6. redna seja

Mandatno-volilna komisija

24. 1. 2019

Transkript seje

Ivan Hršak

Pričenjam 6. sejo Mandatno-volilne komisije. Vse članice in člane komisije, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam!

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji članice oziroma člani komisije: Gospod Ferenc Horvat. Na seji pa kot nadomestni članice oziroma člani komisije s pooblastili sodelujejo: Gospa Andreja Zabret po pooblastilu namesto gospoda Braneta Golubovića in mag. Andrej Rajh namesto Maše Kociper.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red:

1. Predlog za imenovanje podpredsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije

2. Odstopni izjavi članov Nadzornega sveta Radiotelevizije Slovenija

3. Administrativne zadeve

4. Zahteva Okrožnega sodišča v Ljubljani, Kazenski oddelek, za odločitev o dovoljenju za začetek kazenskega postopka zoper sodnico Katarino Kuret Marolt

5. Nadzor premoženjskega stanja eno leto po prenehanju funkcije namestnice predsednika Komisije za preprečevanje korupcije po 21. členu Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije

22. 1. 2019 sem predlagal umik 3. točke - Administrativne zadeve in sicer iz istega razloga iz katerega je bila ta točka prekinjena na predhodni seji.

15. 1. in 17. 1. 2019 ste prejeli predloge za razširitev dnevnega reda z novimi A1., 2.a., 2.b., in 2.c. točkami in sicer:

A1. Predlog za izvolitev varuha človekovih pravic

2.a. Predlog Sklepa o sestavi in imenovanju predsednika, podpredsednika, članov in namestnikov članov Preiskovalne komisije o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije ter področju nabav in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom

2.b. Predlog Sklepa o sestavi in imenovanju predsednika, podpredsednika, članov in namestnikov članov Preiskovalne komisije o ugotavljanju domnevnega pranja denarja v NKBM d.d., domnevnega nezakonitega financiranja politične stranke SDS in domnevnega nezakonitega financiranja volilne kampanje SDS za predčasne volitve poslancev v Državni zbor 2018

2.c. Ugotovitev prenehanja mandata sodnice porotnice Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani za odločanje v delovnih sporih

Ali želi kdo v imenu svoje poslanske skupine predstaviti stališče o predlogih za umik oziroma o predlogih za razširitev?

Izvolite gospod Dušan Šiško.

Dušan Šiško

Hvala za besedo, predsedujoči.

V Poslanski skupni Slovenske nacionalne stranke predlagamo, da se z dnevnega reda 6. seje Mandatno-volilne komisije umakne točka dnevnega reda, ki zadeva administrativne zadeve.

Zahtevamo namreč, da se ukine enopetinjsko delo poslancem po Zakonu o poslancih.

Zelo nadzoren prikaz iz prejšnjega mandata je, ko je poslanec, vsi vemo za katerega gre, na takšen način dodatno zaslužil več kot 70 tisoč evrov med leti 2007 in 2012.

Denar je šel mimo FURS na njegovo društvo in naša davčna blagajna je bila tako oškodovana za več 10 tisoč evrov. To smo razpravljali tudi na kolegiju predsednika Državnega zbora in je bil skupni dogovor, da se o tem razpravlja na Mandatno-volilni komisiji. Med tem časom pa se je ustanovila delovna skupina, ki pripravlja nov Zakon o poslancih. To se nam zdi absurdno, nedopustno in neetično dejanje.

Nadalje se to enopetinjsko delo poslancem pozna pri udeležbah na odborih in sejah, kjer jih ni iz upravičenih in neupravičenih razlogov in nato iščejo svoje zamenjave. To pomeni, da opravljanje njihovega dela vpliva na izvrševanje funkcije poslanca Državnega zbora in predstavlja ovire za objektivno in od zunanjih vplivov neodvisno upravljanje njihove funkcije. Vse to delajo z namenom, da bi lahko še več zaslužili poleg poslanske plače.

Mar ni ta še previsoka glede na mnenje ljudstva, da poslanci pač nič ne delamo?

