Spoštovani!

Pričenjam 19. nujno sejo Odbora za obrambo, ki je bila sklicana na podlagi 47. in drugega odstavka 48. člena Poslovnika Državnega zbora.

Lepo pozdravljam vse prisotne, ministra za obrambo magistra Boruta Sajovica, državnega sekretarja Boštjana Pavlina in tudi vse ostale vabljene!

Svojo udeležbo na današnji seji so opravičili predstavniki in predstavnice iz Urada predsednika republike, Kabineta predsednika Vlade in načelnik Generalštaba Slovenske vojske se je tudi opravičil. Obveščam pa vas, da je zadržana in da se seje ne more udeležiti poslanka Nataša Sukič, in da poslanca Miha Lamuta nadomešča poslanec Jernej Žnidaršič.

Prehajamo na določitev dnevnega reda.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red.

1. točka: Seznanitev z informacijo o ustanovitvi DOVOS, družbe za obrambo, varnost in odpornost (OVO), ki je v 100% lasti Republike Slovenije in njeno dejavnostjo oziroma cilji in nameni.

Nisem prejel predlogov za razširitev oziroma umik posameznih točk, zato je dnevni red tak, kakršen je bil predlagan.

In prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - SEZNANITEV Z INFORMACIJO O USTANOVITVI DOVOS, KI JE V 100% LASTI REPUBLIKE SLOVENIJE IN NJENO DEJAVNOSTJO, CILJI IN NAMENI.

K točki so bili vabljeni: magister Borut Sajovic, Robert Glavaš, načelnik Generalštaba, ki se je opravičil, magister Željko Kralj, Direktorat za logistiko iz MORS, ki je tukaj, predstavniki DOVOS, predstavniki Slovenskega državnega holdinga, nepovezani poslanec doktor Anže Logar, ki ga ne vidim, Urad predsednika republike se je opravičil in kabinet predsednika vlade, ki se je tudi opravičil.

In prosim predstavnika Vlade oziroma Ministrstva za obrambo za uvodno predstavitev, minister boste, Borut Sajovic, boste vi začeli, izvolite.

Hvala lepa spoštovani predsednik za besedo.

Spoštovane in spoštovani!

V uvodu najprej čestitke ob dnevu civilne obrambe, praznovali smo ga včeraj na Brdu, spominski dan pa je seveda 28. september, spomin na leto 1990, ko smo se v tej državi odločili in tudi z ustavnimi dopolnili sprejeli stvari tako da se tudi na področju obrambe želimo postaviti na svoje noge.

Zakaj sem začel s tem? Zato, ker je bilo včeraj na tretjem panelu, ki je bil namenjen vrednotam v družbi, so bile s strani civilne družbe, ki se s tem ukvarja, omenjene tri, ki bi nas morale kot državljanke in državljane povezovati. Prva je bila spoštovanje in zaupanje, druga poštenost, tretja medsebojna pomoč, pripadnost in pa zmernost in vse te temeljne vrednote. So bile v delu. Politične ali pa politikantske debate o družbi, ki bo povečala varnost, odpornost in pa obrambo, ničkolikokrat prekršene in pa zlorabljene. Sam vidim kot najmočnejše orodje za povečanje obrambnih sposobnosti odpornosti v tej državi predvsem enotnost. So teme, ki jih je mogoče politično uporabljati, premetavati sem pa k lahko tudi spinati in pa zlorabljati, ampak varnost, odpornost, obramba v časih, v katerih živimo v svetu, je pa tema, ker tudi s tega mesta še enkrat pozivam k enotnosti in pa da to temo ne zlorabljamo. Jaz razumem, če nekdo reče, ne vem, da bo holding uporabljal nekaj milijard proračunskega denarja z Ministrstva za obrambo enkrat, ko pa nekdo to ponovi petkrat, s tem išče pozornost, populizem in mu stroka pove, pa pri plavalcih, da tega ni tako, potem je pa čas, da se tudi mi vsi skupaj v tej državi vprašamo kdo stoji na humusnem kupu za korupcijo in kdo je tisti, ki je na steroidih, pa še kaj. Stvari so zelo enostavne in pa preproste. Osemdeset let smo živeli v miru, spoštovanje do osamosvojitvene vojne, katere obrobni del sem tudi bil, danes pa čas kliče po enotnosti, dobri pripravi na vseh področjih, ne samo na področju obrambne, ampak tudi dvojne in pa civilne rabe in to ta Vlada in pa ta država dela, ne zadnje mesece, ne eno leto, niti takrat, ko sem jaz prišel na ministrstvo stvari so bile na začetku mandata postavljene tako, kot si krepitev varnosti in pa odpornosti v tej državi zasluži. In en delček te zgodbe, s katero nihče ne hiti, nihče jo ne dela med dopusti, ampak je zgodba, pri kateri zamujamo, po moji oceni, nekaj let in jo peljemo predvsem pregledno in transparentno in zagotovo lahko koristi in pa pripomore k slovenski varnosti, obrambi in pa odpornosti.

