Dobro jutro, spoštovane članice, spoštovani člani, spoštovani vabljeni.

Pričenjam 7. sejo Ustavne komisije.

Obveščam vas, da se današnje seje ne moreta udeležiti doktor Matej Tašner Vatovec in Ferenc Horvát. Imam pa nekaj pooblastil in sicer kolega Rado Gladek nadomešča člana komisije Janeza Janšo, magister Darko Krajnc nadomešča člana Dejana Süča, doktor Mirjam Bon Klanjšček nadomešča magistrico Urško Klakočar Zupančič, kolega Aleksander Prosen Kralj nadomešča kolegico, članico komisije Lucijo Tacer Perlin in kolega Dušan Stojanovič nadomešča magistra Deana Premika.

Sklic seje ste prejeli 24. 9. 2025, ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za umik katere od predlaganih točk oziroma za razširitev dnevnega reda je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

In prehajamo na 1. točko dnevnega reda.

Še prej pa še eno pooblastilo. Kolegica Mojca Šetinc Pašek nadomešča članico komisije magistrico Meiro Hot.

Prehajamo torej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA OBRAVNAVA DELOVNEGA BESEDILA PREDLOGA USTAVNEGA ZAKONA O DOPOLNITVI TRETJEGA POGLAVJA USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE, KI JO BOMO OBRAVNAVALI NA PODLAGI 179. ČLENA IN PRVEGA ODSTAVKA 180. ČLENA POSLOVNIKA DRŽAVNEGA ZBORA.

Državni zbor je na 31. seji, 23. 5. 2025 zaključil prvo fazo ustavno revizijskega postopka za dopolnitev tretjega poglavja Ustave s sprejemom sklepa, da se začne predmetni postopek in s sprejemom stališča o osnutku ustavnega zakona za novi 74.a člen, na podlagi katerega je strokovna skupina Ustavne komisije za določitev pravice do gotovine v Ustavi Republike Slovenije pripravila delovno besedilo predloga ustavnega zakona, ki je predmet odločanja na naši Ustavni komisiji.

Kot gradivo za današnjo sejo, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, ste prejeli: sklep o začetku postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije in stališče Državnega zbora o osnutku ustavnega zakona, dopis koordinatorja ustavne komisije z delovnim besedilom: Predlog ustavnega zakona o dopolnitvi tretjega poglavja Ustave Republike Slovenije in z obrazložitvijo Ustavnega zakona z dne 22. 7. 2025, dopis Evropski centralni banki z dne 1. 8. 2025, mnenje Evropske centralne banke z dne 3. 9. 2025, mnenje Gibanja Zedinjena Slovenija - pripombe Sloge in pisno podporo Stranke generacij.

Ustavna komisija na podlagi sprejetih odločitev, sklepa in stališča Državnega zbora in na podlagi 179. člena Poslovnika Državnega zbora pripravi predlog ustavnega zakona za plenarno zasedanje Državnega zbora. Zato sem skladno s sklepom o ustanovitvi strokovne skupine, ki določa njene pristojnosti, posredoval odločitvi Državnega zbora strokovni skupini za določitev pravice do gotovine v Ustavo Republike Slovenije. Strokovna skupina se je lotila dela in nam 22. 7. 2025 predložila delovno besedilo Predloga Ustavnega zakona o dopolnitvi tretjega poglavja Ustave Republike Slovenije, ki ste ga prejeli s sklicem. Skladno z našim dogovorom sem pripravljeno besedilo strokovne skupine, prevedeno v angleški jezik, posredoval predsednici Državnega zbora s prošnjo, da dokumentacijo posreduje Evropski centralni banki v mnenje. Predsednica je 1. 8. 2025 gradivo poslala Evropski centralni banki v preučitev. Evropska centralna banka nam je 2. 9. 2025 posredovala mnenje o pripravljenem delovnem predlogu Ustavnega zakona z dne 22. 7. 2025. Do evropske, do mnenja Evropske centralne banke se je opredelila strokovna skupina, ki je 22. 9. 2025 pripravila delovno besedilo Predloga ustavnega zakona o dopolnitvi tretjega poglavja Ustave Republike Slovenije. Strokovna skupina je sprejela in nam posredovala tudi obrazložitev ustavnega zakona, ki bo v nadaljevanju seje predmet seznanitve Ustavne komisije.

