembami se bo ponovno izenačilo prostovoljne darovalce krvi z darovalci krvotvornih matičnih celic z darovalci živih tkiv in organov z vidika zagotovljenih nadomestil za začasno odsotnost od dela. darovanje delov telesa je ene najbolj etičnih oblik odgovornosti posameznika do soljudi. Prav je, da se družba do vseh darovalcev obnaša do vseh enako spoštljivo in enako vrednoti vsakršno darovanje delov telesa. Država pa jim je pri tem zavezana pomagati v čim večji možni meri. Zavestna odločitev posameznika za darovanje delov telesa je torej odraz posameznikovih vrednot in odnosa do soljudi. Država najprej pomaga, ko sprejme ustrezne zakone, nato pa na podlagi tako sprejetjih pravil zagotovi vsa ustrezna finančna sredstva. S tem bomo dali signal, da se želi preprečiti upad števila darovalcev. Iskati darovalce v tujini je zagotovo najdražje za zavod za zdravstveno zavarovanje, zato je potrebno darovalcem iz naše države zagotoviti čim več spodbud za njihovo plemenito ravnanje. Zavedati se moramo, daje velikokrat pri raznih boleznih presaditev krvotvornih matičnih celic edina rešilna bilka, ki jo ima bolnik za preživetje. Da je ZUJF posegel tudi v to področje je sramotno, saj se do neke mere izkrivlja in razvrednoti neodplačano darovanje, kajti ustrezna zakonska ureditev darovanja delov telesa bi morala biti prioriteta vsake oblasti ne glede na to kakšen je posledično vpliv na javne finance. S takšnim ukrepom se zagotavlja varovanje javnega zdravja, zaščita državljanov Republike Slovenije pred izkoriščanjem v dobičkonosne namene in ohranjanje tradicije darovanja organov v Republiki Sloveniji. Slednji temelji na plemenitem altruističnem in neplačanem darovanju darovalcev. S to dopolnitvijo člena darovalce krvi, plazme in krvotvornih matičnih celic ter darovalcev organom tkiv ponovno postavlja v enak položaj z vidika višine nadomestila med začasno zadržanostjo od dela. v Slovenski nacionalni stranki zagovarjamo, da se zagotavlja visoka raven javnega zdravja. Prav bi bilo, da bi se odpravile vse posledice sprejetega ZUJF, ki se kaže v četrtem odstavku Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Na tem mestu se zahvaljujem vsem darovalcem za njihov dosedanji prispevek k skrbi za druge, ob enem pa pozivam vse ostale, da pristopijo k darovanju delov telesa tudi post humano, saj s tem pomagajo soljudem. V Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke bomo podprli predlog zakona, ker je dober za vse ljudi.
Hvala lepa.  Naslednji ima besedo gospod Franc Kramar, pripravi naj se dr. Anže Logar.
Hvala, gospa poslanka.  S tem smo, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, končali predstavitev stališč poslanskih skupin.  Prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih, ki jo bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 21. maja 2019.  Smo pri 1. členu. Amandmaja poslanske skupine Levica k 1. in 3. členu sta vsebinsko povezana. Zato bomo o njih razpravljali skupaj.  V razpravo dajem 1. in 3. člen ter dva amandmaja Poslanske skupine Levica. Želi kdo razpravljati? Gospod Miha Kordiš. Izvolite.
Hvala, gospa državna sekretarka! Besedo predajam predsedniku Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, gospodu Zvonku Černaču, izvolite.
Hvala, gospod predsednik. Gospod poslanec, izvolite.
Hvala, gospod poslanec. Če dobro razumem, bi se še javil predstavnik Vlade? Izvolite.
Navkljub ameriško-evropski agresiji na Srbijo leta 1999, ki je bila izvedena zgolj in samo z namenom ustanovitve ameriške enklave na Balkanu, je mednarodno sodišče v Haagu leta 2010, ko je odločalo o deklaraciji o neodvisnosti Kosova, odločilo, da deklaracija pomeni zgolj izraz želja neke skupine in nič več. Deklaracija je torej spisek želja, ki pa morajo biti potrjene s proklamacijo. Tega pa ni bilo. Za to je potrebno soglasje Srbije, ki ga pa ne da. V ozadju priznanja se skriva zahteva pakta Nato, da oslabi Srbijo in naredi na Balkanu svojo tretjo albansko državo, četrta naj bi bila pa Slovenija. To je bilo razvidno že ob napadih na Zvezno republiko Jugoslavijo leta 1999. Kot je povedal David Kilcullen, sledi, da je Srbija za Nato daleč bolj nevarna kot teroristi Al Kaide, Al Nusre, ISIS in vseh terorističnih organizacij skupaj. Zračna kampanja zveze Nato na Jugoslavijo je v 28 dnevih intervencije na Kosovu leta 1999 imela 19 tisoč 484 letalskih napadov – v povprečju 250 dnevno. V Libiji 2011 je bilo 9 tisoč 700 napadov v 215 dneh – 45 na dan. V Afganistanu 6 tisoč 500 napadov – nekako 83 dnevno. V devetih mesecih zračne kampanje je imelo letalstvo ZDA v Iraku in Siriji skupaj 2 tisoč 796 naletov, kar je malo več kot desetdnevno. Torej je bilo potrebno Natu več zračnih napadov kot tistih na Libijo, Irak, Sirijo in Afganistan skupaj. Šlo je še za en kolonialni napad na suvereno državo z namenom, da se ustvari marionetna država, v kateri bodo lahko velike sile izkoriščale vsa bogastva po lastnih željah. To je bil razlog za tako imenovano državo Kosovo in zato Slovenija mora izstopiti iz te združbe. Konec koncev ne bo edina, vedno več jih je.