Kje smo začeli? Vlada je na podlagi v Državnem zboru sprejete resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040 v mesecu juliju letošnjega leta sprejela strategijo razvoja obrambne industrije in tehnološke baze v Republiki Sloveniji, to je prvi tovrsten dokument v zgodovini samostojne Slovenije. Namen strategije je spodbujanje in krepitev slovenske obrambne industrije, njeno vključevanje in prispevanje v širše evropsko okolje. Močna slovenska obrambna industrija bo trgu ponudila večjo razpoložljivost obrambnih proizvodov in storitev ter pripomogla k zanesljivosti dobavnih verig in oskrbe. Na ravni države želimo spodbuditi vključevanje malih in srednjih podjetij v mednarodni prostor in ustvarjati enake konkurenčne pogoje, zato je z ustreznimi oblikami financiranja treba krepiti strateška vlaganja v domača slovenska podjetja, obrambni panogi ter povečati vlogo države pri tem. Krepitev slovenskega, je povezana tudi s krepitvijo evropske obrambne industrije. Tudi na ravni Evropske unije je bila v letu 2024 predstavljena prva evropska strategija za obrambno industrijo. Predvideva se ambiciozen sklop novih ukrepov za podporo konkurenčnosti in pripravljenosti evropske obrambne industrije.

Kar se tiče družbe, še enkrat jasno poudarjam, da družba v nobenem delu svojega poslovanja ne bo prevzemala katerihkoli nalog in pristojnosti Ministrstva za obrambo, mogoče šestič, sedmič ali pa desetim. tistim, ki bodo v izjavah za medije to spet zlorabljali, povem, da nabavna služba, sredstva za delovanje ostajajo na Ministrstvu za obrambo. V zaključni fazi je usklajevanje in imenovanje članov strateškega sveta Vlade Republike Slovenije za obrambo, tehnološko in industrijsko bazo ter odpornost. Koga se bo predlagalo v strateški svet kot posvetovalno telo na vladi? V strateški svet se bodo imenovali visoki predstavniki MORS, Ministrstva za finance, Ministrstva za gospodarstvo, turizem, šport, za izobraževanje, SDH, grozdna obrambne industrije Slovenije. Slovenske izvozne in razvojne banke, strateškega razvojno inovacijskega partnerstva na področju mobilnosti in Fakultete za družbene vede. Potrebno je poudariti tudi, da so rezultate razvojnih aktivnosti na področju obrambe prepoznali tudi naši partnerji in zavezniki Evropski uniji. Slovenija je ena najuspešnejših držav Evropske unije pri prijavi na razpise Evropske unije, ki se financirajo iz Evropskega obrambnega sklada. Tu smo šampioni, tu smo prvaki, ko je pa potrebno ta izdelek proizvesti doma, prvenstveno za domače potrebe, nam pa seveda zmanjka, ker stvari iz razvojne faze, ki je izjemno uspešna, ne znamo pretvoriti v industrijsko bazo, kjer imamo doma visoko znanje, veliko znanja, pridne roke, sposobne ljudi in industrializacija na področjih, ki so nam v interesu in ki jih potrebujemo, ne kar vsevprek, je eden od ciljev. Na Ministrstvu za obrambo smo zaradi aktivnosti in odličnih rezultatov v tem prepoznali velik potencial. Država želi z družbo DOVOS stopiti v lastništvo drugih slovenskih podjetij in s proizvodnjo obrambnih proizvodov, ki bodo zanimivi, tudi konkurenčni za tuje trge, tudi pritegniti delo in pa kapital v Slovenijo za to, da bodo denar in sredstva, ki jih težko zaslužimo, ostala doma. Družba DOVOS ne bo izvajala nalog, ki so v pristojnosti ministrstva za obrambo in sicer izvajanja javnih naročil, vezanih na razvojne projekte in nakupe obrambnih proizvodov za potrebe Slovenske vojske. Ti postopki se bodo izvajali izključno na ministrstvu skladno z veljavno zakonodajo s področja javnega naročanja. Naj spomnim, da se glavni nakupi opreme izvajajo izključno v sodelovanju z drugimi obrambnimi ministrstvi tam, kjer se največ da, po načelu vlada vladi, recimo havbice Francija, zračna obramba Nemčija, oklepna vozila 4×4 ZDA. Na ministrstvu za obrambo si želimo, da s pomočjo družbe DOVOS in v sodelovanju s slovensko obrambno industrijo pridemo do industrializacije ter tudi večjih izvoznih poslov. Na Ministrstvu za obrambo želimo izkoristiti potencial slovenske industrije in znanosti pri razvoju in proizvodnji obrambnih proizvodov in proizvodov za dvojne namene. To priložnost prepoznava tudi slovensko gospodarstvo. Danes je v grozdu obrambne industrije skoraj že 150 članov, pred nekaj leti jih je bilo pod 30. Dodana vrednost slovenski obrambni industriji je 40 odstotkov nad slovenskim povprečjem, mi govorimo o slovenski obrambni industriji in ne tako kot navajajo zlonamerneži o orožarski, orožarski pa orožarski industriji, ne, za obrambno industrijo gre.