Vemo, da poslanec ne sme opravljati pridobitvene dejavnosti, na primer imeti svoj espe in deoo, ki po zakonu ni združljiva z opravljanjem javne funkcije, zato smo mnenja, da se ukine enopetinjsko delo poslancev, ker v praksi nazorno vidimo, da to velikokrat presega eno petino polnega delovnega časa potrebnega oziroma določenega za redno opravljanje dejavnosti.

Hvala

Ivan Hršak

Hvala lepa, kolega Dušan Šiško.

Jaz bi dal samo odgovor, da očitno niste dobro poslušali, ker sem 22. 1. 2019 predlagal umik te tretje točke in lahko samo obrazložim, sem rekel iz istega razloga, kot je bila takrat na predhodni seji prekinjena, ker potekajo pogovori, je bila ustanovljena delovna skupina za spremembo Zakona o poslancih in v sklopu te razprave bo potem tudi razprava o 13. členu, ki prav opredeljuje to petinjsko delo.

Kako bo ta delovna skupina potem odločala na osnovi tega, bomo potem tudi v nadaljevanju razpravljali.

Zdaj dam pa besedo gospodu Francu Jurši.

Franc Jurša

Hvala lepa, predsedujoči, za besedo.

Podprl bom ta predlog o umiku točke dnevnega reda, bi pa kolega Šiška rad samo popravil. Namreč ta isti poslanec, katerega ste omenjali v tem mandatu ni bil poslanec, 2008-2012 ni bil poslanec, bil je od 2012 in nadalje.

Ivan Hršak

Hvala lepa.

V skladu, še kdo drug želi razpravljati? Če ne, zaključujem razpravo in v skladu s 64. Členom poslovnika Državnega zbora najprej prehajam na glasovanje o predlogu za umik.

Glasujemo o predlaganemu umiku 3. točke z dnevnega seje. Glasujemo.

Kdo je za? (18 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Prehajamo še na glasovanje o predlogih za razširitev. Glasujemo o predlagani razširitvi dnevnega reda seje z novo A1 točko. Glasujemo.

Kdo je za? (18 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Glasujemo še o predlagani razširitvi dnevnega reda seje z novo 2.a. točko. Glasujemo.

Kdo je za? (18 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Glasujemo o predlagani razširitvi dnevnega reda seje z novo 2.b. točko. Glasujemo.

Kdo je za? (18 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet. Glasujemo o predlagani razširitvi dnevnega reda seje z novo 2.c. točko. Glasujemo.

Kdo je za? (17 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Nekatera gradiva za današnjo sejo ste prejeli v varovani predal v sistemu UDIS, saj vsebuje osebne podatke, ki so varovani na podlagi zakona. V kolikor jih nameravate navajati oziroma v zvezi z njimi sprožati vprašanja vas prosim za predhodne opozorilo, saj moram v takem primeru v skladu s 101. členom poslovnika sejo zapreti za javnost.

Sedaj prehajamo na A1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZA IZVOLITEV VARUHA ČLOVEKOVIH PRAVIC, ki ga je državnemu zboru 14. 1. 2019 predložil predsednik Republike Slovenije, gospod Borut Pahor.

Predlog ste članice in člani zaradi varstva osebnih podatkov prejeli v varovani predal v sistemu UDIS. K tej točki dnevnega reda je vabljen Urad predsednik Republike Slovenije, seje se udeležuje gospa Nataša Kovač, generalna sekretarka v Uradu predsednika Republike Slovenije, ki jo prav lepo pozdravljam.

Uvodna pojasnila:

Zakon o Varuhu človekovih pravic v 2. členu določa, da Varuha človekovih pravic izvoli državni zbor na predlog predsednika republike.

12. člen navedenega zakona nadalje določa, da Varuha izvoli državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev za dobo šestih let in je po poteku mandatne dobe lahko še enkrat izvoljen.

V skladu z drugim odstavkom 13. člena navedenega zakona mora državni zbor o predlogu predsednika republike odločiti v 45 dneh od dne predložitve predloga.

Zaradi izteka mandata varuhinji človekov pri Vlasti Nussdorfer, in sicer 23. aprila 2019, predsednik republike državnemu zboru predlaga, da za varuha človekov pravic izvoli Petra Svetino.