Hvala lepa, podpredsednica. Jaz bi najprej na začetku navedel dejstvo, da je Ustavno sodišče Republik Slovenije odločilo, da je bil izbris skladen z Ustavo. Evropsko je prav tako odločilo, da je bil izbris skladen z evropskim pravnim redom. Edino kar je dolžna Slovenija sprejet v obliki zakona je postopek sodnega varstva razlaščenih.  Vsi se spomnimo, da je Vlada Alenke Bratušek konec leta 2013 sprejela novelo zakona o bančništvu. Novela zakona je bila predmet ustavne presoje. Poudariti je treba, da je Ustavno sodišče, še enkrat poudarjam, ugotovila, da so določila, ki so Banki Slovenije dajala pravno podlago za izrek izrednih ukrepov in ki predstavljajo obliko insolventnega postopka v skladu z Ustavo Republike Slovenije. To dejstvo se mi še posebno zdi pomembno prav zaradi dejstva, da ne moremo spodbijati, da so bili ukrepi leta 2013 protipravni, ampak prav nasprotno, bili so skladni z Ustavo, razen izjemoma tega področja, ki ga danes urejamo in seveda popravljamo s predlogom zakona o postopkih sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Kot sem poudaril je neustavno spoznalo zgolj določilo, ki neustrezno ureja sodno varstvo razlaščenih imetnikov. Če to povem preprosto, predlog zakona ureja posebni sodni postopek v katerem bo sodišče ugotovilo ali je Banka Slovenije, ki je kot inštitucija veljala za največjega strokovnjaka na področju financ, naredila pravilno oceno finančnega stanja posamezne banke, ki jim izrekla izredne ukrepe in ali je zakonodajno izvrševala pravilno in v interesu vseh državljank in državljanov.  Ob vsem tem pa seveda bode dejstvo, ki ga je že povedala naša vodja poslanske skupine, da se pojavljajo od leta 2013 različne zgodbe o sanaciji bank, o tem, ali je bilo preveč vzetih kreditov ali je bilo premalo vzetih kreditov. Pravzaprav tega leta 2013 lahko rečem, da je hrabro, zelo hrabro Alenka Bratušek prevzela vlado v stanju, v državnem finančnem stanju, ki je bilo kolapsno, podrto in seveda bi, v kolikor tega ne bi naredila Alenka Bratušek, prišla v Slovenijo trojka in zgodba bi bila bistveno drugačna kot je bila kasneje. Je pa res, da ob vsej tej zgodbi tisti akterji, ki so pa krivi za bančno luknjo, niso do sedaj še v ničemer bili deležni kakršnihkoli kazenskih pregonov. Sam osebno mislim, da takratni guverner Banke Slovenije, Marko Kranjec, ni prav nič naredil zato, da bi kot regulator pritisnil na banke, da se ne bi poglabljale bančne luknje, da ne bi država posredno izgubljala na finančni boniteti in s tem prišla do stanja o katerem sem že govoril, ki je leta 2014 pripeljal do vlade Alenke Bratušek in do rešitve, da Slovenija ni bila deležna evropske trojke, da Slovenija ni sledila grškemu scenariju, in da je Slovenija ustvarila temelje na katerih je začela rasti gospodarska rast, na kateri danes lahko rečem, Slovenija ima svojo finančno stabilno okolje in v katerem lahko vsi tisti, ki poslujejo preko bank, poslujejo pod okriljem tega, da so te banke danes sanirane, in da se lahko tudi zanesejo na to, da ji ne bo nekdo v prihodnosti vzel njihovih vrednostnih papirjev, tako kot je bilo to nujno narediti leta 2013. Moram poudariti, da ta / nerazumljivo/ vrednostnih papirjev ni bil kar tako ob boga dano, ampak je bilo to treba nujno narediti, ker bi bila ta bančna luknja v tem primeru še 900 milijonov večja. In zato se mi zdi, da je prav, da se krivice popravijo. Bilo je to narejeno kot je bilo. Ustavno sodišče je naložilo, da je to treba popraviti in jaz sem prepričan, da se to bo popravilo, in da bodo tudi ti imetniki obveznic in pa delnic dobili svojo pravic.  Skratka, če zaključim, moje osebno prepričanje je, da je veliko k temu pripomogla Vlada Alenke Bratušek, ki je tistega leta imela korajžo, zakorakala na trnovo pot in iz te trnove poti Slovenijo pripeljala v stabilno in ekonomsko neodvisno gospodarstvo.
Jernej Štromajer
Ja, hvala. Lep pozdrav, predsednik, lep pozdrav vsem skupaj! V bistvu me veseli, da se vsi… po predstavitvah lahko ugotovimo, da vsi tako ali drugače pozdravljamo intenco in predlog zakona, ki je bil pripravljen s strani poslanske skupine SDS, a spomnil bi, da si je tudi ta vlada v bistvu v koalicijski sporazum zapisala, da bomo preoblikovali javnopravni status Študentske organizacije Slovenije iz zasebnega v javno oziroma, da se bo to jasno napisalo v Zakon o skupnosti študentov.  Kar me pa tudi veseli, da v bistvu vsi ugotavljamo, da pa bo treba dikcije členov, ki so trenutno na mizi na prvem branju še malo izpiliti oziroma dopolniti, sploh pri vprašanju ali bo to taka klasična pravna oseba javnega prava, kot je recimo javni zavod, ali se bo šlo v smeri sui generis pravne osebe javnega prava, se pravi v nekem smislu tega, kar smo tudi na vladi že razmišljali oziroma na ministrstvu pripravili v smeri samoupravne in avtonomne osebe javnega prava, študentske organizacije, da bomo morali doreči v bistvu kateri predpisi na kakšen način veljajo za študentke organizacije, Zakon o javnih uslužbencih Uredba o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi s sprejemanjem daril, Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, Zakon o javnih financah, Zakon o javnem naročanju, Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, Zakon o stvarnem premoženju države in lokalnih samoupravnih skupnosti in še bi verjetno lahko našteval pri vseh naših aktih.  V vsakem primeru pa bo treba te zadeve tako ali drugače tudi v nekem diskurzu v pogovoru z deležniki poskušati uskladiti s študenti, ki so vendarle tudi pomemben deležnik tudi pri sprejemanju visokošolske zakonodaje pa drugih zadev, ki se tičejo mladih v tej državi.  Nedvomno se pa vsi strinjamo, da pa ne poostren nadzor računskega sodišča in drugih organov v tej državi je potreben, ker vendarle, kot smo vsi skupaj ugotavljali, gre za sredstva, ki jih študentske organizacije prejemajo na podlagi koncesije, ki pa se moramo zavedati, da jo določa, kot je že poslanec Mahnič pravilno opozoril, en drug zakon, trenutno je Zakon o uravnoteženju javnih financ, kar pa se bo tudi verjetno še odpiralo kasneje, ko boste imeli pred sabo spremembo ureditve študentskega dela, ampak to je že ena druga tema.  Tako, da na kratko Vlada seveda, kot smo rekli, pozdravlja predlagano zakonsko ureditev javnopravne subjektivitete ŠOS in ustrezen nadzor računskega sodišča, kjer velja še posebej dodati in organizacijskih oblik ŠOS in bomo poskušali, kar se da tekom zakonodajnega postopka tudi pomagati, da ta vprašanja, ki so se pojavila in nejasnosti, da poskušamo najti rešitve, ki bi lahko pripeljale do tega, da bi lahko ta državni zbor sprejel zakon. Hvala.