Na sejo komisije so k obravnavi te točke vabljeni: koordinator Ustavne komisije doktor Igor Kaučič, ki ga prav lepo pozdravljam, Strokovna skupina za določitev pravice do gotovine v Ustavi Republike Slovenije, lepo pozdravljam poročevalca doktorja Mira Cerarja in ostale člane strokovne skupine, Ministrstvo za finance, Državni svet, Banko Slovenije, pozdravljam gospoda Jurija Žitka, vabil sem gospoda Ivana Jurgca kot predstavnika predlagatelja predloga za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom Ustavnega zakona.

O delovnem besedilu predloga Ustavnega zakona bomo odločali po opravljeni razpravi z obrazložitvijo Ustavnega zakona, ki ste ga prejeli skupaj z delovnim besedilom predloga Ustavnega zakona pa se bomo le seznanili z njeno vsebino, saj ni predmet ustavno revizijskega postopka in sprejemanja v Državnem zboru. Naj tukaj samo dodam, da priložena obrazložitev je koristen pripomoček Ustavnemu sodišču in uporabnikom Ustave, da lažje razumejo namen, pomen in vsebino predlaganih oziroma sprejetih sprememb Ustave.

Preden dam besedo vabljenim, le kratko pomembno obvestilo. Ker je bila glede razdelka I. in razdelka II. razprava že opravljena ob sprejemanju predloga stališča na Ustavni komisiji kot tudi ob sprejemanju stališča na plenarnem zasedanju Državnega zbora, lahko Ustavna komisija na tej seji ta razdelek le sprejme ali pa ne. Če komisija razdelka I. ne bo sprejela, bomo skladno s prvim odstavkom 180. člena Poslovnika o tem pripravili poročilo za sejo Državnega zbora. Enako velja tudi za razdelek II.

V tem primeru Državni zbor lahko v skladu z drugim odstavkom 180. člena Poslovnika po končani razpravi o poročilu sprejme novo stališče o osnutku Ustavnega zakona ali pa sklene, da je ustavno revizijski postopek glede konkretnega ustavno revizijskega predloga končan. V takem primeru Ustavna komisija lahko za potrebe te razprave na Državnem zboru predlaga predlog stališča o osnutku Ustavnega zakona z dne 23. 11. 2023. To je osnovni ustavnorevizijski predlog ali s sklepom predlaga Državnemu zboru, da sklene, da je predmetni ustavnorevizijski postopek končan.

Sedaj pa dajem besedo najprej vabljenim, in najprej dobi besedo koordinator Ustavne komisije, doktor Igor Kaučič, izvolite.

Hvala, gospod predsednik.

Spoštovani poslanke in poslanci in drugi vabljeni gostje na današnjo sejo!

Na podlagi sklepa Državnega zbora, ki je odločil, da se začne postopek za spremembo Ustave, je strokovna skupina v mesecu juliju pripravila delovno besedilo Ustavnega zakona o dopolnitvi tretjega poglavja ustave z novim 74.a členom. Delovno besedilo vsebuje predlagano določbo tega novega 74.a člena, ki se glasi: "Vsakdo ima v skladu z zakonom pravico do uporabe gotovine pri bančnem poslovanju in drugih oblikah pravnega prometa." Skladno z dogovorom v ustavni komisiji je bilo to delovno besedilo že v drugo poslano Evropski centralni banki v mnenje, ki ga je tudi posredovala. Po prejemu tega mnenja je strokovna skupina ponovno sklicala strokovno posvetovanje z zunanjimi strokovnjaki s tega področja, ki so osebno, bodisi pisno odzvali na predlagano določbo 74. člena, ki jo je pripravila strokovna skupina in odziv nanjo s strani Evropske centralne banke. Strokovna skupina je na podlagi mnenja Evropske centralne banke ter mnenj in stališč zunanjih strokovnjakov ter seveda članov strokovne skupine 22. septembra tega leta pripravila dopolnjen predlog delovnega besedila ustavnega zakona z novim 74.a členom, ki je tudi predmet današnje obravnave in odločanja.

