12. nujna seja

Odbor za zunanjo politiko

20. 5. 2019
podatki objavljeni: 20. 5. 2019

Transkript

PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC
Tilen Božič
Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci in ostali prisotni! Kot je bilo že rečeno, danes je pred vami predlog zakona o ratifikaciji. Ta nekako izhaja tudi iz smernice delovanja Republike Slovenije na območju zahodnega Balkana, ki so bile pripravljene leta 2010, 2012 dopolnjene. Iz tega izhaja tudi, da si Slovenija prizadeva oziroma si želi učvrstiti pozicijo na zahodnem Balkanu in pod to spada tudi področje ekonomskih migracij, k temu pa pristopa na ta način, da sklepa dvostranske sporazume o zaposlovanju. Načela teh sporazumov sledijo resoluciji o migracijski politiki Republike Slovenije in tudi referenčnemu okviru politik Evropske unije na področju vzpostavljanja celovite migracijske politike. Gre za to, da se je skozi takšne sporazume skušalo zagotavljati potrebe po delavcih glede na potrebe slovenskega gospodarstva, tudi nenazadnje v luči demografskih kazalcev, ki za Slovenijo niso najbolj ugodni. Ta sporazum nekako zasleduje posledice teh dobrih izkušenj, ki smo jih imeli na podlagi sporazuma z Bosno, ki je bil sprejet že pred tem.  Kar se tiče rešitev, ki jih ta prinaša, vsebuje tako pogojni obseg zaposlovanja državljanov Republike Srbije v Republiki Sloveniji, kot tudi pogoje in postopke za izdajo dovoljenj za dostop na slovenski trg dela. Vsebuje tudi obveznosti in dolžnosti delodajalcev in delavcev migrantov, spodbujanje pred-integracijskih procesov za vključitev na trg dela in družbo države zaposlitve že v državni izbora, torej v Srbiji, in tudi pogoje za ponovno vrnitev v državo zaposlitve, s čimer ima tudi izvorna država nekaj več nadzora nad vsem skupaj. Tukaj je treba zagotovo omeniti tudi, da Slovenija kot manjša država z dvema milijonoma prebivalcev, z relativno majhnim, primerjalno gledano, tudi trgom in delovno sile, črpa oziroma se poslužuje tudi svojih zaledij, tako lahko rečemo kadrovskih. Že tradicionalno so zagotovo to bivše države SFRJ, od koder prihaja približno 90 % vseh, seveda se pa v zadnjih letih tudi vse bolj uspešno, lahko rečemo, naslanjamo tudi na trg dela Evropske unije. Ta sporazum zagotavlja med drugim tudi večjo pravno varnost delavcem migrantom, omogoča tudi, ne nazadnje tesnejše sodelovanje med pristojnimi izvajalci sporazuma ter predstavniki delodajalcev oziroma delavcev na drugi strani in slovenskemu gospodarstvu dolgoročno zagotavlja, vsaj upamo, dovolj ustrezne delovne sile za njegovo normalno delovanje, pri čemer pa opozarjam, da je tukaj še veliko dela treba opraviti, da bo to na dolgi rok tudi držalo.  Kar se tiče dvostranskih sporazumov, velja izpostaviti, da te načeloma uredijo nekoliko drugače postopke, kar omogoča, da se, se pravi, zaposlovanje tuje delovne sile na našem trgu, bistveno poenostavi in pospeši. Rešitve, ki jih imate pred seboj in so vključene v sporazum, so bile tudi predmet socialnega dialoga. Glede na to, da so državljani Republike Srbije po številu zaposlitev v Republiki Sloveniji na drugem mestu, seveda za državljani Bosne in Hercegovine, ocenjujemo, da bi bilo zelo smotrno predlagati sklenitev bilateralnega sporazuma o zaposlovanju državljanov Republike Srbije v Republiki Sloveniji. Zato prosimo oziroma predlagamo, da ta predlog, ki ga imate pred seboj, tudi podprete. Za dodatna pojasnila sem pa na razpolago kot običajno tudi s sodelavci.  Hvala.
Hvala lepa.  Dovolite mi, ker uvodoma sem ta del izpustil, da se opravičim vsem kolegicam in kolegom ter gostom ter predstavnikom Vlade za svojo zamudo.  Prejeli smo tudi prošnjo, da bi na seji predstavili stališče, in sicer s strani delavske svetovalnice, s strani gospoda Gorana Lukiča. Sprašujem vas ali kdo nasprotuje, da damo gospodu Lukiču besedo. V kolikor ne, bi gospod Lukič predstavil svoj pogled v nekem okviru petih minut, če le lahko, zaradi časovne stiske, če želite, besedo.  Izvolite, imate besedo.