Predlog sklepa, ki ga bo Mandatno-volilna komisija posredovala v odločanje državnemu zboru, ste prejeli kot delovno gradivo.

Želi besedo gospa Nataša Kovač, generalna sekretarka v Uradu predsednika Republike Slovenije za obrazložitev predloga?

Izvolite, beseda je vaša.

Nataša Kovač

Hvala lepa, gospod predsednik.

Spoštovani poslanke in poslanci!

Naj samo uvodoma rečem, da gre za potek mandata 23. Februarja, zato da ne bi bilo pomote.

Predsednik republike je po obvestilu o poteku mandata objavil javni poziv. Na javni poziv se je prijavilo 9 kandidatov, ki so dali soglasje h kandidaturi, to so mag. Stanko Baluh, dr. Valerija Korošec, mag. Rajko Markovič, dr. Jasna Murgel, dr. Gorazd Pretnar, doc. dr. Jadranka Sovdat, Peter Svetina, dr. Rok Svetlič in dr. Franci Lohar.

Po temeljitem razmisleku, pogovorih z vsemi kandidatkami in kandidati, po večkratnih pogovorih in svetovanjih s predstavniki in vodji poslanskih skupin v Državnem zboru, se je predsednik republike odločil, da predlaga za Varuha človekovih pravic gospoda Petra Svetino, specialnega pedagoga za duševno prizadete.

Gospod Svetina se je že predstavil tudi poslanskim skupinam, opravil je javno predstavitev v prostorih urada predsednika republike, tako da ga tako poslanci, kot javnost, ga je v zadnjem času uspela že bolje spoznati, zato samo nekaj poudarkov na podlagi katerih se je predsednik odločil za to kandidaturo:

Gospod Svetina je po končanem študiju na Pedagoški fakulteti kot specialno pedagog za duševno prizadete in po pridobitvi naziva direktor v socialnem varstvu svojo celotno poklicno pot posvetil področju socialnega varstva, šolstva, delovanju invalidskih, humanitarnih in prostovoljnih organizacij. Delo jo posvetil ljudem, ki potrebujejo posebno pozornost, vzpostavitvi posebnih ukrepov za njihovo aktivno vključevanje v vsakdanje življenje in stalen boj za uresničevanje njihovih temeljnih pravic, najsi bo kot učitelj, kot pedagoški vodja v posameznih zavodih, tako v Sloveniji, kot sosednji Avstriji, kjer se je mimogrede dodobra spoznal tudi z delovanjem in življenji pripadnikov slovenske manjšine na Avstrijskem Koroškem, pozneje, po vrniti v Slovenijo, pa kot direktor Varstveno-delovnega centra v Mengšu, za odrasle osebe z zmernimi težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju. Pri tem je prispeval k inovativnim pristopom, ki so tem osebam omogočili kakovostno življenje in bivanje. 7 let je opravljal funkcijo direktorja Zaposlitvenega centra Karso v Pivki in pri tem zagotovil trajno in kakovostno zaposlitev sodelavcem, od katerih sta dve tretjini invalidov na zaščitenih delovnih mestih.

Trenutno opravlja nalogo strokovnega direktorja zavoda za socialno podjetništvo na podeželju Grunt, ki postaja uveljavljen primer dobre prakse zaposlovanja invalidov na podeželju, tako doma kot v tujini. Kot gostujoči predavatelj je predaval na Fakulteti za družbene vede, Pedagoški fakulteti, Filozofski fakulteti ter Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije.

Gospod Peter Svetina ima poseben izostren čut za ljudi. Prav posebej za tiste družbene skupine, ki varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin še posebej potrebujejo. Ob delovnih obveznostih si je vselej prizadeval za varovanje človekovih pravic in dostojanstva ter za širše sistemske spremembe, v kolikor se je za to pokazala potreba. Je človek dialoga, a neomajen, ko se ljudem godi krivica.

S svojim delom je dokazal, da lahko za reševanje različnih izzivov na tem področju uspešno nagovori različne vrste javnosti, kar je za funkcijo varuha človekovih pravic tudi posebej pomembno.