Delovno besedilo omenjenega ustavnega zakona se tudi po posvetu z zunanjimi strokovnjaki in tudi po prejetem mnenju Evropske centralne banke ni spremenilo. In se glasi enako, kot sem ga prej prebral, torej, da ima vsakdo v skladu z zakonom pravico do uporabe gotovine pri bančnem poslovanju in drugih oblikah pravnega prometa, le obrazložitev je bila dopolnjena z mnenji, ki sem jih prej omenil in seveda tudi mnenjem Evropske centralne banke.

Delovno besedilo, ki sem ga prebral, torej delovno besedilo določbe novega 74.a člena je bilo s strani članov strokovne skupine sprejeto soglasno in je tudi danes pred vami. Hvala lepa.

Najlepša hvala, doktor Kaučič.

Sedaj pa dajem besedo poročevalcu strokovne skupine doktor Miru Cerarju za predstavitev delovnega besedila predloga ustavnega zakona.

Izvolite, doktor Cerar.

Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik, članice, člani Ustavne komisije, drugi prisotni!

Kot je že povedal profesor doktor Igor Kaučič, smo izhajali pri oblikovanju besedila, ki ga imate pred seboj, torej besedila, člena, delovnega besedila predloga ustavne spremembe oziroma dopolnitve iz stališč Ustavne komisije in potem seveda predvsem stališč Državnega zbora, ki je to stališče Ustavne komisije posvojilo. Naj še omenim, da smo v vsem tem procesu preučili številna strokovna gradiva, tudi nekatere tuje ustave, seveda upoštevali, kot je bilo rečeno, obe mnenji Evropske centralne banke, dve mnenji Vlade, mnenje Banke Slovenije, seveda tudi stališča predlagatelja in vseh ostalih, ki so nam karkoli sugerirali v zvezi s tem in na sejo tudi vabili večkrat zunanje strokovnjake. Naših sej delovne skupine se je redno udeleževal tudi gospod Jurij Žitko, predstavnik Banke Slovenije, ki nam je pomagal pri razmišljanjih in oblikovanju besedil. Tako da zdaj imamo pred seboj to besedilo, ki smo ga oblikovali tudi v skladu s tistim stališčem Državnega zbora, ki pravi, da naj se pri dokončnem oblikovanju te ustavne določbe oziroma ustavnih določb upoštevajo vsi pravni in drugi vidiki, ki so pomembni za ustrezno dopolnitev ustave z določitvijo pravice do uporabe gotovine.

Naj zdaj nekako povzamem ključne vidike mnenja, pa se bom skušal izogniti ponavljanju tistih zadev, ki smo jih že večkrat obravnavali. Predvsem je treba povedati to, da tako oblikovana določba, kot jo imamo zdaj pred sabo ni v nikakršnem neskladju ali v nasprotju z monetarno ureditvijo Evropske unije. Daje pa suvereno ustavno podlago in napotilo slovenskemu zakonodajalcu, da povsod tam, kjer je to mogoče in primerno ter torej ni v nasprotju s pravnim redom Evropske unije, zagotovi ustrezne oziroma tudi dodatne možnosti uporabe gotovine v pravnem prometu, in sicer v fizični, torej materialni obliki bankovcev in kovancev. Naj poudarim, da torej namen predlagane ustavne spremembe oziroma dopolnitve tretjega poglavja Ustave s tem 74.a členom torej ni odstopanje od dosedanje monetarne ureditve. In zato tudi določba, kot smo jo oblikovali, nikakor ne povzroča nekega neskladja ali nasprotovanja med našo in to ureditvijo. Kajti, predlagana ustavna sprememba je predvsem mišljena kot utrditev takšne ureditve, ki na evropski ravni že velja in ki po zagotovilih Evropske centralne banke bo veljala tudi še naprej. Se pravi, bo tudi še naprej upoštevano dejstvo, da gotovina predstavlja pomemben del plačilnega prometa v praksi in želi tudi Evropska centralna banka, kot to večkrat navaja v raznih dokumentih, tudi v prihodnje ohranjati in spodbujati celo njeno uporabo v določenih vidikih.