Goran Lukič
Hvala za besedo.  Saj bom rekel, da to ni moj pogled, da je to v bistvu stališče delavske svetovalnice in na podlagi, ne samo izkušenj, ampak bom rekel, kar frustracij, ki jih doživljamo vsak dan v našem delu, bom šel kar konkretno, ker imamo omejen čas.  In sicer, glede na to, da je ta sporazum nadaljevanje sporazuma z Bosno, torej nekako skoraj, da bi rekel, copy paste, skoraj da pač ne morem reči absolutno, ampak v točki, ki se tiče enolegne vezave zagotovo je. Jaz bom takole rekel, tudi vam sem poslal konkreten video filmček v katerem je razbrati zelo jasno kaj vse so, čemu vse so podvrženi delavci migranti zato, da pod narekovaji, zdržijo to prvo leto v Sloveniji. Seveda bo predlagatelj oziroma tisti, ki so to podpisali rekel, da se zadostuje pravnemu varstvu s tem, da lahko da delavec odpoved po enem letu na strani delodajalca, če je kršitev v smislu izredne odpovedi po 111. Členu, ampak verjemite nam, gre za izjemno, recimo temu, razvejan model izkoriščanja, ki je že zdavnaj prerasel posamične primere. Gre za to, da v bistvu delodajalci zelo zelo jasno in natančno vedo kaj mora narediti, da zadržijo tega delavca za vsako ceno v prvem letu. In na koncu koncev tukaj bi opozoril, da imamo tukaj 10. člen sporazuma, ki govori o tem, da mora prvo leto zaposlitve delavec biti, mora biti zaposlen pri delodajalcu, ki je vložil vlogo, hkrati ima pa 12. člen, ki govori o enakem obravnavanju v državi zaposlitve. Jaz sem začuda, mislim jaz sem parkrat šel čez ZDR-1, jaz nisem videl / nerazumljivo/ zakonodaji, da mora delavec biti zaposlen pri delodajalcu v prvem letu. Skratka, o enakem obravnavanju, ne vem kakšna je tukaj zgodba, vem pa kakšne so izkušnje, kakšna je praksa tega neenakega obravnavanja delavcev iz Bosne in očitno tudi delavcev iz Srbije v prvem letu. Prisilijo jih, da pri njih ostanejo. Če hočejo iti stran, morajo v bistvu potem dobesedno ali plačati ali kakšne druge zadeve pač se uredijo na takšen ali drugačen način. skratka, to lahko z vso gotovostjo, mogoče bo kdo rekel, da pretiravam, lahko rečem, da gre za skoraj neke vrste uvajanja prisilnega dela. Imamo konkretno primere, ko nam ljudje v bistvu pišejo, da so že na robu živčnega zloma, da ne morejo več, da ne zdržijo zaradi tega, ker morajo zdržati to prvo leto. In še enkrat ponavljam, lepo, super, da se govori o tem, da se pravno varstvo zagotavlja. Ampak prvi tisti, ki zagotavlja informacije delavcem, na žalost, v tem trenutku, na žalost, na sploh je delodajalec, ki bo vse naredil, da tega delavca še posebej danes obdrži pri sebi. In imamo, recimo, delavce, ki v tem trenutku, recimo, tudi na podlagi tega videa, kot vidite oziroma ste videli, plačujejo delodajalcu, celo kartice jim dajejo zato, da pač gredo čez to prekleto prvo leto. In to je situacija v kateri so sedaj zatečeni ti delavci, recimo, iz Bosne in v kateri bodo očitno zatečeni delavci iz Srbije. In verjemite, da to, kar se dogaja glede kršitev v bistvu je, jaz sem že enkrat to omenil, dobesedno inkubator kršitev. Potem po enem letu se opogumijo delavci, pridejo mogoče na inšpektorat ali pa pač rečejo, jaz ne morem več te Slovenije gledati in gredo nazaj. Glede samega pravnega varstva, lepo prosim, bodimo tukaj korektni, konkretni, praksa zagotovo v bistvu dovoli drugače. Sam se pa osebno bojim, da bo ta praksa, recimo temu, institucionalna praksa sporazumu na takšen način vezave očitno šla svojo pot naprej. Na vem, lahko samo špekuliram kam, v katero smer, ali Makedonije, pardon Severne Makedonije ali Ukrajine, kjer je bilo že februarja rečeno, da se intenzivno pogovarjajo na strani ministrstva. Bog se vedi kam bo to šlo.  Mogoče bi samo še zaključil. Samo primerjava, recimo, s kakšno hitrostjo se ti sporazumi delajo v primerjavi s spremembami socialnih sporazumov. Imeli smo recimo primer diskriminatorne obravnave makedonskih delavcev, ki so 18 let bili v neenakem položaju, ker so imeli v socialnem sporazumu med Slovenijo in Makedonijo zapisano, da lahko imajo v dostopu do nadomestila denarnega samo če imajo stalno bivanje. Trajalo je 18 let, da se je to popravilo. Tukajle pa, kot vidimo, to zelo zelo hitro poteka, da se še en kadrovski bazen oblikuje, ki bo vezal delavca eno leto pri takšnem in drugačnem je enako slabem delodajalcu. Jaz ne bom rekel tukajle apel, ker to smo že večkrat rekli, večkrat pozvali, ampak ne bom pa tiho pri samih kršitvah, ker imamo vso legitimno pravico, da izpostavljamo to, kar se pri nas vsak dan dogaja in vsak dan prihajajo delavci z istimi problemi z istimi težavami, z istim stavkom: jaz moram zdržati eno leto. Hvala.
Hvala lepa. Preden odpremo razpravo mi dovolite, da preberem še eno pooblastilo, in sicer namesto dr. Mateja T. Vatovca je z nami gospod Luka Mesec.  Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih predloženega zakona. Predlagam, da po končani razpravi glasujemo o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.  Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi odpiramo razpravo. Prosim vas, da se prijavite k besedi. Gospod Luka Mesec želite besedo?
Hvala za besedo. Jaz se strinjam s tem, kar je Goran pred menoj povedal. In sam tega sporazuma ne bom podprl. Ne bom ga podprl, ker se še dobro spomnim tiste situacije z migrantskimi delavci po krizi, se pravi, predvsem tistih, ki so delali v gradbeništvu, ki so potem pretrpeli marsikaj v podjetjih, ki so med krizo šla v stečaj in niso več mogla plačevati delavcev. Tudi takrat so bili nekateri delavci vezani oziroma ti delavci so bili vezani na zaposlite3v pri enem delodajalcu in mislim, da se vsi spomnite poročil, kaj se je z njimi dogajalo. Po več mesecev niso dobivali izplačil, ampak so pač tukaj čakali zato, da bi trpeli, pač da bi ta preiskusni rok pretekel, nekateri so spali dobesedno, ne vem, v kokošnjakih in v pasjih utah. Mislim, da to, da se človeku, ki pride sem delati ne omogoči, da bi normalno menjal delodajalca, ampak se ga za eno leto veže na nekoga. Pot do tega, kar opisuje Goran, se pravi do izkoriščanja delavcev, ker ta delavec si ne bo pač upal delodajalcu na noben način nasprotovati, tudi če se bo znašel v položaju, ko, ne vem, bodo zaostajala izplačila, ko bo primoran delati več   (nadaljevanje) kot mu piše v pogodbi. Ko mu bo kršena pravica o dopusta, ko bo doživljal mobing in tako naprej. Vsi bodo čakali to eno leto, zato da bodo upali, da bodo lahko takrat zamenjali, ampak dokler bo ta mehanizem notri, se pravi vezava na enega delodajalca, to te delavce postavlja v tako neenak položaj in jih tako izpostavlja pravicam, da mi tega ne moremo podpreti.