Zagotovo ste v zadnjem času v javnosti zasledili tudi informacijo, da je Ministrstvo za obrambo v sodelovanju s podjetjem Valhalla Turrets podpisalo pogodbo za nakup in integracijo slovenskih daljinsko vodenih oborožitvenih postaj Mangart 25 za protiletalsko in proti dronsko obrambo. Gre za posel, vreden 35 milijonov evrov z vključenim davkom, ki je bil neposredno povezan s predhodno izvedenim razvojnim projektom. V tem poslu je bila pri razvoju vključena tudi slovenska industrija in tak izdelek ni izdelek enega podjetja, to je izdelek 15 slovenskih podjetij in znanstvenih ustanov. Pri tem in tovrstnih proizvodih obstaja velika verjetnost prodaje na mednarodnem trgu. Govorimo o ekonomični in učinkoviti kinetični protidronski obrambi, ki bo v kratkem preko nemškega obrambnega ministrstva in več nacionalne pobude, Esisi, kjer je Nemčija vodilna država, ponujena drugim 20 državam članicam. V primeru interesa bi bilo potrebno proizvesti večje število oborožitvenih postaj. Podporna vloga DOVOS bi bila ključna tudi v obliki finančnih virov za namen vzpostavitve serijske proizvodnje.

Na koncu bi želel tudi članice in člane Odbora za obrambo povabiti, da se udeležijo prvega mednarodnega obrambnega sejma Sidek, ki bo v Celju med 21. in 24. oktobrom, kjer se boste lahko sami prepričali o rezultatih odličnega sodelovanja Ministrstva za obrambo ter slovenske industrije in znanstvenih ustanov. Zagotovo bo v nadaljevanju te seje moč odgovoriti prav na vsa odprta vprašanja, bi se pa s tega mesta kot minister za obrambo in nekdo, ki večkrat pozove k enotnosti, zahvalil tudi opozicijskim strankam za konstruktiven prispevek tudi pri razpravi tega vprašanja v Državnem zboru, kjer smo pokazali, da je enotnost obramba in varnost Slovenije pred politikantskimi interesi posameznikov, ki kričijo in iščejo pozornost. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Če želi besedo magister Željko Kralj z Direktorata za logistiko na Morsu, izvolite, imate besedo.

Hvala.

Sicer nekaj dodatnih informacij. Vsa podjetja v Republiki Sloveniji so začela od nule, skratka, tudi tuja podjetja in to, kar mi počnemo s temi razvojnimi projekti, smo dokazali v bistvu, da se splača vlagati v raziskave in razvoj in proizvodnjo.

Drugo, ali kupiti proizvod, ki še ni razvit na trgu in kupiti od tujega partnerja ali pa razviti doma in priti do enega obrambnega proizvoda, ki je lahko konkurenčen, primeren za uporabo v Slovenski vojski in tudi konkurenčen na trgu. Pa lahko tudi omenim kar nekaj primerov zanimivih. Vgradnja ene kupole bi nas lahko stala 20 milijonov, pa smo imeli že prej podpisano pogodbo, ko je nekdo plačal razvoj integracije kupole na vozilo ali 50 do sto milijonov. Druga informacija. Ali bomo doma razvili za pol manj tega zneska, razvili kupolo in jo tudi integrirali. To so bistvene razlike plus zelo pomembna informacija je, da vse tisto, kar razvijamo doma, da imamo tudi kasneje podporo pri vzdrževanju, to je izrednega pomena za doseganje operativnosti, vsega tistega, kar bomo imeli v operativni uporabi. Pri razvoju teh obrambnih proizvodov sodeluje obrambna industrija, tako kot je minister omenil pri kupoli najmanj 15 slovenskih podjetij, ko je samo eno registrirano za obrambno proizvodnjo, drugo so pa civilna podjetja za civilno proizvodnjo. Skratka, gre za CNC združenje, gre za preše, za proizvodnjo različnih elementov, gre za proizvodnjo tiskanih vezij, gre za proizvodnjo tesnil, ležal in tako naprej, skratka, veliko, veliko elementov je bilo narejenih doma z namenom, z namenom podpore temu proizvodu. Lahko tudi omenimo še en drug proizvod, daljinsko vodena večnamenska platforma 4×4, ko je več kot 50 slovenskih podjetij vključenih v to proizvodnjo, govorimo o enem avtonomnem UGV vozilu, ki ima pač tako dodano vrednost in seveda to je tudi priložnost, da te proizvode začnemo serijsko proizvajati. Danes smo, danes smo pred, v bistvu podjetje Strix je v začetku, v bistvu je že pripravljena proizvodnja teh električnih motorjev, ki jih, v katerih razvoj je Slovenska vojska ali pa Ministrstvo za obrambo vključilo čisto v začetni fazi, v končni fazi, pardon, in danes so pred začetkom serijske proizvodnje in nadaljna, ključna referenca je bila tisto vključevanje ljudi z Ministrstva za obrambo za ta razvoj. To je toliko glede dodatnih pojasnil, kasneje pa lahko seveda odgovorimo na dodatna vprašanja. Hvala.