Hvala za besedo, predsedujoči. Predlog, ki je pred nami vrača raven bolnišničnega nadomestila za krvodajalce in podobno na čas pred ZUJF. To je dobra pobuda, pozitivna pobuda. V Levici jo podpiramo. Hkrati pa ne vidimo absolutno nobenega razloga, da ne bi te priložnosti izkoristili tudi zato, da vrnemo raven vseh bolniških nadomestil na čas, kot je bil pred temi strogimi varčevalnimi ukrepi. Država je v dobri kondiciji, proračun je v dobri kondiciji, gospodarska rast je v dobri kondiciji. Pa že takrat, ko temu ni bilo tako, torej za časa krize je bila politika varčevanja zgrešena. Edini resni namen strategije varčevanja v krizi je bila prerazporeditev bogastva od delavskih razredov k bogatim. Poglejte, kam je šel javni denar? Bogatim so se znižali davki, država je vrgla milijardo v bančno luknjo zato, da je nacionalizirala kapitalistične kredite. Na drugi strani pa je z varčevanjem za delavski razred pustila za seboj slabše plače, slabšo kakovost javnih storitev. Navsezadnje pa je tudi v gospodarstvu povzročila padec BDP. Vsak evro, ki je bil izvzet iz javne porabe je znižal BDP za 1,7 evra. Če kaj, mora resna država v krizi ravnati drugače, če želi najboljše za vse svoje državljanke in državljane. Izpad zasebnih investicij mora pokrivati z javnimi investicijami. Toliko o kontekstu.  Ampak konkretna stvar, ki jo danes obravnavamo, so bolniška nadomestila. Ena izmed določb v ZUJF je bila tudi, da je posegel v zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in za 10 % znižal vsa bolniška nadomestila. Z amandmajem v Levici na današnji seji vračamo ravne teh bolniških nadomestil na tisti predkrizni čas. Kot rečeno, da tega ne storimo ni absolutno nikakršnega ne objektivnega ne kakšnega drugega dobrega razloga. Tudi ni dovolj dober razlog zatrditi, kot smo lahko slišali s strani predstavnikov Vlade in nekaterih poslanskih skupin v predstavitvi njihovih stališ, da bi dvig nadomestila za bolniško oziroma vrnitev ravni nadomestila za bolniško na predkrizno raven pripeljal v ne vem kakšen vsesplošen absentizem iz dela. Pa smo imeli problem z absentizmom pred krizo, ko je bila ravne bolniškega nadomestila višja kot je danes. Nismo ga imeli. Pred krizo, med krizo, po krizi smo imeli en drug problem. To je prezentizem, da ljudje pridejo na delo tudi takrat, ko ne bi smeli in ko so bolni. In dolgoročno med drugim tudi to vodi v porast dolgotrajne bolniške odsotnosti. Pojdite si pogledati statistike o dolgotrajni bolniški odsotnosti v tej državi. Delavski razred je zgaran, je zdravstveno uničen, po tem pa predstavniki političnega establishmenta upajo izza govornice v obraz dejati, da mu ne bodo dvignili bolniškega nadomestila zaradi tega, ker bo drugače rajši cuzal bolniško, pa visel doma, kakor odšel na delo. To je tisto slabo plačano, pogosto tudi prekarno garaško delo. Oprostite, gospe in gospodje, argumenti, vaš argument absentizma zavračam. Če kaj, moramo naslavljati problem prezentizma. Torej to, da ali objektivne okoliščine od visokih najemnin do slabih plač, do delodajalskega terorja silijo zaposlene v to, da hodijo na delo tudi takrat, ko so bolni in ko bi morali ostati doma. Hvala.
Ja, lep pozdrav vsem! Včasih ni dobro bit prehiter, mogoče bi pa širša koalicija rešila marsikaterega od problemov, s katerimi se soočamo danes. Torej, odbor je novelo zakona obravnaval na 7. seji, 7. maja letos. K noveli je bil vložen amandma Poslanskih skupin Liste Marjana Šarca, Socialnih demokratov, Stranke modernega centra, Desusa in Stranke Alenke Bratušek. Uvodoma je minister za notranje zadeve podal dopolnilno obrazložitev k noveli. Dejal je, da je Vlada Republike Slovenije 27. decembra lani sklenila s Policijskim sindikatom Slovenije in Sindikatom policistov Slovenije sporazum o razreševanju stavkovnih zahtev. S predlogom zakona se tako uresničuje zahteva iz 4. točke omenjenega sporazuma, ki se nanaša na obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje policistom. Določa se posebna delovna mesta, ki bodo uvrščena v višjo oziroma peto skupino delovnih mest poklicnega zavarovanja. Prispevna stopnja za zavarovance se bo povečala iz 8,4 na 8,8 %. Na letni ravni bodo nastale finančne posledice približno v višini 21 tisoč evrov. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je povedala, da je bila njihova pripomba z vloženim amandmajem poslanskih skupin koalicije ustrezno upoštevana. Predstavnik Državnega sveta je predstavil mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev, ki predlog zakona podpira ter izpostavil, da so želeli tudi zagotovila, da je predlog zakona usklajen s sindikati. V razpravi je predstavnica Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke uvodoma poudarila, da bo Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke novelo zakona podprla, v nadaljevanju pa se je dotaknila pogajanj med vlado in sindikati. Izrazila je pomisleke glede ustreznosti omenjenih pogajanj in izrazila upanje, da so predlagane rešitve usklajene s sindikati. Predstavila je opozorila sindikatov, ki med drugim zaradi nestrokovnosti in zavajajočih vodenj, zahtevajo zamenjavo vodstva pogajalske skupine na vladni strani in njihova opozorila glede zaostankov v pogajanjih. Menila je, da predlog zakona ne predstavlja sistemske rešitve ter da je treba podpisane dogovore tudi uresničiti. V nadaljevanju je omenila tudi dodatne obveznosti policistov, dodatna varnostna tveganja ter aktualno, kadrovsko problematiko v policiji. Predstavnica Poslanske skupine Levica je predlog zakona podprla, saj predstavlja uresničitev zahteve iz omenjenega sporazuma. Predlagatelj je v nadaljevanju razprave odgovoril na izražene pomisleke in izpostavljena vprašanja. Med drugim je dejal, da z obema policijskima sindikatoma potekajo pogajanja, ki so v fazi oblikovanja  (nadaljevanje) kariernega sistema znotraj policije, tako na vladni kot na sindikalni strani, pa obstoji pripravljenost za izvedbo podpisanih zavez. V nadaljevanju je odbor sprejel amandma poslanskih skupin Liste Marjana Šarca, Socialnih demokratov, Stranke modernega centra, Demokratične stranke upokojencev in Stranke Alenke Bratušek k prvemu členu. Po razpravi je odbor v skladu z 128. členom Poslovnika zbora glasoval o obeh členih predloga zakona skupaj in ju z 11 glasovi za in nobenim proti tudi sprejel. Glede na sprejeti amandma je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega je sprejeti amandma vključen. Hvala.
Hvala, gospod poslanec. Ali želi še kdo razpravljati? Gospod Horvat, izvolite.
Hvala, gospod poslanec.  Gospod predsednik Vlade, izvolite.
Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Prvi bo stališče Desusa predstavil gospod Robert Polnar. Izvolite.
Hvala lepa.  Besedo ima dr. Anže Logar, pripravi naj se gospod Jožef Horvat.  Izvolite.
Hvala, gospod državni sekretar. Sedaj pa, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na predstavitev stališč poslancev. Gospa Iva Dimic vi ste prva, za vami pa je gospod Jožef Horvat, za gospodom Jožefom Horvatom pa gospod Vojko Starović. Izvolite, pa se opravičujem.
Hvala, gospod predsednik. Spoštovani predstavniki Vlade, kolegice in kolegi! Nova Slovenija bo podprla amandma Levice k prvemu in posledično tudi k 3. členu. Gre dejansko za to, da vrnemo odstotek nadomestila na čas pred uveljavitvijo ZUJF-a Zakona za uravnoteženje javnih financ, ki smo ga sprejeli, ja bili smo zraven, leta 2012. Zraven je bil tudi DeSUS kot koalicijski partner. V tem času, to se pravi 7 let, poslušamo velike kritike na takratno koalicijo, da je pač morala, zakaj je sprejela ZUJF, da tega ne bi bilo treba itd. To so seveda demagoške izjave, ker nihče pa zraven ne doda resnice, da je bila Vlada pred bankrotom. Nihče tudi ne pove, da je ZUJF imel zelo jasno dikcijo, da ukrepi ugasnejo, seveda ne avtomatično, takrat, ko bo ugotovljena več kot 2,5 % gospodarska rast v preteklem letu. Konkretno, leta 2015 v času Cerarjeve vlade, ne bom našteval kdo vse je bil v koaliciji, tudi zelo jasni kritiki ZUJFA. Leta 2015 smo ugotovili, da je gospodarska rast v letu 2014, torej leto prej, bila 2,6 %. To je več kot 2,5 %. In takratna oblast je imela veliko večino, je imela moč in je imela vse možnosti, ni pa imela volje, da bi določbe ZUJF-a ugasnila. Morda zato ne, da se še kar naprej nadaljuje razprava, še v osmo leto bo najbrž to šlo in še v deveto leto, kako grdi so bili tisti poslanci, ki so pritisnili za ZUJF. Seveda prikladna snov, prikladen štof. Se pravi, Cerarjeva vlada bi že leta 2015, to je v drugem letu vladanja, lahko ugasnila ZUJF, pa ni. Kolegice in kolegi, tega amandmaja ne morete podpreti ali pa ne razumete, če nimate sprintanega ali pa kakorkoli, če ne spremljate 31. člena, sedanjega 31. člena, Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Zakaj gre pri tem amandmaju? ZUJF je takrat vrinil v 31. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju četrti odstavek, ki ga ta amandma ugaša, ga črta. To pomeni, da bo s sprejetjem amandmaja veljala določba pred sprejemom ZUJF-a. To pomeni, da bo nadomestilo za zadržanost od dela zaradi poklicne bolezni, poškodbe pri delu, tega se sicer nismo dotikali, presaditve živega tkiva in organov v korist druge osebe, posledic dajanja krvi ter izolacije, ki jo odredi zdravnik v višini 100 % osnove. Zdaj je bilo 90 % zaradi ZUJF-a.  Naprej, da bo nadomestilo ob zadržanosti od dela zaradi bolezni ob sprejetju tega amandmaja 90 % osnove. Po ZUJF-u je bilo 80 %. Naprej, da bo v primeru zadržanosti od dela zaradi nege družinskega  (nadaljevanje) člana nadomestilo 80 % sedaj po ZUJF je bilo 70 %, za to gre pa še za to gre, ker beremo poročila Zavoda za zdravstveno zavarovanje in ZPIZ, da dejansko zdravstvena blagajna ima denar. Tako da, kolegice in kolegi, jaz vas vabim, da danes izkoristimo to priložnost pa, da za to področje nadomestil, zaradi odsotnosti raznih nadomestil, zaradi odsotnosti ugasnemo ZUJF. Vsakega, oprostite kolegice in kolegi, ki danes tega amandmaja ne bo podprl - ne smem seveda nikogar siliti, nisem te sorte - pa bom razumel, da v kolikor bom slišal v prihodnje kakšne kritike, da gre dejansko za preprosto dvoličnost. Sedaj ta trenutek je priložnost, da ta ZUJF odpravimo v tem delu, v 31. členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Glasovi Nove Slovenije bodo za amandma.  Hvala lepa.
Hvala predsedujoča.  Nekateri kolegi pred menoj so že govorili o tem, mislim da treba samo še enkrat opozoriti na časovno komponento. Ustavno sodišče je odločilo pred tremi leti. Krog za odpravo neustavnosti je minil pred dvema letoma. Mi pa danes na podlagi zahteve Poslanske skupine SDS, obravnavamo na prvi obravnavi predlog zakona. Zdaj pa mi povejte, ali je to učinkovito delovanje izvršilne veje oblasti, torej predlagatelja zakonov ali je to ustrezno in pravočasno sledenje odločitvam Ustavnega sodišča o neustavnosti nečesa ali pa je to očitno slabo delovanje organov, ki so na koncu koncev davkoplačevalcev plačani za to, da zdaj v državi stvari funkcionirajo. Mislim, da v prvi vrsti Ministrstvo za finance še posebej, ker je v glavnem tam na pomembnih položajih so ljudje, ki so bili tudi v prejšnji Vladi na teh položajih, zasluži neko zelo močno grajo s strani Državnega zbora, da niso bili sposobni pripraviti predloga zakona, ki bi prišel v Državni zbor, da bi o njem razpravljali. Mislim, da je to prva zadeva, ki jo moramo zelo jasno povedati.  Na nek način bi to še sprejel, če bi bil predlagani zakon, ki je danes v prvi obravnavi takšen, da se skoraj podpišem pod njega. Torej, da sledi ustavni odločbi, in da ustrezno urejuje spor, ki je zaradi izbrisa podrejenih obvezniških papirjev in tudi delnic   (nadaljevanje) nastal pa ne. O tem so kolegi predhodno tudi že večkrat opozorili celo s strani koalicijskih strank. Torej nekaj močno striže v tej Vladi oziroma na finančnem ministrstvu. Če tudi po treh letih od odločbe Ustavnega sodišča niso sposobni pripraviti zakonodajne materije, ki bi ustrezno reševala ta problem. Posej Stranke Alenke Bratušek so bili zelo glasne o tem kako je Ustavno sodišče določilo, da je bil izbris ustavno skladen, da je vse potekalo tako kot mora zgolj neki člen ne zagotavlja ustrezne pravne varnosti. Ampak, bodimo pošteni. Ustavno sodišče je povedalo s tem, da je bil celotni izbris speljan diletantsko oziroma da je vse treba postaviti na nov imenovalec in šest let po izbrisu ponovno presoditi ali je bil izbris ustrezen ali ni bil ustrezen. Bom povedal zelo po domače kaj je Ustavno sodišče odločilo! S 350.a členom oziroma z neustavnostjo 350.a člena je odločilo, da bo moralo redno sodišče