Dr. Milan Brglez, izvolite.
Najlepša hvala za besedo. Zdaj, spomini so pri meni… tudi štartajo pravzaprav tam, torej nemogoča situacija takrat, ko je šlo za propad našega gradbeništva, pa še humanitarno nismo znali na pravi način pravzaprav v tistem trenutku reagirati. Zavedam se pa hkrati v bistvu, da imamo dvojno dilemo in tukaj v bistvu pa najprej sprašujem ministrstvo, kako se jo bo dejansko razrešilo. Eno je čisto prosta zadeva, čisto prosta zadeva. Na koncu privede do tega, da je na enem naslovu prijavljenih sto ljudi, ki grejo pa naprej v zahodno Evropo in imamo pritožbe od tam. To je ena skrajnost. In druga skrajnost – vezava takšna sli drugačna. Tokrat je ta vezava eno leto v bistvu, ki pa lahko privede do tovrstnih zadev in to je ena taka grozna dilema v bistvu, ki je skoraj da nemogoča, vsaj kar se mene tiče in eno in drugo je zelo slabo. Poznamo ono prvo, ne znamo reagirati, poznamo to drugo, rečemo, da imamo instrumente, ki jih lahko uporabljamo in na splošno v delavski zakonodaji, dejansko jih pa ne uporabljamo. Če bi imeli specifično inšpekcijo samo za te ali pa, da bi bilo v primeru, če delodajalec krši zadevo, ta sproščen, te vezave na eno leto, bi bil takšen sporazum najverjetneje sprejemljiv. Vsekakor treba bi bilo bolj balansirati, ne it iz ene skrajnosti v drugo skrajnost. To je čisto moj osebni pogled na celotno zadevo in mislim, da je tovrstna zadeva, ki lahko privede do zlorab, jo preko mednarodne pogodbe, ki je višja od ostale naše zakonodaje, ni pametno pravzaprav vnašati v naš pravni red. Ja, mogoče se ne strinjam mogoče s čisto vsemi pomisleki, ki so bili izraženi, ampak imam pa strašno dilemo in bi hotel, da mi ministrstvo pravzaprav pove, kako je zapiralo to zadevo in kakšne so izkušnje. Zdaj pa s strani samega ministrstva s tisto pogodbo z Bosno in Hercegovino, ker prej sem slišal in nekako neka evidenca obstaja, kakšne so kršitve tam in me zanima, ali mislimo s to prakso nadaljevati in ali to neposredno izhaja iz same strategije – ne verjamem. Ali pa so bili poslanci zavedeni, ko so jo sprejeli. Hvala.
Mag. Andrej Šircelj, izvolite, imate besedo.
Hvala lepa. Glejte, ob sprejemanju tega sporazuma se pojavljajo številna vprašanja. Zdaj jaz mislim, da tudi ta uvodna predstavitev Ministrstva za delo je bolj temeljila na neki frazeologiji, kako je to v skladu s slovenskimi strategijami in tako naprej, ne pa v zvezi s tem, kaj se dejansko dogaja. To je prva zadeva. Zdaj druga zadeva je, da imamo tukaj nek sporazum, kjer nimamo nobenih inšpekcijskih mehanizmov, da tako rečem in pri nam se vsaka stvar lahko izrodi in vsekakor se lahko tudi izrodi ali v eno ali v drugo stran.  Zdaj eno vprašanje je seveda že to, da dejansko da tukaj rečem, nekdo izmed teh govori tudi ta sporazum o samozaposlitvi. Enostavno, da zdaj zelo enostavno povem – ustanovi espe in zaposli 100 ljudi iz Srbije ali pa deset. In zato mu lahko nekdo plačuje. In po drugi strani me seveda zanima tudi, kakšne pravice bodo vsi ti tukaj dejansko imeli? Mislim, vse pravice, ki se bodo seveda potem zaposlili in tako naprej v smeri zdravstvenega zavarovanja. Vemo zadnjič, so prišle informacije glede težav z zdravstvenim zavarovanjem, tudi številom ljudi na zdravstvenem zavarovanju. Drugo me zanima, če lahko ministrstvo pove, kako je z družinskimi člani? Namreč, kako je s temi ljudmi? Katere pogoje morajo izpolnjevat, da družinski člani dejansko sem pridejo? Da dejansko dobijo tudi vse pravice iz naslova zdravstvenega zavarovanja? Da dobijo vse pravice iz naslova socialnega zavarovanja? In tako naprej. Skratka, tukaj se odpirajo številna vprašanja, mislim, številna vprašanja, ki jih ta sporazum ne obravnava. Morda jih obravnava neka druga zakonodaja se pa ne izvajajo in ni inšpekcije in seveda potem se vsaka taka zadeva sprevrže v popolnoma nasprotno zadevo, kot je dejansko tukaj mišljena. Ta sporazum je pa toliko odprt. Naslednja zadeva – tukaj bo delovala neka skupna komisija, kakor koli se že imenuje, med temi državami in me zanima, ampak zdaj me zanima pa to, kaj Slovenija na tem področju ocenjuje – koliko delavcev bo prišlo v Slovenijo na podlagi tega sporazuma, v naslednjih treh letih? Kakšna so predvidevanja? Z drugimi besedami, koliko delavcev je v Sloveniji na podlagi že obstoječih sporazumov z Bosno, mislim, da tudi s Hrvaško? In koliko njihovih družinskih članov? Mislim, tukaj gre dejansko za to, poleg tega me zanimajo profili oziroma njihova izobrazba? Poleg tega me zanima, seveda, koliko od teh delavcev, ki so dejansko prišli na podlagi že obstoječih sporazumov, danes dela ali je nezaposlenih? Kje so? Kdo jih spremlja? Kje dejansko so in koliko časa se to že dejansko dogaja? Kajti, jaz mislim, da mi tukaj ob nekih zvenečih besedah, kako je to vse v skladu z nekimi strategijami in tako naprej, sprejemamo, predsednik, ali lahko vi zagotovite, da bi samo jaz govoril tu prosim? Ne, če lahko tam zagotovite?