Hvala lepa.

Če želi besedo predstavnik DOVOS, gospod direktor Matej Špragar, če želite, imate besedo.

Na kratko. Na strateških dokumentih države, torej na resoluciji o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske in pa strategiji razvoja obrambne industrije. Zdaj, naš namen je krepiti zmogljivosti, to je bilo že povedano s strani ministra, da čim več sredstev ostane doma, da se povečajo zmogljivosti.

Toliko na kratko, mogoče potem še v debate več.

Hvala lepa.

Če želijo besedo predstavniki Slovenskega državnega holdinga, doktor Črnčec, če želite.

Hvala.

Spoštovani predsednik Odbora za obrambo, doktor Martin Premk, spoštovani člani odbora, minister, vsi navzoči!

Dovolite, da tudi v imenu SDH predstavim nekaj ključnih poant povezanih z DOVOS. Kot je bilo že povedano, ustanovitev podjetja temelji na strateških dokumentih države, na resoluciji, ki jo je sprejel tudi Državni zbor in strategiji razvoja obrambne industrije in tehnološke baze v Republiki Sloveniji, kjer je ključen poudarek seveda na samozadostnosti, varnosti in odpornosti Slovenije. Družba je bila storjena in konstituiran nadzorni svet. S podjetjem želimo prispevati k industrializaciji slovenskih zmogljivosti na področju obrambe, varnosti in odpornosti in ja, kot je bilo že povedano, seveda obramba, varnost, odpornost, ne orožje ali samo orožje. In seveda, da zamujamo, zelo zamujamo. Tako Slovenija kot Evropska unija ali pa Zveza Nato smo bili vsi zelo, zelo presenečeni nad tem, kaj se je zgodilo v letu 2022, agresija Rusije na Ukrajino je seveda bila presenečenje in je tudi na tej strani bil trenutek streznitve, streznitve, da je bilo področje obrambe, varnosti in tudi odpornosti zanemarjeno. Tako v Evropi kot v Sloveniji kot v Evropski uniji. Skladišča so bila prazna, ključnih zmogljivosti ni bilo, prav tako je bil pa tudi ta sentiment, da itak bo na območju Evrope večen mir in vemo zdaj, da temu ni tako in Slovenija je le 500 kilometrov zračne linije oddaljena od Ukrajine, samo Madžarska je vmes. In bilo je že povedano, zakaj seveda to podjetje. Ministrstvo za obrambo ne more početi takšnih aktivnosti, kot jih lahko to podjetje in je to podjetje komplementarno pri gradnji celotnega nabora zmogljivosti Republike Slovenije kot takšne. Temeljni cilj želimo, da čim več sredstev, ki bodo namenjena za ta področja, ostane v Sloveniji, s tem tudi delovnih mest in delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. In ja, zelo smo transparentni v javnosti o tem, kar počnemo in tudi kar bomo počeli v bodoče v SDH ali pa potem v podjetju samem.