še enkrat odločiti ali je bila podlaga za izbris sploh prava ali ni bila prava, ali so bile cenitve prave in ali so bile odločitve na podlagi teh cenitev, potem tudi prave in če so bile, potem je torej tudi izbris prav. Kaj pa, če bo ugotovilo, da niso bile? Bo pa ugotovilo, da je bil cel postopek izbrisa napačen in da tisti, ki so jim izbrisali in morajo povrniti stroške na 600 milijonov je 930 milijonov. Torej bo v bistvu resetiralo ugotavljanje postopka na točko nič in iz točke nič ponovno ugotovilo ali je bil postopek pravilno voden ali ne in to bo naredilo sodišče ne podlagi mnenja strokovnih izvedencev. Torej, sodišče bo najelo strokovne izvedence na podlagi vseh dokumentov, ki bodo, potem proučili ali je bilo v postopku vse v redu ali ni bilo v redu. To se bo zgodilo čez recimo tri, štiri leta. Poglejte kakšen rok bodo morali izbrisanci čakati, da bo pravici zadoščeno. Samo zato, ker predlagatelj zakona in zakonodajalec tega ni razmislil leta 2013, ker 350.a člen, ki je bil ZBan-1L ni bil v skladu z Ustavo. Poglejte si tisti, ki ste najbolj glasni pri tem, seznam glasovanja tistega dne, potem 14. 11. 2013! Trije vodje poslanskih skupin koalicije so glasovali za ta zakon takrat in so v bistvu naredili pravno podlago za ta problem, ki ga sedaj imamo: Kociper, Jurša, Golubović pa Han, bravo, štiri. Torej, ste si ogledali to! Štirje od šestih ste tisti, ki ste krivi za to. Prevzemite odgovornost za to in pripravite zakon takšen, ki bo upošteval vse, kar mora takšen zakon upoštevati. Ta zakon tega ne upošteva. Da se vrnem k temu ugotavljanju odgovornosti. V koaliciji je pa tudi iz Ministrstva za finance je zelo jasno, da gre sedaj v neki postopek kazanja s prstom na tistega, ki je bi rekel najlažje v tem trenutku kazati. Sedaj ste izbirali Banko Slovenije. Vam povem, da je Banka Slovenije strašansko odgovorna do tistega trenutka, ko se je začela sanacija bančnega sistema. Vsi prejšnji guvernerji so se sončili in niso naredili popolnoma nič oziroma ne dovolj, mislim da je kolega Kramar to že izpostavil. Resno sodstvo ne ugotavlja njihove odgovornosti, ki je pripeljala do tega problema. Tukaj se strinjam s kolegico Kociprovo, ko je povedala, da gre ta v bistvu nekakšno zamegljevanje odgovornosti.   (nadaljevanje) Ključni odgovorni so tisti, ki so danes v firmah, nekateri tudi v državnih firmah in se nikomur nič ne zgodi, na sodišču jih pa naslavljajo z gospodje, ne z obtoženec, ampak z gospodje. Njim se očitno ne bo nič zgodilo. In v času, ko je bila preiskovalna komisija zagotavljanja za zlorabo v bančnem sistemu, smo se mi vseskozi srečevali s tem, s to željo preusmeritve pozornosti i8z tistih, ki so zakuhali bančno luknjo, na tiste, ki so reševali posledice bančne luknje. In zelo lahko je potem na tiste, ki so končno po nekaj časa ukrepali, kazati s prstom: »vi ste krivi, da so nas zlorabili iz Bruslja«. Danes smo slišali s strani koalicijske oziroma nad koalicijske stranke, da je vlada Alenke Bratušek te ukrepe sprejela pod strašnim pritiskom Bruslja, Evropske komisije in Evropske centralne banke. Jaz to želim slišati, a je to res? Želim slišati, ali je bilo res ukrepano, torej ta neustavni 350.a člen, sprejet s soglasjem vodij poslanskih skupin, štirih poslanskih skupin te koalicije, pod pritiskom, supresijo Evropske komisije in Evropske centralne banke? Ker, če ni bil, želim slišati zanikanje tega, ker to je pomembno. To je pomembno pri nadaljnji razpravi pri spreminjanju oziroma pri pripravi te zakonodaje, da bo taka kot bi morala biti. Glejte, saj v vladnem gradivu je napisano, da so stres teste AQR delale tuje firme – Oliver Wyman, Deloitte svetovanje, med drugim ta je pripravljala tudi finančno shemo za drugi tir, upam, da bolj verodostojno oziroma kot tu Ministrstvo za finance ali pa tiste, ki želite opozarjati, da so napačno ocenili, želite namigovati – Ernest & Young in Roland Berger. Zdaj, te cenitve so bile narejene na podlagi stresnih testov, na podlagi metodologije »terms od reference« in na podlagi makroekonomskih scenarijev.  A veste, zdaj pa pridemo do tistega bistva. Vse to, kar sem naštel, na podlagi česar so potem te agencije delale pregled sredstev in stresne teste, je potrdila medresorska komisija o ZUKSB. A lahko prosim tam malo tišine? In glejte, a veste kdo je vodil to komisijo? Mauko, državni sekretar na Ministrstvu za finance. Oni so določili in to kdo bo to izvajal in vso podlago, torej metodološko podlago za opravljanje tega. Zdaj pa v vladnem gradivu preberem, da je Banka Slovenije tista, ki je samostojno in neodvisno izrekla izredne ukrepe in zato tudi odgovorna. A razumete, kaj hočem povedati, to prevaljenje odgovornosti iz enega na drugega. Jaz sprejmem okvir, v katerem – ne vem, Maša Kociper deluje, potem Maša Kociper na podlagi tega sprejme neko odločitev, potem pa jaz rečem: »Maša Kociper je kriva«. Ne, v izvoru je tukaj krivda tistih odločevalcev, ki so sprejemali odločitev.  Leta 2013 ste se hvalili z domačo trojko. Slikali ste se po vseh hodnikih – Čufer, guverner banke in predsednica Vlade, torej je odgovornost deljenja – trojke. Čuferja, Bratuškove in guvernerja Banke Slovenije, Jazbeca. Ne zdaj koncentrirati samo na enega. Sprejmite to odgovornost in zakon pripravite tudi v skladu s tem. In moram reči, da tako kot je bilo tudi že rečeno predhodno, v bistvu se v tem zakonu, čeprav ste ga pacali tri leta, notri zapisali take stvari, ki v bistvu v ta zakon na koncu koncev niti ne spadajo. Zdaj, na to so vas opozorili recimo tudi na Agenciji za trg vrednostnih papirjev. Vi ste ta zakon njim februarja poslali v obravnavo, oni so vam poslali predloge. Lepo so vam zapisali v dopisu, pa bom prebral, citiram: »Predlog zakona daje agenciji povsem nove pristojnosti v ničemer povezane z njenimi osnovnimi pristojnostmi.