Izvolite.
Ja ne morem, če tudi drugi govorijo…
Mag. Andrej Šircelj, jaz mislim, da so vsi pogoji za to, da lahko nadaljujete / nerazumljivo/
Ja prej niso bili in vi pač…
Zdaj pa so.
…ne upoštevate tega, da dejansko se zagotovi, da jaz tukaj razpravljam, tako da prosim, dajte v prihodnje na to gledat.
Kar izvolite, mag. Andrej Šircelj.
Pa poslance dajte gledat, no.
Kar izvolite.
Tako da, ta vprašanja me dejansko zanimajo – kaj bo Ministrstvo za delo seveda tukaj naredilo, da bo »popolnilo« tista povpraševanja slovenskega gospodarstva, da bodo prišli tisti delavci, ki jih gospodarstvo resnično rabi. Kakšni so tukaj načrti za naslednje 3 do 5 let? Kajti, če pridejo s tem sporazumom in kakšne migracije se na podlagi teh sporazumov predvideva. Tako da, tukaj je ogromno odprtih vprašanj, tako z ene, kot z druge strani. Na eni strani imamo migracijsko politiko, na drugi strani imamo, bom rekel, socialno politiko, zdravstveno politiko, tudi te storitve in tako naprej. Tako da, jaz bi tukaj seveda želel vse te odgovore, preden karkoli odločamo o tem sporazumu.
Gospod Jožef Horvat, izvolite, imate besedo.
Hvala lepa, gospod predsednik, lep pozdrav vsem. Soglašam s tistimi, ki v razpravah opozarjajo na nadzor, torej inšpekcijski nadzor, je pa tu kolega dr. Brglez odprl tudi eno vprašanje, ko je govoril o začasnem prebivališču na enem naslovu množice teh delavcev. Mi smo se s tem soočali v naši poslanski skupini, v prejšnjem mandatu, ko smo na to nepravilnost opozorili v času lokalnih volitev - prejšnjih lokalnih volitev - ko je na enem naslovu v Občini Zavrč, bilo nekaj sto ljudi prijavljenih. Torej, kot začasno prebivališče, so imeli en in isti naslov in natančno to kar je povedal dr. Brglez, to so bili ljudje iz Bosne, iz Srbije, itn., in so potem šli naprej delati, evropske države. Na dan volitev so jih pripeljali z avtobusi domov in so svojega delodajalca izvolili za župana. Takratni Vladi se je to kljub našim protestom zdelo normalno. Pa me vsaj zanima, čisto tako, če imamo v Evropi neke standarde o ukrivljenosti kumaric, imamo v Evropi kakšne standarde in seveda tudi v Sloveniji, za ljudi, za človeka, za neko bivališče. Ali je normalno, gospe in gospodje, da je na 40 kvadratnih metrih ima začasno prebivališče prijavljenih, ne vem natančno koliko jih je bilo, ampak recimo okrog 300. Ali je to normalno? Je to v skladu z evropskim pravnim redom? Ne. Potem najprej za te delavce moramo zagotoviti, za delavce migrante zagotoviti življenjske pogoje, drugo so pa potem seveda pogoji na delovnem mestu. Korektno je, da je gospod Lukič opozoril na primere, na katere ne moremo biti ponosni, mislim pa, da pa moramo biti tukaj zelo natančni. Zdaj tako je izgledalo, kot da zdaj to leti po vseh delodajalcih. Verjetno je pa kakšen tudi korektne, a ne. Jaz ne vem, nisem inšpektor, nisem, ampak pričakujem odgovor s strani predstavnikov Vlade.  Hvala lepa.
Hvala lepa spoštovani. Mogoče še kakšna želja po razpravi? Ugotavljam, da ne.  Spoštovan državni sekretar, gospod Tilen Božič, izvolite, imate besedo.
Tilen Božič
Hvala za besedo.  Prva stvar, na katero bi rad opozoril je to, da ima ta sporazum omejen domet. Veliko stvari, ki ste jih omenjali v vaših razpravah in vprašanjih, ureja že naša domača zakonodaja. Kar ta sporazum prinaša in mislim, da je dobro, so pa določene nadgradnje, ki pripeljejo lahko do tega, da bo dejansko položaj teh delavcev boljši in ne slabši. Prvo kar velja omeniti, je zagotovo to kar sem že uvodoma povedal, sodelovanje organov. Se pravi, da se informacije med organi izmenjujejo, pa ne glede samo operativne izvedbe, se pravi, kako se temu sporazumu streže, kje se pojavljajo tehnične težave in zapleti, ampak tudi kje se dogajajo določene stran poti. Se pravi, da tako iz izvorne države pridejo informacije do sem, kot tudi, da je možno iz Republike Slovenije posredovati dol informacije, jih posredovati na organiziran način zaradi tega, da tisti, ki razmišljajo o tem, da bi se vključili na trg dela v Sloveniji, do teh informacij pridejo. In dejansko njihova pot se dol načeloma začne na, lahko rečemo, pandanu našega zavoda za zaposlovanje. Tam dobi informacije, tam so informirani in od tam naprej se začne njihova pot, do tega ali bodo prišli v Slovenijo na delo ali ne. Tudi je bila že ena, rečem omenjen projekt glede zaščite, se pravi, drugega odstavka 16. člena, ki predvideva takrat, kadar pride do kršitve na strani delodajalca, da lahko tak delavec, se pravi, ne izgubi pravice do dela na trgu v Sloveniji, ampak ima 30 dni časa, da nekako najde novo zaposlitev za isto delovno mesto pri drugem delodajalcu. To lahko rečemo, da so enaki vatli tako za domače kot tuje delavce glede na to, da je, se pravi, postopek na katerega se tudi sklicuje mednarodna pogodba, opredeljen v zakon. Od tukaj velja zagotovo omeniti tudi eno reč, ki jo predvideva sporazum in katero imamo tudi namen tudi, lahko rečemo, ne samo zaradi sporazuma okrepiti in to je