Gospod Peter Svetina je oseba z visoko stopnjo integritete in javnega ugleda, z ustreznim strokovnim znanjem in dolgoletnimi izkušnjami in odločnostjo, ki so potrebne za spopadanje s kršitelji človekovih pravic in za uresničevanja vezi razvoja in poslanstva varuha človekovih pravic.

Na tej podlagi je mogoče pričakovati, da bo v primeru izvolitve, funkcijo opravljal odgovorno, strokovno, vestno in neodvisno. Na podlagi opravljenih posvetovanj z vodji Poslanskih skupin pri predsedniku Republike, je mogoče utemeljeno sklepati, da kandidat uživa tudi zadostno podporo v Državnem zboru Republike Slovenije.

To so predlogi in utemeljitev za predlog predsednika Republike, da predlaga Državnemu zboru gospoda Petra Svetino, da ga izvoli za varuha človekovih pravic. Hvala lepa.

Ivan Hršak

Najlepša hvala za to obrazložitev.

Zdaj pa odpiram razpravo poslank in poslancev. Želi kdo razpravljati? Če, aha, gospod Jožef Horvat, izvolite.

Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani gostje.

Nova Slovenija je že pred časom, celo na svojih organih, na izvršilnem odboru sprejela odločitev, da predlagamo za naslednjega varuha človekovih pravic gospoda Petra Svetino. Kaj so ključni razlogi za našo podporo kandidatu, gospodu Petru Svetini? Ugotovili smo, da ga odlikuje čustvena inteligenca in pri njem smo odkrili pravzaprav vseh pet glavnih komponent čustvene inteligence. Ne želim zdaj predavati o čustveni inteligenci, veste, kaj to je, bi pa vsaj te glavne komponente, ki smo jih pri njemu odkrili, rad izpostavil in to je – samozavedanje, samoobvladovanje, notranja motivacija, empatija in socialne veščine.

Petra Svetino predlagamo za kandidata za varuha človekovih pravic, ker je oseba z integriteto, z izrazitim občutkom za sočloveka in pripravljen delovati in sodelovati. Poleg veliko praktičnih in življenjskih izkušenj s področja dela z ranljivimi ciljnimi skupinami, je odprt za pobude in predloge vseh skupin prebivalcev. Na svojih stališčih je trden, neomajen, vendar je pripravljen sprejeti argumente, ki ga prepričajo. Na svoji poti se je pripravljen spopasti tudi z največjimi ovirami, če so seveda v korist človeka in ljudem zagotavljajo osnovne pravice, to je ne nazadnje dokazal tudi lansko leto ob zapletih pri sprejemanju Zakona o socialnem vključevanje invalidov.

Še veliko pozitivnih lastnosti gospoda Petra Svetine bi rad našteval. Zaključim s tem, da ga iskreno podpiramo in mu želimo veliko uspehov in tukaj je predsednik Republike, lahko rečem, to je(?) naša ocena, imel srečno roko in mislim, da je izbral pravega kandidata. Hvala lepa.

Ivan Hršak

Hvala Jožef. Želi še kdo razpravljati? Če ne, zaključujem razpravo. Na glasovanje dajem naslednji predlog sklepa: Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme sklep, s katerim se za varuha človekovih pravic za dobo 6 let izvoli gospod Peter Svetina. Pričenjamo z glasovanjem.

Glasovanje.

Kdo je za? (14 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Zaključujem to točko dnevnega reda, se zahvaljujem gospe Nataši Kovač za sodelovanje in ji želim še naprej uspešno delo. Hvala.

Sedaj pa prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZA IMENOVANJE PODPREDSEDNIKA VRHOVNEGA SODIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE, ki ga je Državnemu zboru predložila ministrica za pravosodje. Del gradiva je objavljen pri EPI, del gradiva pa ste članice in člani zaradi varstva podatkov prejeli v varovani predal v sistemu UDIS.

K tej točki dnevnega reda je vabljena gospa Andreja Kovač, Andreja Katič, se opravičujem, ministrica za pravosodje, ki jo prav tako lepo pozdravljam, se še enkrat opravičujem.