Zdaj, seveda na podlagi takšne ustavne spremembe kot je zdaj, zapisana bo seveda treba, seveda spet v skladu z evropsko ureditvijo, z zakonom predvideti primerne možnosti uporabe gotovine povsod tam, kjer to v praksi ni ustrezno urejeno. Pri čemer pa bo na določenih področjih treba urediti tudi možnosti ustreznega, to se pravi razumnega in sorazmernega omejevanja gotovinskega poslovanja. Tudi o tem smo že kar nekaj povedali na tej Ustavni komisiji.

Naj omenim še to, da kljub temu, da se zdaj to besedilo tega člena uvršča v tretje poglavje, gre za pravico, ki jo štejemo za človekovo pravico, namreč s tem, da je uvrščena v tretje poglavje ji ne jemljemo te lastnosti. Gre za pravico, ki je po svoji naravi in pomenu, tako kot tudi nekatere druge pravice iz tretjega poglavja Ustave, človekova pravica, ki sodi v najvišji rang ustavno pravnih pravic in jim zato Ustava zagotavlja upravno, sodno in drugo pravno varstvo, tako kot tudi drugim človekovim pravicam.

Naj se ustavim še na kratko pri naslovu. Naslov, ki se glasi Pravica do uporabe gotovine, izraža zgolj osnovni namen in vsebino te nove ustavne določbe, je pa pomemben, bi rekel, čeprav seveda nima močnega ali pa sploh ne takšnega neposrednega normativnega pomena, ker nakazuje za kaj pri tej določbi gre in izraža tudi nek namen ustavodajalca. Naj poudarim tudi to, da smo seveda pravno in nomotehnično tisto besedilo, ki je bilo predlagano s strani predlagatelja in se je potem dodatno preoblikovalo v nadaljnjih razpravah v Ustavni komisiji še dodatno preoblikovali v skladu z našo ustavno doktrino, načinom, kako pišemo naše ustavne določbe in seveda predvsem to bi želel poudariti, v skladu z namenom, ki ga je izrazil in ga še vedno zasleduje sam predlagatelj, to je skupina volivk in volivcev, ki je sprožila ta proces, ta postopek. Tako da ne glede na to, da je določba zdaj bistveno skrajšana, torej koncizna, še vedno izraža v celoti tisto temeljno vsebino in namen, ki jo utemeljuje in želi doseči predlagatelj. Je pa tudi hkrati, kot sem rekel, skladna s temeljnimi načeli in drugimi določbami Ustave ter upošteva dejstvo, da je Slovenija članica Evropske unije in evroobmočja in je torej zavezana pravni ureditvi Evropske unije.

S pojmom gotovina se v kontekstu predlagane ustavne spremembe opredeljuje bankovce in kovance, s čimer je in mislim, da je to povsem nesporno, mišljena njihova fizična materializirana oblika, kar je tudi osnovni namen predlagatelja in verjamem, da vseh, ki so do te faze ta predlog v delovni obliki podpirali. To je treba še posebej izpostaviti zato, ker se napoveduje seveda uvajanje oziroma uvedba digitalnega evra, ki bo po navedbah Evropske centralne banke predstavljal elektronski ekvivalent bankovcem in kovancem kot gotovini. Ampak seveda to ne pomeni, da to kaj vpliva na dejstvo, da določba 74.a člena Ustave seveda, izraža tisti pojem gotovine, ki je doslej edino uveljavljen in ki ga vsi razumemo v tej fizični materializirani obliki bankovcev in seveda tudi, kolikor so tu prisotni, kovancev.