dejansko pristop, ki ga je obrala ta država pri ukvarjanju s tujimi delavci, tistimi ki nekako imigrijajo v Slovenijo. Se pravi, kako z njimi dela, jih informira, jih osvešča in zagotovo je bil zaznan določen manko v tem, da imamo seveda v Sloveniji nekako, lahko rečemo, eno mrežo tistih, ki pomagajo delavcem, ki se znajdejo v težkem položaju. Ampak cilj Ministrstva za delo je, paradoksalno, da bi tisti, ki to trenutno delajo v Sloveniji, imeli čim manj takega dela, ker bi to pomenilo, da se dejansko pravice delavcev ne zlorabljajo. Na tem mestu je tudi usmeritev ministrstva, ki bo tudi nekako del tiste prihodnje strategije migracij ne samo na papirju, ampak tudi v praksi, da je treba več narediti v državah izvora, tudi to ta sporazum omogoča oziroma podpira. Gre za to, da je naša želja oziroma namera, da bi v izvorni državi tiste, ki imajo namen priti sem najprej osvestili, morda nekaj o slovenskem jeziku, nekaj o kulturi, zagotovo pa marsikaj o trgu dela in delovno-pravni zakonodaji. Ker seveda nekdo, ki pride sem, je manj uk, lahko rečemo, slovenske zakonodaje, kot kdorkoli drug, ki je na tem trgu dela že dlje časa prisoten. Prihaja tudi v novo okolje, zanj je tudi pomembno, da ima informacijo o tem, kateri delodajalci so dobri, katere pogodbe o zaposlitvi so take, kot morajo biti in kateri pogoji dela, tako z vidika varnosti, zdravja, obremenitev in tako naprej, so v Sloveniji dopustni in tudi seveda glede plačil. Od tu naprej zagotovo velja tudi omeniti, da je bil večkrat omenjen nadzor. Se pravi, tukaj imamo zagotovo Inšpektorat za delo, imamo tudi finančno upravo, ki tak nadzor lahko opravljajo. In spet je zelo pomembno, da obstaja sodelovanje med organi zaradi tega, da te čim prej pridejo do informacij na podlagi katerih lahko ukrepajo. Se pravi ne šele post festum, takrat ko je že vse mimo, ampak dejansko takrat, ko se neke zlorabe in težave dogajajo. Zakaj je to pomembno? Zaradi tega, da lahko tudi hitro ukrepa. Pa ne samo pri tem, da zazna težavo, ampak tudi pri delodajalcu potegne določene poteze. Se pravi ena izmed teh je zagotovo prepoved zaposlovanja tujcev, ki prepreči to, da bi se dodatne tujcev v takem podjetju zaposlovalo. Kot vedno je pri nadzoru ključna hitrost reakcije in ukrepanja.  Od tu naprej bi veljalo omeniti še par zadev oziroma odzivov na tisto, kar so bila določena vprašanja.  Gospod Horvat, če gremo od konca proti začetku, je omenil nadzor vezan na prijave prebivališč, se pravi, ko se prijavi več ljudi na istem naslovu. Ta zadeva je bila naslovljena, se pravi te tako imenovane fiktivne prijave, so bile naslovljene s strani Ministrstva za notranje zadeve in se dejansko na terenu pregleduje kje se dogajajo takšni vzorci, da je veliko število ali pa večje število prijav na določen naslovu. Take zadeve tudi potem upravna enota sproži ustrezen postopek, razišče in v kolikor ugotovi, da gre za fiktivno prijavo, tudi reagira. Tako, da jaz bi ocenil, da bi moralo v doglednem času biti tega manj. zakaj tako sklepam? Tudi na podlagi nekaterih odzivov, ki prihajajo s tem v zvezi s strani gospodarstva glede posredovanj, ki se dogajajo v zvezi s prijavo prebivališča. Kar se tiče teh tudi standardov, tu zagotovo velja to kot rečeno. Če gre za fiktivno prijavo, dejansko se tam ugotovi, če je 30 kvadratov ali pa 100 kvadratov in je tam 100, 200 ljudi, zagotovo ni možno, da bi ti ljudje tam prebivali, tako da tu gre že v osnovi za fiktivno prijavo in se zadeva rešuje na tak način. Je pa prijava bivanja pomembna z več vidikov. Eno so dolžnosti, ki s tem pridejo, nekatero so pa tudi pravice. Se pravi, če nekdo dela tukaj in je postal slovenski delavec je razumno glede na tudi vplačila, ki se dogajajo v naš sistem, da iz tega izhajajo tudi določene pravice. Pa se bom k temu še nekako kasneje vrnil. Dejstvo pa je, da z delom, tako z razvojem dogajanja v zvezi s sporazumom z Bosno kot tudi ko bo ta sporazum, upam, začel čim prej veljati, obstaja možnost ločevanja, predvsem preko informiranja teh zrn od plevela. Se pravi, da tisti delodajalci, ki prednjačijo s slabimi praksami, da se jih z ustreznimi ukrepi umakne iz seznama pobudnikov dela v tej državi. Od tu naprej je imel gospod Šircelj več vprašanj, kaj bo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve naredilo, da bodo delavci na trgu dela v Republiki Sloveniji, se pravi tuji delavci tisti, ki jih dejansko slovensko gospodarstvo potrebuje. Kot rečeno prej, mi gremo na to, da bi radi v državah izvora poleg tega, da jih opolnomočimo glede pravnega sistema, glede kulture jezika in tako naprej, tudi če je le možno opravili neko preliminarno selekcijo, omogočili določene pogovore tudi z delodajalci in tako naprej, zaradi tega, da res v Slovenijo pridejo tisti delavci, ki jih slovensko gospodarstvo potrebuje. Je pa dejstvo, da se ti t.i. bazeni na Balkanu hitro praznijo. Se pravi tam interes kot ga imamo mi, imajo tudi številne druge države – tudi Avstrija, Nemčija in vsi