« Namreč, kaj v tem zakonu urejate? Da bo virtualno podatkovno sobo preko kater naj bi razlaščenci dostopili do teh dokumentov Banke Slovenije, imela čez, torej roko nad njo Agencija za trg vrednostnih papirjev. Vi ste to zapisali v zakonu, ko so vam na Agenciji za trg vrednostnih papirjev rekli, da tega ne morejo narediti v dveh, treh dopisih, pa ste kljub temu s tem zakonom prišli pred Državni zbor. Tri leta ste to pacali in še z eno agencijo niste tega uskladili. Državni sekretar, oprostite, kako si upate, kako si upate s takim zakonom priti pred Državni zbor. Glejte kaj so napisali. Če bo obveljalo to v zakonu in, na kar so vas v agenciji opozorili, torej, da bodo oni odvisni za to, agencija ne bo sposobna izvajati niti svojih pristojnosti. Kako funkcionira Ministrstvo za finance, če nekomu, ki je institucija odgovorna za zelo pomembno na koncu koncev nadzorniško delo na področju trga vrednostnih papirjev, naložite nekaj kar ni sposobna speljati in kar naprej vztrajati pri tem ob tem, da so vas trikrat na to obvestili. Obvestili so vas tudi na polno diletantstva v zakonu, da napačno navajate ali pa imenujete posamezne označbe v predlogu zakona. Recimo tukaj vam pravijo: »Nadalje še velja, da pojem trgovalni račun ni pojem, ki bi ga poznalo evropsko pravo, to so le interna pravila KDD, vi pa to vključite to v zakon.« torej niti terminološko niste ustrezno prilagodili te zakonodaje, sploh jaz nisem našel recimo revizijske sledi, zahteve po revizijski sledi pri brskanju v virtualni podatkovni sobi, ki je ključna pri tem. Zdaj, virtualna podatkovna soba zato, ker so to tajni dokumenti ni tistih 105 tisoč, ki je bilo razlaščenih, bo imelo pravico vpogledati notri pod dokumenti, ki so označeni z bančno tajnostjo. Če bi mene vprašali bi te podatke tako ali tako javno objavil, ker smo jih plačali vsi davkoplačevalci s tem, ko smo sanirali bančni sistem. Jaz bi objavil še več, jaz bi objavil vse tiste sporne kredite recimo, ki smo jih na preiskovalni komisiji za ugotavljanje zlorab v bančnem sistemu obdelovali, da bi ljudje vedeli kaj se je v bankah sploh dejansko dogajali, da bi na konkretnih primerih videli kako kriminalne združbe so kopale bančno luknjo v slovenskem bančnem sistemu, ampak, če pa že imate podatkovno virtualno sobo, morate pa zagotoviti ustrezno ravnanje s temi podatki in saj revizijska sled je pri tem nujna. Glejte, če nadaljujem to kar je agencija povedala, agencija vam je jasno povedala z zadnjim dopisom, torej tretjim, ki ga je poslala tudi nam poslancem, da ne bo zmožna izpolnjevati nalog, ki jih agenciji nalaga zakon, da niti pravočasno ne bo uspela tega izpeljati, da nima ustrezne IT infrastrukture, da bi izpostavila tako sobo, da bo morala za namene, ki jih nalaga zakon sprožiti javno naročilo, ki ne bo zaključeno v času, ko bo že potekel rok za vlaganje tožb, da nima dovolj zaposlenih, da bo kar na enkrat, ker je rok omejen tri mesece na ATVP prišlo, ne vem, 20.000 prošenj za dovolite elektronskega potrdila za vstop v to virtualno sobo in enostavno ne bodo tega zmogli. Ampak vi zakaj daste to ATVP, ali ravno zato, da bi tu zablokiralo, da bi rok potekel, in da razlaščenci ne bi uspeli poiskati pravice na sodiščih, ker bi potekel rok, ali zato?  Veliko je takih določil, ki so neustrezna pri tem zakonu. Veliko je tudi prelaganja odgovornosti, kot sem rekel. In recimo v zvezi s tem, da bo vse te stroške, ki so nastali zaradi neustavnosti zakonskega določila, ki ga je sprejela koalicija, ki je vodila državo, ne vem, novembra 2013, mora stroške   (nadaljevanje) za to poplačati Banka Slovenije. Pa vas bom vprašal takole, gospod Dragonja, koliko držav pa je še predlagalo enako rešitev, da je tovrstne stroške poravnala centralna banka, zelo pošteno, zaradi tega, ker v predlogu zakona niste navedli niti enega takega, ki bi tako reševal, bodisi s skladom bodisi z neko drugo varianto. Pa me zanima, glede na to, da ste tri leta to pripravljali, verjetno zelo dobro veste, kako je s tem, tako pričakujem tudi ta odgovor.  Jaz priznam, da imam težavo ne glasovati proti temu zakonu, ker je slab in ker ne zadosti tistim kriterijem, ki bi jim tak zakon moral zadostiti. Se pa zavedam tega, da je sprejetje tega zakona oziroma vsaj začetek postopka nujen, zato da bo pravici prej ali slej zadoščeno, na način, kot vi to pripravljate, bom raje rekel slej, ne prej. Ampak, glejte, sprejmite tu roko vseh strank v Državnem zboru, ki bodo spustile ta zakon v drugo branje, in upoštevajte vse te pripombe, ki so danes tu izrečene. Upoštevajte tudi vse pripombe državnih institucij, ki so vas opozorile na to, da je tak zakon, kot je predlagan, neizvedljiv. Jaz upam, da bomo čim prej prišli do nekega predloga zakona, ki bo to poglavje ustrezno saniral in na koncu koncev vsaj vprašanje postopka izbrisa uredil skladno z ustavo. Še enkrat, do tega problema ne bi prišlo, če se Vlada oziroma tedanji parlament ne bi odločil za izbris, ampak bi enostavno porezal, torej, da bi nekaj dela ostalo podrejenim, potem teh težav ne bi bilo.  Zdaj pa samo še nekaj, ker se mi zdi, da je tudi dober čas za to razpravo. Nekateri izpostavljate, da je treba ločiti od tistih obvezničarjev, ki so bili nepoučeni, torej, ki so podrejene obvezniške papirje kupili na okencih, in tistih, ki so bili dobro obveščeni, pa so lahko tudi špekulirali ali pa so na ta način tudi komu pomagali, da so jim dali dodaten kapital v banki, čeprav so vedeli, da je banka v slabem stanju. Pa vam tu tudi v vladnem gradivu prav lepo piše: »V odškodninskih sporih po 350.a členu ZBan-1,« torej po tem neustavnem določilu zakona, »so pravice vezane na vsebino prenehanega vrednostnega papirja, zato v sporih po 350.a členu ZBan-1 tudi ni možno razlikovanje med vlagatelji glede na njihov status.« Torej, ni možno razlikovanje glede na tiste nepoučene in na tiste, ki so institucionarji. Zatorej ne zavajati javnosti, posebej tisti, ki ste ta 350.a člen vnesli v ZBan-1L. Najbolj zanimivo je pa, da ste ravno vi najbolj glasni pri tem, kako je treba te zadeve ločevati. Sprejmite odgovornost, pošteno sprejmite odgovornost in na podlagi tega pripravite zakon, ki bo ustrezno reševal pravno varnost tistih, ki so bili izbrisani.  Hvala.