Veliko je bilo govora o tem, kako ni nadzora. Neresnice, laži ali medijski spini, kot so naučeni stokrat ponovimo isto laž za to, da postane resnica, ni transparentnosti. Ne drži. Tudi danes sem tukaj in v javnosti smo zadeve predstavili. Štirje ljudje bodo odločali o milijardah. Ali to kdo res verjame? Samemu sebi morda, seveda ne. Ni nadzora, veliko nadzora je. Ena od oblik nadzora je tudi to, kar danes počnemo tukaj, nadzorni svet, korporativna pravila upravljanja in seveda širši nadzor parlamentarnih delovnih teles. Imamo inštitucije, kot so KPK, imamo inštitucije, kot je Računsko sodišče in seveda tisti temeljni nadzor in to je nadzor javnosti, vprašanj, ki prihajajo. In ker se v SDH zavedamo posebnega pomena tega podjetja, je dodatno najvišji nivo transparentnosti obvladovanja tveganj pri delovanju družbe. tudi to, da bo imela poslovodstvo po načelu štirih oči, da bo podajanje predhodnega soglasja nadzornega sveta za vse kapitalske naložbe možnost veta ustanovitelja na vse ključne odločitve organov vodenja nadzora družbe ter neposredno imenovanje in možnost odpoklica poslovodstva s strani ustanovitelja. Dodatna upravičenja ustanovitelja tudi na področju pomembnih poslovnih odločitev bodo zagotovila presojo poslovnih odločitev na več neodvisnih ravneh, s tem pa na najvišji ravni prispevali k obvladovanju tveganj in transparentnosti poslovanja družbe. Torej vse bo v skladu z najvišjimi standardi. Torej parlamentarni nadzor seveda obstaja, me presenečajo ti očitki, kot sem dejal, cilj je tudi slišati in prisluhniti gospodarstvu ter na dolgi rok zagotoviti Sloveniji, da se ne bo znašla v situaciji, kot je bila pred parimi leti. Kar se mi zdi posebej nekorektno je seveda populistično obtoževati v neka ravnanja v naprej. Bom rekel biblično, naj prvi vrže tisti kamen, ki je brez greha. Družba DOVOS bo do konca oktobra objavila javni poziv gospodarskim družbam k izkazu interesa za vzpostavitev in rast proizvodnje na področju obrambe, varnosti in odpornosti v Sloveniji. V pozivu bodo tudi opredeljena prednostna področja v tej prvi fazi. Javnost bo sproti seznanjena, kaj se bo počelo in kot sem dejal, širše, ne samo seveda orožje in daleč od tega, da samo orožje. Spomnimo se tudi, kako je Slovenija nekoč obrambno industrijo imela, imela je zelo močno, tehnološko zelo razvito in prepričan sem, da tudi v stvareh, v mesecih in letih, ki bodo sledila, bo tudi del tega znanja lahko izkoristen za to, da bomo te stvari dvignili na višji nivo. DOVOS bo torej most. integrator in pospeševalec na več ravneh: javno-zasebni, domači-evropski, razvojno-raziskovalni- industrijski, torej je struktura, je vozilo, ki bo omogočalo, da pridemo na višji nivo v Sloveniji. Relacija do Ministrstva za obrambo, minister je bil tukaj zelo jasen in ekspliciten, ni potrebno ponovno poudarjati, pa bom še enkrat poudaril, torej nobenih finančnih virov direktno ministrstvo ne bo zagotavljalo, vsa poraba bo potekala na ministrstvu, tako kot poteka. Sistem ostaja enak, kot je bil do sedaj, ministrstvo pa ni namenjeno za to, da vlaga v domača podjetja, da tvori tako imenovane joint venture, skupna podjetja, domača ali s tujimi partnerji. Interesa je ogromno v Evropi in v zvezi Nato. In seveda sam vidim to kot zelo nujen in pomemben dolgoročni strokovni projekt za potrebe obrambe, varnosti države in tudi slovenskega gospodarstva od katerega bodo imeli velike koristi tudi naši mladi, ki so končali tehnične fakultete in bodo lahko ustvarjali, nadgrajevali, to kar že nekateri počno, visoko dodana delovna mesta na tej posebni panogi. Sam pač nekako ocenjujem, da seveda je pred nami, četudi je danes vojne konec, vsaj še desetletje tega, ko se bomo v Evropi pogovarjali o tem, ali je možna podobna vojna in o tem, kako šibki smo z določenimi zalogami in zmogljivostmi.

Za sklep dovolite, da še povem, da je SDH v Sklad za obnovo Republike Slovenije nakazal celotni bilančni dobiček v letu 2024, torej 84,7 milijonov in v lanskem letu, torej v predlanskem letu 78,9 milijonov za leto 2023. In da na podlagi Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev bo tudi SDH do leta 2028 v celoti namenjal čisti dobiček za financiranje ukrepov obnove in razvoja po naravnih nesrečah, in da SDH s tem potrjuje svojo vlogo odgovornega upravljavca državnega premoženja ter zagotavlja ter prispeva k zagotavljanju sredstev za obnovo in razvoj Slovenije. Torej celoten dobiček namenja SDH in ga bo do leta 2028 ukrepov za obnovo in razvoj po naravnih nesrečah.

Toliko v uvodu, hvala.

Hvala lepa.