drugi in moram priznati, da je marsikatera izmed držav pri naboru oziroma pridobivanju tuje delovne sile, če se milo izrazim, bolj agresivna. Gre pa za to, da je na našem trgu dela pomembno – tudi ko imamo tak sporazum, da mi še vedno držimo škarje in platno v rokah v tem smislu preko kontrole trga dela. Se pravi, koliko ljudi bo prišlo, kateri profili in kako se bo temu tudi streglo. Naprej, kar ste rekli glede izobrazbe. Izobrazba je primerljiva s tistim, kar dejansko naše gospodarstvo v tem trenutku potrebuje, se pravi kjer je večji manko kadrov. Tu govorimo o nižji in srednji izobrazbi, se pravi poklicni recimo. Tu so potrebe v gradbeništvu, v predelovalni industriji, moram pa omeniti, da večina oziroma približno polovica se nahaja na transportni sektor, se pravi na šoferje v mednarodnem prometu. Tako da to so tisti nekako profili, ki sem prihajajo, ki jih pri nas primanjkuje in se pravi na nek način pomagajo našemu gospodarstvu, da te kadre dobijo, po drugi strani pa tudi veliki večini njih izboljša obet oziroma perspektivo za prihodnost, ker vseeno v Sloveniji dobijo lahko rečemo bolj – vsaj v večini, bolje plačano delo pod boljšimi pogoji, se pravi tudi delo z boljšimi sredstvi.  Od tu naprej, koliko delavcev bo prišlo v Republiko Slovenijo. V tem trenutku je tistih, ki imajo dovoljenje mislim, da približno 30 tisoč. To so tisti z veljavnimi. Zdaj, kar se tiče obetov iz sporazuma s Srbijo. Tu je približno, neka ocena tam okrog 10 tisoč na leto, se pa zdaj… zelo je to odvisno od tega, kaj se bo v gospodarstvu dogajalo. Se pravi, v kolikor se bo konjuktura nadaljevala, si lahko obetamo, da bo teh delavcev, se pravi potreba po teh delavcih nekoliko višja, v kolikor pa bi prišlo do kakšnega zaustavljanja oziroma ohlajanja, bi seveda temu sledil tudi upad potreb po delovni sili in s tem tudi upad… se pravi upad potreb in s tem tudi upad delavcev. Kar se tiče vašega vprašanja vezanega na združevanje družine. Ta reč tudi ni stvar tega sporazuma, ampak stvar zakona, ki to ureja. Tu so splošni pogoji, se pravi po enem letu in seveda, če so na razpolago sredstva za preživljanje in tako naprej, lahko nekdo zaprosi za združitev družine. Zdaj, pogosto se v zadnjem času, tako tudi v javnosti, pa tudi morda v nekaterih medijih pojavlja ta sočasna v isti sapi omemba z denarno socialno pomočjo. Jaz bi vseeno omenil, da pogoj za pridobitev denarne socialne pomoči je v prvi vrsti stalno prebivališče. Stalno prebivališče pa lahko pridobiš na podlagi neprekinjenega – sicer z manjšimi prekinitvami je to možno, bivanja petih let v Republiki Sloveniji in ta pogoj ni tako nedolžen kot se zdi. Se pravi, da ti izpolniš ta pogoj, da potem nekako postaneš upravičen do tega socialnega transferja. Od tu naprej kar se tiče še zaposlovanja. omenjeni so bili espeji. Se pravi ustanovitev espeja in zaposlitev na enkrat recimo stotih ljudi, da tu vseeno velja omeniti, da ta sporazum se za espeje ne uporablja. Kar se tiče, da ni inšpekcijskih mehanizmov. To sem že malo nakazal prej. Se pravi prvo je pomembno, da imamo mi informacije čim prej in to je možno na podlagi sodelovanja. Druga zadeva je, da so delavci informirani in na ta način oziroma opolnomočeni, da jih tudi delodajalci tisti, ki so in je poznavanje   (nadaljevanje) zakonodaje ali pa spoštovanje le-te nekoliko bolj tuje, se pravi da se pred takšnimi lahko ustrezno zavarujejo. Kar se tiče gospoda Brgleza. Jaz verjamem, ta sporazum je bil nekako začet oziroma pobuda za to dana, tudi zaradi tega, da bi bilo verjetno manj zlorab, da bi vse skupaj bolje potekalo kar je bilo tudi v duhu ne nazadnje stranke, ki jo predstavljate. Glede na to, da je bilo v tistem času, ko je SD vodil to ministrstvo predlagan ta sporazum. Jaz mislim, da je razumno, da je bilo predlagano, da je predlog dober, da ima podlago v tem, da se pravi kot rečeno čim manj zlorab in da se te zadeve urejajo, od tu naprej pa velja sigurno omeniti… se pravi prej sem že omenil na enem naslovu sto ljudi, s tem se sedaj spopada Ministrstvo za notranje zadeve, v kolikor bo potrebe po kakšnih spremembah v Zakonu o prijavi prebivališča, seveda bodo tam to naredili, ampak v osnovi je bilo ugotovljeno, da takšni primeri predstavljajo efektivno prijavo in jih je možno sankcionirati in reševati. Kar se tiče vezava, se pravi takšna ali drugačna. Tu gre za ekonomske migracije, se pravi za nek interes, ki ga država izkaže s tem sporazumom, se pravi, da se zagotavlja delo. Običajno je prijava, ki se vloži za eno leto, tako za bivanje kot za delo in iz tega – se pravi posredno je vezano tudi na to. Tako da tukaj je vezava nekako razumna, je pa seveda tudi preko prihodnjega sodelovanja pričakovati, da se bo z medsebojnim obveščanjem delavce glede na to, da se oni odločajo za to, da pridejo na območje Republike Slovenije, si nekako odločajo pri katerem delodajalcu bodo delali, da potem uredi za njih dokumentacijo in tako naprej, z izmenjavo informacij in sodelovanjem