Hvala lepa.  Spričo tega ker je nekoč predsednik Državnega zbora rekel, da se tukaj ne ploska, vam na Levici niso zaploskali, ker drugače pa se verjetno strinjate glede Nata. Vidim, da združujete stališča.  Kar se tiče leta 1999 in Natovih napadov, je marsikaj privedlo do tega. Tukaj na tem mestu povem še enkrat, mi smo člani Evropske unije, smo tudi člani Nata in kakorkoli – to so vaše interpretacije. Lahko jih interpretirate tako ali drugače, ampak kot sem rekel, Kosovo smo priznali, pa nismo edini. Trditi, da zdaj izstopajo, iz katere združbe, ne vem, ali iz Nata ali iz držav, ki so priznale Kosovo, iz Nata ne izstopajo. Črna gora se je ravno pridružila.  Vedno sem vesel, ko naredite malo predavanja iz zgodovine in vas tudi z veseljem poslušam, da ne bo pomote, ampak tukaj ne vidim potrebe po teh dejanjih, ki jih vi nakazujete. Se vam pa zahvaljujem za vprašanje in za vaše mnenje.
Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovane gospe, cenjeni gospodje! Poglavitni razlog za današnjo spremembo zakona smo danes že dvakrat slišali, zato ga ne bom ponavljal. Gre skratka za dogovor vlade z obema policijskima sindikatoma.  Tisto, kar je pa pomembno poudariti, pa je, da Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določa, da se v poklicno zavarovanje vključijo zavarovanci, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela in pa zavarovanci, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni mogoče uspešno poklicno opravljati. V skladu z veljavno ureditvijo minister za notranje zadeve v aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, določa delovna mesta, za katera je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje. Ne more pa minister določiti posameznih skupin delovnih mest zavarovancev. Tako so sedaj vse policisti vključeni v eno skupino delovnih mest, ne glede na dejstvo, da opravljajo naloge v zelo različnih pogojih in pod zelo različnimi obremenitvami. Predlog zakona torej sledi zavezi iz sklenjenega stavkovnega sporazuma in določa posebna delovna mesta policistov, ki bodo uvrščena v višjo skupino delovnih mest poklicnega zavarovanja. Podrobnosti bo določil minister v aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. Slišali smo tudi, da ta sprememba zajema približno 250 delovnih mest policistov. Za to skupino zavarovancev se bo povišala prispevna stopnja, kar bo privedlo do posledic za državni proračun v višini približno 21 tisoč evrov letno. Proračun policije v letu 2019 je sicer vreden 370 milijonov evrov in ta vrednost o kateri danes govorimo – 21 tisoč evrov, predstavlja šest tisočink enega odstotka celotnega proračuna. Predlog zakona je bila na seji matičnega odbora sprejet brez glasu nasprotovanja. Pričakujemo, da bo tako tudi na glasovanju v Državnem zboru prihodnji torek, 28. maja. V Poslanski skupini Desus bomo predlog zakona podprli. Hvala.
Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Današnji predlog zakona o Študentski organizaciji Slovenije se mi zdi, da je vendarle nek normalen zaključek nekega dogajanja v preteklih letih. Pa naj sama najprej povem kako sem sama v času poslanskega mandata spoznavala Študentsko organizacije Slovenije. Seveda so prihajali in vedno smo jih sprejeli tudi v poslanski skupini Nove Slovenije, zato ker želimo imeti z njimi dober odnos, odprt dialog, zato ker dejansko študentje prihajajo iz vseh naših družin, tudi iz moje, in želiš, da bi študenti vendarle imeli možnost predvsem dostopnega študija, do kvalitetnega izobraževanja in nenazadnje tudi enake možnosti, ker se tega tiče. Zato smo v Novi Sloveniji ves čas tudi gledali na študentske organizacije kot tiste organizacije, ki bdijo nad tam kakšen in kako bo urejen študij v Sloveniji in s tega vidika so bile naše oziroma moja pričakovanja izjemno velika. Če se vrnem v leto 2012, 2011, ko je bil zakon uveljavljen v pravici iz javnih sredstev, kjer je pobral štipendije mlajšim od 18 let in otroške dodatke starejšim od 18 let, se pravi študentom, moram reči, da sem takrat sama pogrešala odziv Študentske organizacije Slovenije. Lahko rečem, da takrat nekega zastopanja študentov, ki so bili prikrajšani zato, enostavno gani bilo. Tudi kasneje ves čas, ko sem, sem že parkrat tudi sama pozvala tekom poskušanja, ko je Nova Slovenija vlagala zadeve, da bi se vendarle vrnile državne štipendije nazaj in da bi se izvzel otroški dodatek iz preračunavanja štipendij študentom, takrat nekega jasnejšega poziva Študentske organizacije Slovenije, da je to pravilno in da bi to moralo se urediti, da bi morala Vlada to odpravit, ta člen, enostavno ni bilo – vsaj ne tako jasnega, da bi tudi študentje to opazili in predvsem pa njihovi starši. Tukaj je bila študentska organizacija nekoliko tiho, lahko rečem, da je šla na roko bivšim vladam in enostavno zadeve nekje držala pod pokrovom. Kar se sama spomnim, v zadnjih sedmih letih je bilo to izjemno aktivno, kar je bilo s strani študentske organizacije, je bil, leta 2012, pri proračunu, živi obroč študentov okrog Državnega zbora, ko je bila naša Vlada leta 2012 in seveda, bolj aktivno pri dvigu splošne olajšave, to je leto, dve nazaj – iz 3 tisoč na 3 tisoč 300 evrov tudi za študente za študentsko delo. Tukaj sem jaz zaznala neko večjo aktivnost študentske organizacije oziroma predstavnikov študentov. Lahko rečem, da ob novici, kako si delijo študentski denar, ki je denar vseh študentov v Sloveniji, vseh študentov, vsakega posameznika, da se kupujejo neke nepremičnine, da si privoščijo tako nesramne bogate izlete, študentje pa, tukaj, gledajo ali bodo šli na topel obrok ali ne. Topli