Če želi besedo nepovezani poslanec doktor Anže Logar. / oglašanje iz dvorane/ Mislim, ste povabljeni, imate zdaj seveda boste pa potem tudi razpravljali kot poslanec, jasno seveda, no, v redu, potem, če pa ne želite tu na začetku, potem pa dejansko, potem pa odpiram razpravo poslancev in poslank. Tako da kdo se prijavi, Miha je prijavljen. Dobro, potem pa najprej, ja, najprej Miha Kordiš, izvolite, imate…

Predsedujoči, hvala za besedo.

Na več let podlage, še posebej v zadnjih mesecih, vlada Slovenija peha dobesedno v militaristično histerijo. Opravka imamo z najbolj orožarsko vlado v zgodovini te države. Tukaj ne gre več samo za rekordne nabave orožja, kot si jih ne bi upala niti vlada Janeza Janše, tu gre tudi za militarizacijo naše infrastrukture, cest in železnic, ki se jih želi prilagajati potrebam Nato Pakta, tukaj gre za militarizacijo naše zdravstvene infrastrukture, ker naj bi kader in sredstva usmerjali v vojaško bolnišnico namesto potrebe, zdravstvene potrebe slovenskih državljank in državljanov gre za spogledovanje z idejo naborništva, ker na drugačen način ne bomo spravili 30000 fantov in deklet v uniforme Nato pakta, kot je vlada rekla, da to želi storiti. Ampak najgloblja posledica, najbolj problematičen, strašljiv del pa je militarizacija slovenskega gospodarstva. Zakaj pravim, da je to najbolj strašljiv del je, ker ko ti enkrat pripneš vprašanje razvoja, vprašanje delovnih mest, vprašanje industrijske vitalnosti neke države in družbe, na vojno industrijo, potem kar naenkrat ta akumulacija kapitala postane neposredno zvezana z vprašanjem vojne. Država, ki živi od vojne industrije, je država, ki bo v vojno šla, država, ki živi od vojne industrije, je država, ki bo vojno začela. Natančno to se nam dogaja v globalnem merilu bolj in bolj. Ekscesi zahodnega imperializma, ki dobivajo vedno bolj oboroženo podobo, so posledica izgube nadoblasti zahodnega bloka držav nad preostankom planeta, so posledica strahu pred razvijajočimi se državami globalnega juga, ki iz sebe mečejo okove zahodnega imperializma, kot je to v prvi vrsti Ljudska republika Kitajska, kot je to tudi rastoče indijsko gospodarstvo. In Slovenija se tem militarističnim politikam, ki nas prehajajo v tretjo svetovno vojno za tuje centre moči za tuje interese, pridružuje na račun potreb slovenskih državljank in državljanov. Sočasno, ko poteka ta seja, sočasno, ko se pospešeno dogaja vsesplošna militarizacija slovenske družbe, se sprejema pokojninska reforma, ki ljudi sili, da delajo dve leti dlje in ki bo zrezala pokojnine. Zakaj to omenjam? Ker za očitno za varno starost nimamo denarja, ampak sočasno imamo več kot dovolj denarja za nakupe orožja in vsesplošno militarizacijo. Kar 5 odstotkov bruto družbenega proizvoda naj bi šlo v projekte militarizacije. V prevodu. to je ena petina državnega proračuna oziroma slabe štiri milijarde evrov, če vzamemo v obzir aktualne številke bruto družbenega proizvoda. Mislim, v tej državi naj praktično delamo več, naj delamo za slabše penzije, plače ne gredo nikamor zato, da financiramo orožje po meri pokrojev, po interesu nato pakta. A specifična tema militarizacije našega gospodarstva je ravno tako zgovorna, ker ne gre samo za finance, gre predvsem za naše delovne zmožnosti. Ne tako dolgo nazaj, mislim, da je bilo nekje v začetku našega mandata, smo na eni seji lahko poslušali, da se stanovanjska gradnja premika kolikor hitro se lahko glede na pripravljene projekte, ampak da se premika tudi kolikor hitro se lahko glede na gospodarske zmožnosti, ki jih imamo, da gradimo vse, kar lahko glede na to, koliko gradbincev je na voljo v slovenski državi. Zdaj razumem, da teh gradbincev ni tako zelo veliko, kakor bi si jih želeli, kolikor bi jih potrebovali, zaradi tega, ker je bilo v preteklih dveh desetletjih gradbena panoga opustošena s tajkunskimi prevzemi, ki so potem v te firme potopili, dtžava pa ni imela interesa, da jih nacionalizira, in da vodi neko smelo industrijsko industrijsko politiko. Ampak kaj pa zdaj počnemo, je, da namesto, da bi recimo zadovoljevali izkazano družbeno potrebo, ki je, dajmo graditi nova stanovanja za to, da bodo ljudje imeli normalno streho nad glavo, ne bomo vlagali naših delovnih zmožnosti v to, da bomo imeli stanovanja, ne, naše delovne zmožnosti bomo vlagali v to, da bomo gradili fabrike orožja. Naj stokrat vladni predstavniki, predstavniki SDH razlagajo, da gre za vsestranske tehnologije in da ne gre samo za orožje, pač to je projekt izgradnje slovenskega vojaško-industrijskega kompleksa in čisto nič drugega. Ki je perfidno vezan ne samo na proizvodne hale, ki vlagajo kose kovinskih komadov. Vezan je tudi na raziskave in razvoj. Bo to potegnil za sabo? Namesto da bi se raziskave in razvoj ukvarjale z družbeno koristnimi dejavnostmi, naj se zdaj ukvarjajo s tem, da so postrešček in podrejene vojaško-industrijskemu kompleksu. In z vsemi ostalimi visoko letečimi tehnološkimi krilatici, krilaticami je popolnoma enako. Kaj pomeni, da ti zvežeš usodo neke družbe z vojaško-industrijskim kompleksom, vemo iz zgodovine in vemo iz aktualnosti. En velik razlog, zakaj so Združene države Amerike non stop nekje v vojni, zakaj non stop netijo konflikte, je zato, da se lahko obračajo dolarji, da njihove orožarske firme delajo biznis, ker ko enkrat nehajo delati biznis, jim počepne celo gospodarstvo, jim počepne gospodarstvo, jim pade država. Oni so zasvojeni, odvisni od tega, da se non stop vojskujejo nekje okrog po svetu. In vi, gospe in gospodje, v imenu najbolj orožarske vlade v zgodovini te države želite iste ameriške prakse zasvojenosti z vojno pripeljati tudi na naša tla. Najhuje, najmočneje, z najbolj daljnosežnimi posledicami se to dosega z oblikovanjem vašega orožarskega holdinga. Mi socialisti temu kategorično nasprotujemo, kakor vsak normalen človek. Kdo pa želi pripeti svoj razvoj, svoja delovna mesta in svojo blaginjo na to, da bo delal orožje in da se bo šel vojskovati v tujino zato, da se bodo kolesa akumulacije kapitala ja obračala?