med organizacijami, se pravi tukaj je Zavod za zaposlovanje naš pa njihov, pa tudi na ministrski ravni, se zagotovilo tiste informacije, ki so potrebne, da se ne bodo delavci odločali za slabe delodajalce, istočasno pa na naši strani kot že rečeno preko inšpekcijskih ukrepov, da takšni delodajalci seveda ne bi imeli možnosti sploh zaposlovanja, ker se jim lahko izreče prepoved, če zaposlovanja tujcev, seveda v kolikor ne plačujejo prispevkov ali iz kakšnih drugih razlogov kot neka stranska kazen pri drugih kršitvah. Gospod Mesec je omenil seveda tiste žalostne zgodbe, ki so bile tudi po televiziji glede gradbenih delavcev, ki so ostali tukaj brezpravno, v bistvu brez nič. Vseeno bi omenil – takrat sporazuma mednarodnega ni bilo. Mi si obetamo, da mednarodni sporazum, da obete, da se to lahko tudi izboljša. Tako da se spet vračam nekako na domet tega sporazuma, ki je omejen in večina zadev je seveda naslovljena v domači zakonodaji, kot tudi že velja.  Glede gospoda Lukiča kar je omenil – tu bi vseeno povedal. Ena izmed zmožnosti tega sporazuma je zagotovo - kot že večkrat omenjeno, izboljšanje osveščanja obveščenosti. Ravno zaradi tega, da ne bi prihajalo do zlorab, istočasno pa tudi je vseeno treba povedati, da pogoji, ki jih imajo slovenski delavci, so takšni kot jih imajo tudi tuji, kadar pride do tega, da bi nekdo hotel… se pravi iz razlogov na strani delodajalca, odpovedati pogodbo o zaposlitvi. Naj bo to za enkrat vse, če je še kakšno vprašanje, sem pa na razpolago.
Hvala lepa. Naj vas obvestim, da imam še eno obvestilo, eno opravičilo in sicer opravičuje se gospod Primož Siter. Spoštovani, sprašujem vas, ali želi kdo razpravljati? Vidim, da ja. Mag. Andrej Šircelj, izvolite, imate besedo. Spoštovani, samo naj vam prenesem obvestilo, da bomo 33. redno sejo nadaljevali ob 9.30. Seja je bila preložena.  Izvolite, mag. Andrej Šircelj, imate besedo.
Hvala lepa, predsednik. No, zdaj malo odziva na te odgovore državnega sekretarja iz Ministrstva za delo je vseeno treba.  Zdaj, naprej bi prosil glede na to, da je ravnokar rekel, da se na espeje ta sporazum ne nanaša, bi ga prosil, če mi razloži 16. člen. Govori o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, četrti odstavek, kjer je med drugim navedeno oziroma je navedeno, da po prvem letu zaposlitve se mora delavec migrant v primeru izgube     (nadaljevanje) zaposlitve zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi in pod pogojem, da ni upravičen do denarnega nadomestila za brezposelnost, v 30 dneh ponovno vključiti v socialno zavarovanje v državi zaposlitve, torej Slovenije, na podlagi nove zaposlitve ali samozaposlitve. Kaj pomeni samozaposlitev? Ali je to s.p. ali ni s.p.? In seveda potem imamo ravno tako v 17. členu še nadaljevanje. Skratka, državni sekretar naj mi pojasni to samozaposlitev, ali je to avtorska pogodba ali je to kakšna druga pogodba, prekarno delo, katerokoli delo, skratka, ta samozaposlitev me zanima, kako se bo opredelila v tej zadevi. Moram reči, da tudi nisem dobil vseh odgovorov o tem, koliko teh delavcev naj bi… Razen, če je to odgovor, da se 10 tisoč pričakuje, če sem pravilno slišal, delavcev v enem letu, da bodo prišli v Slovenijo na tej podlagi, ker me zanima, ali imamo tudi 10 tisoč delovnih mest, takšnih, ki jih tu potrebujemo.  Glede konkurenčnosti drugih držav in tako naprej. Glede zaposlitve so druge države bolj konkurenčne. Za natakarja v Avstriji, mislim, da je sporazum med delodajalci in delojemalci, da je minimalna plača tisoč 500 evrov neto, pa štirinajst plač, pa zadnji dve zelo malo obdavčeni.  Tu seveda govorimo o drugih zadevah. Mene zanima predvsem, kakšen socialni pritisk bo ta sporazum povzročil v primeru recesije oziroma ne bom rekel zdaj recesije, ampak v primeru krize oziroma v primeru, da bom bolj eksakten, zmanjšanja povpraševanja po delovni sili. Pa ne mislim samo na to vprašanje, samo glede sporazuma, ampak tudi na ostale blagajne, predvsem zdravstveno blagajno, v tem primeru socialno blagajno. In zdaj seveda odgovor, ko je bilo dvakrat ali trikrat rečeno, veste, saj ta sporazum ne obravnava zdravstvenega zavarovanja, pa ne obravnava tega pa onega - ne, veže se na to, veže se. Vi lahko daste, Vlada, neko parcialno informacijo, zraven ima pa tak sporazum posledice na drugih področjih, tako zdravstvenem, socialnem in tudi na proračunske blagajne, na proračun, zdravstveni blagajni in ostalo.  Tako iz tega zornega kota, dobro, eno vprašanje je tako, drugo pa nekoliko širše, ampak kakorkoli že. Zanima me zdaj, kaj pomeni ta samozaposlitev, ali to vključuje s.p. ali ne. Ali to vključuje, da nekdo d.o.o. tu naredi ali pa d.n.o. tu naredi ali ne, avtorsko pogodbo ali ne. Ker pravite, da ni s.p.-jev.  Hvala lepa.
Spoštovani, preden dam besedo gospodu Luki Mescu, naj vas obvestim, če v desetih minutah ne bomo zaključili seje, vas bomo o terminu nadaljevanja obvestili naknadno.  Gospod Luka Mesec, izvolite, imate besedo.