obroki za doplačilo se iz meseca v mesec, pa bom rekla na dva meseca, dvigajo iz 2 evrov 30, kakor smo začeli 5 let nazaj, morajo zdaj že doplačevati praktično po 4 evre in pol, za topli obrok – se mi zdi, da je tukaj popolna neaktivnost študentske organizacije oziroma pri 10 milijonih, kolikor je njihov proračun, bi lahko študentska organizacija en del tega še dodatno subvencionirala, pa tega ni bilo. Študentske organizacije, ki imajo praktično tak proračun, da bi lahko pomagala vsem študentom v Sloveniji, s pomočjo pri hrani, pri njihovem toplem obroku na dan, ki jim pripada. Imam pa tudi nekaj sama, nekaj vprašanj – kateri študentski dom je bil nazadnje zgrajen v Ljubljani in katerega leta? Problem je, da so študentski domovi stari. Problem je, da študentski domovi dejansko ne ustrezajo standardom, njihove kuhinje ne ustrezajo in se mi zdi, da je, da me je to, zelo zanima. Imam še eno vprašanje – glede na to, da študentska organizacija kot krovna organizacija, imamo po Sloveniji tudi lokalne študentske organizacije, to se reče, neke študentske klube - mi imamo notranjske, primorske, goriške in tako naprej, po celi Sloveniji – in me zanima, koliko se te organizacije, če imate ločeno vodenje, koliko te študentske organizacije dobijo iz lokalnih proračunov? Poleg 10 milijonov, ki jih dobijo iz državnega proračuna, so tukaj še proračun, ki jim, v proračunu, ki jim ga nameni tudi lokalna skupnost – koliko je tega denarja? Ker če vse to skupaj seštejemo, je krepko čez 10 milijonov tega denarja, ker vem da, določene občine zelo močno podpirajo študentske organizacije in lokalne, kar je seveda prav, saj se dogajajo tudi stvari, ampak na državni ravni je ena taka večja stvar Škisova tržnica, ki je bila dobrih 10 dni nazaj, 14 dni nazaj, ki dejansko je pokazala, kako netransparentno se dela z denarjem, da lahko odnesejo kar denar s Škisove tržnice in potem, najhujše je pa tisto, kar v tej državi ves čas opozarjam, da odgovorni ne znajo prevzet subjektivne in objektivne odgovornosti. Predstavnica je predlagala razrešitev ob tej napaki in ji seveda razrešitev, odstop, niso sprejeli. Glejte, pri taki malomarnosti - in mi lahko rečemo, da je to dejanje iz malomarnosti – mora se človek umaknit. Hočeš, nočeš, umaknit - kar tudi študentje opozarjajo, pa tudi sama. Se mi zdi skrajno neprimerno, da v študentskih organizacijah delujejo ljudje, ki so stari 40 let ali pa kakšno leto manj in potem rečejo, mi mladi - jaz imam starega študenta 22 let, pa sedajle enega, ki zaključuje srednjo šolo in bo postal, upam da, študent v naslednjem šolskem letu. Jaz mislim, da taki lahko rečejo »mi mladi«. Da imamo tukaj en preskok generacij, ki se ima pri 40. letih še vedno za mlade, saj je mlad napram meni, napram mojemu kolegu Horvatu, seveda so mladi. Ampak jaz mislim, da je prav, da študentske organizacije vodijo študentje, ki so najbolj vpeti v študentsko življenje, ki poznajo vse težave, ki poznajo, kako je težko priti do študentskega doma, do sobe v študentskem domu, ki poznajo kaj pomeni študentsko delo, če želiš si plačati ali doplačati topel obrok, ki vedo kaj pomeni vse skupaj doplačevati. Zato se mi zdi, da bi bilo tukaj za razmisliti tudi to, da bi bili, ne vem, neki funkcionarji v študentskih organizacijah, tako kot zakon govori, do kdaj si lahko študent, do 26. leta. Mislim, da bi to dejansko potem vzpodbudilo mlade, da bi bili bolj aktivni. Mogoče ne nazadnje tudi bili bolj aktivni tudi na volitvah. Tako pa, ko pridejo te stare »džombe«, taki mladi in neizkušeni se porazgubijo, zato ker nimajo ne znanja ne nič nastopati proti takim, bom rekla, nekaj let, desetletij starejšim ljudem, ki se imajo za študentske funkcionarje in enostavno se potem ne vklapljajo v to. In ostaja študentska organizacije v rokah določenih posameznikov, da ne rečem mogoče celo določene politične stranke.  Želim si, da bi delali pregledno. Jaz si močno želim, da bi tudi Komisija za preprečevanje korupcije imela večji vpliv in večji pregled nad njihovimi plačami. Bi si pa še želela, da bi vendarle stekli tudi kakšni postopki napram določenim osebam, ki so zlorabili vse študente v Sloveniji zato, da so si privoščili luksuz. Računam, da bi mogoče te zadeve ne nazadnje se res našle in bile na voljo vsem študentom. Če bo to pri spremembi iz zasebne v pravno osebo bilo omogočeno, tudi vse počitniške kapacitete in tako, da bi bile na voljo res tem študentom. Predvsem pa, veste kaj, da bi bile na voljo študentskim družinam. Imamo kar nekaj študentskih družin, mladih, kjer dejansko študentske organizacije ne naredijo tisto, kar bi bilo potrebno. Ko se dva študenta poročita izgubita vse pravice iz naslova študentov in kar naenkrat postanejo odrasle osebe. To je tudi po Zakonu o družinskem zakoniku. In se mi zdi, da jih študentska organizacija na tej stopnji ni podprla. Izgubijo vse pravice, tudi ne dobijo niti denarne socialne pomoči. Zdi se mi, da bi bilo potrebno tudi na tem področju narediti korak naprej. In da bi študentske organizacije podpirale študentske družine. Hvala.
Hvala za vaše stališče, gospod poslanec. S tem, spoštovane poslanke in poslanci… Še enkrat, gospod Miha Kordiš?  Izvolite.
Hvala, gospa poslanka, za vašo razpravo.  Za gospodom Jožefom Horvatom ste gospod Vojko Starović, za vami pa gospa Mateja Udovč. Izvolite.
Hvala lepa. Naslednji bo gospod Dušan Šiško predstavil stališče Poslanske skupine SNS. Izvolite.
Hvala, gospod predsednik Vlade.  Gospod poslanec, imate možnost za postopkovni predlog. Izvolite.
Hvala lepa. Naslednji ima besedo gospod Jožef Horvat, pripravi pa naj se gospod M