Po sprejemu, če bo do sprejema tega člena Ustave prišlo, bo treba po eni strani zakonsko zagotoviti, da bo torej pravica do uporabe gotovine v največji možni in dopustni meri upoštevana oziroma, da bo ta možnost uporabe gotovine zagotovljena povsod tam, kjer v praksi še ni ali pa ni v zadostni meri. Denimo recimo v smislu širitev možnosti in dostopnosti gotovinskega plačevanja pred upravnimi organi, v bankah, na poštah, pri uporabi parkirišč, pri plačevanju avtobusnih, vlakovnih in drugih prevozov potnikov ter nasploh pri oblikah, različnih oblikah plačevanja blaga in storitev v pravnem prometu.

Po drugi strani pa, kot je bilo tudi že omenjeno, pa mora seveda zakonodaja, ki bo na podlagi te ustavne določbe preoblikovana, ostati tudi v mejah dopustnosti, ki jih določa že naša Ustava, predvsem pa tudi pravo Evropske unije in seveda na določenih področjih bo zakon tudi še nadalje urejal ali pa nekje tudi morda na novo glede na razvoj, nekatere možnosti razumnega in sorazmernega omejevanja gotovinskega poslovanja, pri čemer bo to dopustno le tam, kjer bodo za to podani zares utemeljeni razlogi in na način, da bo ta pravica po drugi poti le v zadostni meri zagotovljena.

Pomembno je tudi to, da se ta izvedbeni del, torej izvedba te ustavne določbe prenaša na zakon in ne denimo na podzakonske akte, ki bi bili v domeni izvršilne oblasti. Se pravi, zakon je le tisti akt, ki ga sprejema parlament, predstavništvo ljudstva, in to je nek garant, da bodo poslanci, ki ne nazadnje bodo, če bodo sprejeli tudi to spremembo Ustave, tudi zakon napisali v duhu te spremembe in zagotovili takšno uporabo gotovine, kot je to na podlagi take ustavne določbe edino primerno in dopustno.

Naj poudarim, da s to določbo nikakor ne urejamo v Sloveniji, torej z našo Ustavo, statusa gotovine kot plačilnega sredstva, to je urejeno že na ravni Evropske unije. Na to je opozorila tudi seveda Evropska centralna banka. To izhaja tudi iz odločb Luksemburškega, torej sodišča in zanesljivo smo se zelo potrudili, da ne gremo nikakor ne v nasprotje s to ureditvijo. Tako da dejansko govorimo samo o pravici do uporabe gotovine, zato so vsi dvomi ali pomisleki, ki jih tu navaja tudi Evropska centralna banka v prvem in deloma še v drugem mnenju, enostavno tukaj upoštevani na način, da ne prihaja do neke kolizije med obema ureditvama.

Seveda pa je treba upoštevati, da vsa ta ureditev, ki jo Ustava zdaj nekako terja s to novo pravico, če bo sprejeta, bo morala biti zakonsko urejena. V bistvu bo zdaj bistveno to, kar bo sprejel v nadaljevanju potem zakonodajalec, ki pa bo moral upoštevati vse to, o čemer zdaj govorimo. Torej upošteval bo tudi različne dejavnike, denimo geografsko pokritost Slovenije z gotovinskimi točkami, ustrezne oziroma razumne cenovne pogoje za gotovinske storitve, možnosti brezplačnega dostopa do teh gotovinskih storitev in druge možne ukrepe in okoliščine, ko se bo to zakonsko urejalo.