Seveda mi je to jasno, mi je jasno, da se militarizacija v Sloveniji ne dogaja v nekem vakuumu, dogaja se v vsesplošni militaristični histeriji velikih zahodnih držav in specifično militaristične histerije znotraj Evropske unije. Ki za a ma nobeno družbeno koristno stvar ne najde denarja, stoji na vratu držav članic, da ja ne bodo razvijale svoje industrije, ker to bi bila nedovoljena državna pomoč, omejuje jim, koliko proračunskih sredstev lahko vlagajo v dejanski družbeni razvoj, konec koncev tudi pokojninska reforma, o kateri sem prej govoril, je delno posledica varčevalnih ukazov iz vrha Evropske unije. Ko pa pride do militarizacije, ko pa pride do tega, da bomo mi gradili orožarske firme, da bomo kupovali rekordne količine orožja, kar naenkrat omejitev ni, mošnja je razvezana, mi se bomo šli orožja, mi se bomo šli v vojno, dragi delovni narod, ti pa za to plačaj. To je hudo sporna politična odločitev, to je usodna politična odločitev. Slovenija se mora postaviti po robu takim političnim odločitvam, ne pa da se navdušeno vlada začne poljubljati z obeti izgradnje vojaško-industrijskega kompleksa. Navsezadnje imamo v Ustavo vpisano politiko miru in kulture nenasilja in Mi, socialisti bomo ta vaš orožarski holding zaprli ob prvi priložnosti, ki jo bomo dobili. Tudi za danes smo pripravili sklep, s katerim Vlado pozivamo, da v skladu z ustavno določeno politiko miru in kulture nenasilja zapre DOVOS. Tega ne rabimo. To je firma, ki nam bo delala škodo tako ali drugače. Ne želim slišati izgovorov, da Vlada nima pristojnosti, da ukrepa v sferi državnega javnega gospodarstva. Tega sem se naposlušal v zadnjih treh mandatih, 12 let, v zadnjih 12 letih. Kadarkoli pride do kakšnega problema znotraj SDH, kadarkoli pride do kakšnih razvojnih vprašanj, vedno je vladni izgovor, oh, saj mi nič ne moremo, veste, to so standardi korporativnega upravljanja, mi ne moremo posegati v državno gospodarstvo. Halo? Zakaj državno gospodarstvo sploh imamo? Ja zato, da zasleduje družbene cilje. Kdo določa te družbene cilje? Demokratično izvoljena oblast. Mislim, da militarizacija družbe ni nekaj, za kar so nas državljanke in državljani izvolili. Še več, kot sem zdaj že dvakrat navedel, je v resnici v neskladju z Ustavo Republike Slovenije. Vlada je skupščina Slovenskega državnega holdinga, lahko da točko na dnevni red, predsednik Vlade in bodo ministrice in ministri glasovali ali hočemo, da Slovenski državni holding spelje projekt militarizacije in oblikuje firmo za prečrpavanje javnega denarja v izgradnjo orožarskih fabrik, ali pač tega nočemo. Ni tu nekega tehničnega izgovora, da Vlada teh pristojnosti in teh pooblastil nima. Vem, nihče o tem, o tovrstnem izgovoru na današnji seji ni še spregovoril, ampak sem ga tokrat slišal že, da rajši povem vnaprej, da gre za en prazen nič in za neko strašilo, s katerim se v resnici želi politična oblast, ki naj polaga račune državljankam in državljanom, odvezati odgovornosti z nekimi butastimi, nekimi butastimi izgovori.