Uvodna pojasnila – v skladu z enajstim odstavkom 62.b člena v povezavi s prvim odstavkom 62.a člena Zakona o sodiščih, podpredsednika Vrhovnega sodišča imenuje Državni zbor na predlog ministra, pristojnega za pravosodje, po predhodnem mnenju Sodnega sveta in občne seje Vrhovnega sodišča za dobo 6 let, z možnostjo ponovnega imenovanja.

Na navedeni podlagi, ministrica za pravosodje po predhodni pridobitvi obeh mnenj Državnemu zboru predlaga, da za podpredsednika Vrhovnega sodišča imenuje dr. Miodraga Đorđevića, vrhovnega sodnika svetnika na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije.

Sedaj pa dajem besedo ministrici, gospe Andreji Katič, da, za uvodno predstavitev predloga. Izvolite, beseda je vaša.

Andreja Katič

Hvala, spoštovani predsednik. Spoštovani članice in člani odbora, spoštovani vsi ostali prisotni.

Sodni svet je v Uradnem listu, dne 1. decembra 2017 objavil javni poziv sodnikom, k vložitvi kandidatur za prosto mesto podpredsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Na ta razpis se je kot edini kandidat prijavil vrhovni sodnik svetnik, dr. Miodrag Đorđević.

Ministrstvo za pravosodje je prejelo obvestilo, da je občna seja Vrhovnega sodišča dne 22. februarja 2018, podprla njegovo kandidaturo. Prav tako je Sodni svet na svoji 111. seji dne 25. januarja 2018, obravnaval kandidaturo vrhovnega sodnika svetnika dr. Miodraga Đorđevića na razpisano mesto podpredsednika in sprejel odločitev, da njegovo kandidaturo prav tako podpira.

Takratni minister za pravosodje, mag. Goran Klemenčič je podal predlog za imenovanje podpredsednika Vrhovnega sodišča, ki je bil Državnemu zboru poslan 2. marca 2018. Predlog pred(?) pristojno Mandatno-volilno komisijo kljub uvrstitvi na dnevni red 12. aprila, ni bil obravnavan. Zaradi volitev nove sestave Državnega zbora se je postopek pravzaprav končal, zato sem sama ponovno pozvala k podaji mnenja tako Vrhovno sodišče kot Sodni svet, ki sta povedala, da imata enako mnenje kot je bilo v predhodnem postopku.

Priloženo imate obširno dokumentacijo, mogoče bi samo utemeljila tudi njegove strokovne kvalifikacije. Iz vse dokumentacije izhaja, da je zelo sposoben sodnik in vsestranski pravni strokovnjak. Svojo kariero je v celoti posvetil sodstvu. Sodniško službo opravlja že od leta 1995 dalje, od tega že od leta 2003 na Vrhovnem sodišču. Od leta 2010 do leta 2015 je bil tudi na seznamu namestnikov izvoljenega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu.

Kandidat se v praksi še posebej posveča insolvenčnemu pravu in na tem področju kot predavatelj sodeluje na številnih strokovnih in znanstvenih srečanjih doma in v tujini. Od leta 2007 je predstavnik Slovenije v Uncitralu(?) na zasedanjih delovne skupine za insolvenčno pravo. V domači in tuji strokovni javnosti, zlasti pa med kolegi sodniki uživa visok strokovni ugled.

Sodni svet je tako prepričan, da bo uspešno opravljal naloge podpredsednika Vrhovnega sodišča in ustrezno sodeloval tudi pri njegovem predstavljanju navzven.

Kandidat je v svoji prijavi, kot predstavitvi tudi poudaril, da podpira strateški program predsednika Vrhovnega sodišča, opredelil se je do aktualnega stanja in do nekaterih problemov v sodstvu, ker se je posebej zavzel tudi za izboljšanje odnosov med sodstvom in mediji. V luči vsega, kar sem povedala ob presoji njegovih sposobnosti tako strokovne kvalitete uveljavljenost kot vrhunskega pravnega strokovnjaka tudi glede njegove vodstvene sposobnosti tudi v luči obeh posredovanih mnenj sem predlagala Državnemu zboru, da to kandidaturo sprejme in ga imenuje. Hvala.