Naj omenim še to, da smo v določbi posebej in izrecno navedli tudi bančno poslovanje. Evropska centralna banka nas je opozorila, da to niti ne bi bilo nujno, ker je to samo ena izmed oblik poslovanja v okviru pravnega prometa in s tem se v strokovni skupini lahko strinjamo, vendar pa menimo, da je bil tisti temeljni ali pa zelo močan poudarek v samem predlogu volivk in volivcev ravno na tem, da se izpostavi tudi bančno poslovanje kot eno najbolj pomembno, kot eno najbolj pomembnih oblik poslovanja, kjer je treba tudi dopustiti, poleg seveda digitaliziranih načinov poslovanja z gotovino. Tako da smo to pustili v sami določbi, se nam je zdelo prav, seveda pa govorimo o bančnem poslovanju in drugih oblikah pravnega prometa, tako, da vsaka oblika pravnega prometa mora dopuščati in omogočati tudi gotovinsko poslovanje.

Naj zaključim s tem, da smo se še posebej seveda ozrli na to, kar je bilo zapisano v tem drugem mnenju Evropske centralne banke z dne 2. septembra, kjer ponavlja to, da načelno pozdravlja, torej ECB načelno pozdravlja našo odločitev, slovensko odločitev, da se še podrobneje, še natančneje zakonodajno in sicer uredi poslovanje z gotovino in da se omogoči, da se podpre takšne oblike poslovanja, hkrati pa smo seveda odgovorili v tem svojem mnenju oziroma obrazložitvi tega delovnega besedila predloga, tudi na neke pomisleke. Namreč, Evropska centralna banka je v tem svojem drugem mnenju z dne 2. septembra ponovno izpostavila vprašanje, ali morda ta določba, kot je zdaj zapisana v tem predlogu 74.a člen le ne povzroča morebitne nejasnosti v svojem zadnjem delu. Kajti, na nek način ureja isto materijo kot jo ureja že evropska ureditev. Ampak mi na to odgovarjamo zelo jasno, da ta določba 74.a člena, prvič, ne ureja statusa evrov gotovine kot plačilnega sredstva in s tem ne posega v to pristojnost Evropske unije. In drugič, tudi kljub temu, da ureja to isto materijo z nekoliko mogoče drugačno terminologijo, kar je normalno, kajti ustavna terminologija po našem pravu ne more biti povsem identična s tisto, ki jo uporablja evropski pravni red, ne glede na to, naša ureditev, kot je predlagana, nikakor ne povzroča nobenih kolizij, nobenih nesporazumov. Kajti razlagati jo bomo morali, ko bomo pisali zakon, v duhu tudi evropske ureditve. Tako da vse je stvar interpretacije. Mi tu nenehno poudarjamo, da interpretacija naše ustavne določbe bo morala biti takšna, da bo upoštevala predvsem to določbo, pa tudi hkrati meje, ki jih postavlja evropski pravni red na tem področju. Tako da s tega vidika menimo, da tu sta obe ureditvi kompatibilni, celo, bi rekel, kot smo poudarili, z našo ustavno spremembo samo utrjujemo to ureditev na evropski ravni in zato verjamemo, da je ta določba, kot smo jo predlagali, primerna za obravnavo tukaj na Ustavni komisiji, pa tudi za sprejem v Državnem zboru, če bo Ustavna komisija tako odločila.

Tu bi se jaz ustavil, spoštovani gospod predsednik, in bi seveda potem v nadaljevanju, če bo treba, odgovoriti na določena vprašanja skupaj z mojimi kolegi iz strokovne skupine. Hvala lepa.

Najlepša hvala, doktor Cerar, za koncizno predstavitev delovnega besedila predloga ustavnega zakona.

Preden nadaljujemo, imam še eno pooblastilo o nadomeščanju, in sicer magister Miroslav Gregorič nadomešča člana komisije Jerneja Žnidaršiča.

V strokovni skupini so poleg doktorja Mira Cerarja sodelovali še, naj spomnim, gospod Matej Hrast, gospod Matej Kumerdej in doktor Mirko Pečarič. Tukaj vidim prisotnega gospoda Mateja Hrasta in ga sprašujem, če želi še kaj dodati? Gospod Hrast, prosim.