V zvezi z javnimi sredstvi imam za današnje vabljene na sejo vprašanje. Zdaj, večkrat ste se kregali na tem, da so različni politični akterji - nič od tega, mimogrede, ni letelo name - v javnosti v zadnjih tednih navajali neresnične številke, s kakšnimi sredstvi bo vaš orožarski holding, vaša orožarska firma upravljala. In to je moje vprašanje, ker kakršnihkoli projekcij niste podali, rekli ste samo, to ni res, to ni res, to ni res. Okej, v redu, pa nam pa povejte, kaj pa je res. Razumem, da boste izpeljali še neke postopke, kjer boste iskali interes med slovenskimi, med slovenskimi firmami, ampak hkrati pa tudi iz preteklih projektov veste povedati, da je pri onem kosu, povezanih z vojaško-industrijskim kompleksom, sodelovalo 15 firm, da je pri nekem drugem kosu sodelovalo 15 podjetij, 50 podjetij. Gospod Črnčec je rekel, da je interesa za militarizacijo gospodarstva na strani samega kapitala več kot dovolj. Okej, če ste zdaj že prišli tako daleč, da ste šli orožarsko firmo delati, zagotovo razpolagate s kakšnimi projekcijami, koliko sredstev pa boste vrnili tu skozi bodisi neposredno iz slovenskega proračuna oziroma, če tega ne bo, kot ste nam nekako dali vedeti, o koliko sredstvih iz evropskih orožarskih skladov se tu pogovarjamo. Težko sprejmem, in tudi to povem vnaprej, kakršenkoli odgovor, ki ni razmeroma točna številka. Ker če že delate firmo, pol morate imeti poslovni načrt. Mislim, vsak, ki bo v svoji garaži spravil se nekaj vlivati ali pa nekaj švasati, bo imel poslovni načrt, preden bo šel svoj s. p. narediti, še toliko bolj pa to velja za resno državo z resnim, velikim podjetjem, ki se gre praktično preoblikovanje celotnega slovenskega gospodarstva. Tako da moje vprašanje tu zagotovo stoji: koliko sredstev se nameravate, nadejate počrpati iz javnih virov, iz fonda Evropske unije, kakorkoli že in ki bodo speljana skozi vaš DOVOS oziroma skozi vaš orožarski holding?

In še čisto za zaključek kar se vprašanja nadzora tiče. Ne bom šel na formalna določila in formalne klavzule DOVOS oziroma vašega orožarskega holdinga, bom šel pa na ta kontekst samo zato, da pokažem, kako zelo velika bedarija so te klasične politične krilatice o korporativnem upravljanju in ne vem kakšnem nadzoru nad podjetji z najvišjimi standardi. Pa halo, saj vsi, ki smo v tej sobi, tudi slovenska javnost, ki nas spremlja, prekleto dobro ve: Slovenski državni holding je že zdaj država v državi. Pa nikome ništa. Pač tam je nekaj finančnih boysev, ki se igra z 8, 9 milijardami našega premoženja in ureja ključne industrijske in finančne tokove po svojih lastnih omrežjih. Mislim, to je, lahko rečete temu poslovni model, poslovni model SDH. Ali, da ne bom govoril samo o konceptu in na splošnem, na splošno, bom na mizo prinesel informacijo, novico, ki je danes zaokrožila po slovenskih medijih. Bizarna novica. In to je, da je Pošta Slovenije enemu od poštarjev izročila opozorilo pred odpovedjo, veste zakaj? Zaradi tega, ker je raznosil poštne pošiljke, čeprav bi jih moral pustiti počivati tam na pošti in bi moral to šele naslednji dan narediti. Človek je bil bolj priden nad normo, hitrejše naredil to, kar bi mogel narediti, torej oskrbeti ljudi z njihovimi poštnimi pošiljkami, ki so na njihov naslov prišle - poslovodstvo mu je izročilo opozorilo pred opozorilo pred odpovedjo.