Sicer je sicer je že doktor Cerar dobro predstavil sam dokument. Morda bi jaz samo se osredotočil na eno specifiko, ker je bila tudi z vidika predlagatelja. Torej, je podana neka bojazen, da bi se v prihodnosti pojavil predlog za ukinitev gotovine in je tudi to bil eden izmed vzgibov za to, da se je zbralo toliko podpisov tudi za ta predlog. In tukaj je pomemben en pravni mehanizem, ki ga ta vnos tega člena v Ustavo prinaša. Vemo, da je gotovina danes na ravni Evropske unije zaščitena zelo visoko v pogodbi o delovanju Evropske unije, kjer so eurobankovci določeni kot zakonito plačilno sredstvo v 128. členu pogodbe. In če bi prišlo v nekem hipotetičnem primeru do predloga za ukinitev gotovine, bi bilo potrebno spremeniti pogodbo o delovanju Evropske unije. Vemo pa, da se pogodba o delovanju Evropske unije spreminja z ratifikacijo. Torej, s soglasjem, prvič s soglasjem vseh članic, drugič pa v Sloveniji s postopkom ratifikacije mednarodne pogodbe. In v postopku ratifikacije so določeni predlagatelji, torej na predlog predsednika republike, vlade ali najmanj tretjina poslancev, ki lahko zahtevajo, da Ustavno sodišče opravi presojo? Te mednarodne pogodbe, ki se ratificira s slovensko ustavo. In če bi mi določili ta novi člen v Ustavo, potem bi Ustavno sodišče bilo soočeno s presojo, če je ta ukinitev na ravni Evropske unije sploh skladna s slovensko ustavo. In tukaj bi, mislim, da ta člen predstavlja neko varovalko, da bi tudi čisto na ustavno pravni ravni bila gotovina v bistvu zaščitena preko tega mehanizma, ker je odločitev Ustavnega sodišča v taki predhodni presoji zavezujoča. Tako da to je samo še en tak specifičen vidik te spremembe, na katerega bi samo še želel opozoriti. Hvala.

Najlepša hvala za to dopolnitev, gospod Hrast.

Zdaj sprašujem, če želi besedo predstavnica, predstavnik Ministrstva za finance, gospa Urška Cvelbar. Pa za magnetogram, prosim, če še navedete vašo funkcijo na ministrstvu, izvolite.

Najlepša hvala.

Moje ime je Urška Cvelbar, sem direktorica direktorata za finančni sistem na Ministrstvu za finance.

Čisto na kratko bom predstavila dosedanja stališča Vlade. Vlada je v bistvu že v dosedanjih stališčih kar se tiče tega predloga za poseg v Ustavo, izrazila skrb, da mora biti skladen z zakonodajo Evropske unije. Vlada ne nasprotuje, seveda, nameri za ustavno ureditev te pravice, ki uživa široko podporo ter ima tudi pomembno simbolno in praktično težo. Vendar smo že poudarili, tudi do sedaj, da mora biti predlog, pa tudi vse nadaljnje pravno zakonsko urejanje, v celoti skladno z evropsko zakonodajo. Tako posebej pozdravljamo odločitev Državnega zbora, da je zadnji predlog poslal v mnenje Evropski centralni banki. To mnenje smo na ministrstvu podrobno proučili, pri čemer nas veseli poglavitna ugotovitev, da je tudi ECB v svojem predlogu prepoznala glavni cilj osnutka Ustavnega zakona; to je okrepiti razpoložljivost in sprejemanje gotovine v Sloveniji. ECB poudarja, da je bistveno, da vse države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da kreditne institucije in njihove podružnice, ki poslujejo na ozemlju, omogočajo ustrezen dostop do gotovinskih storitev. To je skladno tudi z našimi prizadevanji za ohranjanje gotovine kot zakonitega in dostopnega plačilnega sredstva.

ECB je v zadnjem mnenju izrazila določene pomisleke do trenutnega predlaganega novega člena Ustave. Zlasti do dela, ki navaja pravico do uporabe gotovine tudi pri drugih oblikah pravnega prometa. Po mnenju ECB bi takšna definicija lahko posegla v izključne pristojnosti Evropske unije na monetarnem področju in povzročila pravno negotovost, vendar verjamemo, da so bili vsi ti pomisleki ustrezno naslovljeni in argumentirani, kot je bilo tudi prej predstavljeno s strani doktor Cerarja. Tako da s tega vidika verjamemo, da je to ustrezno naslovljeno.

Sicer je bilo danes izpostavljeno, da ta predlog člena Ustave ne ureja pravice do gotovine kot zakonitega plačilnega sredstva, vendar kljub temu je bilo v bistvu izpostavljeno, da je to nekako kompatibilno z ureditvijo, ki se pripravlja na ravni EU. Tako želimo na koncu pač ponovno spomniti, da bo na ravni EU kmalu sprejeta uredba, ki bo nedvomno določila status zakonitega plačilnega sredstva za evro bankovce in evrokovance ter s tem povezano obveznost sprejemanje gotovine za izpolnitev plačilnih obveznosti.

Želela bi vas obvestiti, da bomo, nameravamo skupaj z enako mislečimi državami članicami na trenutno dansko predsedstvo Evropske unije kmalu v obliki "nonpaperja", nasloviti poziv za čimprejšnje sprejetje te uredbe, kar bo dodatno okrepilo položaj gotovine v celotnem evroobmočju in kot je bilo prej omenjeno, naslovilo ta vidik kompatibilnosti s predlogom posega v Ustavo. Hvala.

Najlepša hvala vam, gospa Cvelbar.

Zdaj gledam, če imamo predstavnika Državnega sveta? Vidim, da ga ni, zato sprašujem, če želi besedo predstavnik Banke Slovenije.

Gospod Jurij Žitko, direktor pravnega oddelka Banke Slovenije, izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Bom poskušal ne ponavljati tega, kar je bilo že izpostavljeno. Zdaj, v današnjem času so pač na voljo uporabnikom plačilnih storitev različna plačilna sredstva in tega ni mogoče spregledati, pa tudi preprečiti napredka in razvoja uveljavitve elektronskega plačevanja. Ostaja pa skrb za oskrbo z gotovino ena od ključnih nalog Banke Slovenije in bomo to zagotavljali še naprej. To velja tudi za evrosistem, katerega članica smo. Je bilo že izpostavljeno, da je v pravnem okvirju gotovina že precej urejena, po naši oceni zadostno urejena. V ta status gotovine kot zakonitega plačilnega sredstva ne bo posegla tudi uvedba digitalnega evra, prej nasprotno. Kot je bilo že izpostavljeno, se ob tem pripravlja uredba o gotovini kot zakonitem plačilnem sredstvu, ki bo še dodatno utrdila status gotovine.

Zavedamo se tudi v Banki Slovenije, da ni naša pristojnost, da presojamo o tem, kaj in kako sodi v Ustavo, smo pa tudi kot članica Evrosistema dolžni opozoriti na to, ali so ti predlogi skladni tudi s pravnim okvirjem EU, ki ureja delovanje centralne banke in pa gotovine. S tem v zvezi bi posebej, ja, je bilo že omenjeno, izpostavili to mnenje Evropske centralne banke z 2. septembra 2025, ki vsebuje tudi konkretne predloge v zvezi s tem besedilom, ki se obravnava danes in tudi predloge kako to besedilo prilagoditi pravu EU, zato predlagamo, da se to mnenje Evropske centralne banke upošteva v večji meri. Na koncu bi pa pozdravili posebej, da se v obrazložitvi tudi omenja, da pravica do uporabe gotovine vključuje tudi pravico do dostopa do gotovine. Ta pravica postaja vedno bolj aktualna. In jo to pravico poskuša ali pa že uredilo kar nekaj držav članic. Tudi Evropska centralna banka v svojem mnenju izpostavlja pomembnost dostopa do gotovine tako da na tem področju nas čaka še nekaj dela in bo smiselno preučiti ali in kako to pravico do dostopa do gotovine urediti v slovenski zakonodaji. Hvala lepa.