Jaz bi se v bistvu odzval na dve zadevi, ki ju je povedal državni sekretar. Najprej je rekel, da moramo vedeti, da ima ta sporazum omejen domet in da ne regulira vsega, ampak se dotika samo nekaterih nadgradenj. Glavna in prva nadgradnja, ki nas moti, je seveda ta, da v tem trenutku lahko delavec iz Srbije pri nas kadarkoli zamenja delodajalca in mu ni treba čakati na razloge za izredno odpoved, po tem sporazumu pa tega ne bo več mogel.  Drugič, državni sekretar je nekako zavrnil mojo vzporednico s tistim po krizni situaciji predvsem v gradbeništvu, ko je prihajalo do hudega izkoriščanja delavcev, ki tudi po več mesecev niso dobili plač in smo bili na pragu humanitarne katastrofe v nekaterih primerih. In pravi, da takrat je bila tista situacija neprimerljiva, ker sporazuma ni bilo.   (nadaljevanje) Ni bila neprimerljiva, ker sporazuma resda ni bilo, je bila pa vezanost. Takrat je bila vezanost 24-mesečna, se pravi, dve leti delavec, recimo, iz Bosne, ki je bil tukaj, po takratnem zakonu ni mogel zamenjati delodajalca. In iz tega je izhajalo. Zdaj pač uvajate isti mehanizem, ampak za eno leto. Zakon se je medtem izboljšal, z dveh let neprekinjene vezanosti smo prišli na to, da mora imeti v 24 mesecih 20 mesecev zavarovalne dobe, lahko s prekinitvami, kar seveda pomeni, da lahko v teh dveh letih delodajalca menja, tako je po zakonu. S tem sporazumom se pa v bistvu vračate na tisto, kar smo imeli po krizi, ne za dve leti, ampak za eno leto, mehanizem je pa isti. In to je glavni razlog, zakaj tega ne moremo podpreti.
Če se strinjate, bi dali besedo državnemu sekretarju za odgovore. Gospod Tilen Božič, izvolite, imate besedo.
Tilen Božič
Najprej na tisto večkrat ponovljeno vprašanje glede espejev. 3. člen ureja področje uporabe. Ta v četrtem odstavku opredeljuje, na kaj vse se ta sporazum ne nanaša. Točka g pove nekako takole, če preberem cel stavek: »Ta sporazum se ne nanaša na državljane države izvora, ki v državi zaposlitve ustanovijo ali soustanovijo osebno gospodarsko družbo in na podlagi ustanoviteljskih pravic zastopajo družbo ali se registrirajo kot samostojni podjetniki posamezniki.« Zdaj pa naprej, na 16. člen, ki definira drugo stvar. Se pravi, četrti odstavek, zagotovo ste pravilno identificirali, da omenja to zaposlitev pri espeju, ampak gre dejansko za situacijo, ko je nekdo tukaj že eno leto in na tej podlagi postane tako imenovano prost, se pravi, se on potem odloča, kje želi delati, lahko gre tudi k espeju. To je to. Se pravi, prvo leto ne, po enem letu pa ja. Pri čemer je treba povedati, da je tu več variant. Eno je, da gre nekam drugam delat, eno je tudi to, da morda izkaže svojo podjetnost, podjetništvo in pod to spada tudi eventualna ustanovitev družbe, kot je, recimo, espe.  Druga reč, ki je bila tu rečena, koliko jih je. Tako kot rečeno, približno 10 tisoč. Zdaj, koliko jih dejansko bo, je, kot rečeno, odvisno od dinamike na trgu dela, ker mi še vedno ohranjamo, če se tako izrazim, roko nad tem. Ali bodo na razpolago delovna mesta. Seveda, tu gre za povpraševanje slovenskih delodajalcev po delavcih. Se pravi, če izkažejo ta interes, načeloma interes je, kar pomeni, da nekdo lahko pride sem delat.  Kar se tiče konkurenčnosti drugih držav, ste dobro omenili Avstrijo. Zagotovo veliko naših delavcev se je odločilo za te pogoje in odšlo v Avstrijo, tako kot se njihovi zaradi boljših pogojev v Sloveniji kot v svoji matični državi odločajo, da pridejo na delo v Slovenijo in si s tem izboljšajo obete.  Kaj v primeru recesije. Seveda, ta sporazum predvideva tudi to tako imenovano kroženje oziroma vračanje v izvorne države. Velja omeniti tudi to, da načeloma zagotavljanje te delovne sile gre za reševanje nekih kratkoročnih oziroma kratkotrajnih distorzij na trgu dela, se pravi, ko nekje manjka nekaj delovne sile in sistem skuša to reševati.  Kar se tiče pravic, pa vseeno velja omeniti, da imamo z Bosno in Srbijo, pa še s kom drugim, že dlje časa sklenjene tudi socialne sporazume, ti sporazumi pa urejajo področje pravic, se pravi, v našem primeru ta štiri zavarovanja, se pravi, pokojninsko, zdravstveno, za brezposelnost in starševsko. Tako se tam ureja tudi, kar se tiče pravic. Je pa vseeno treba povedati, z vidika Ministrstva za delo, če je nekdo zaposlen in ima plačane tudi prispevke, po drugi strani mora imeti tudi ustrezne pravice. Se pravi, mi ne moremo nekoga, ki pride sem delat, zgolj iz, recimo, ne vem kakšnih predsodkov ali česarkoli se odločiti, da bo on tukaj brezpraven. Žal nam je seveda vseh tistih zgodb, na katere opozarja tudi Delavska svetovalnica, bi si želeli, da jih je bistveno manj. Ampak v jedru gre za to, da se pravice zagotovijo. Kar se tiče gospoda Mesca, samo še na kratko. Kot ste rekli, če nekdo v situaciji, ko bi nehal pri nekomu delati, in to potem ne gre, ni uspel dokazati, da je krivda na strani delodajalca, pač, v takem primeru mora po novo dovoljenje. Ta možnost mu je vedno na razpolago.  Prej, ko sem rekel, da je neprimerljivo oziroma ste rekli, da sem rekel, da je neprimerljivo, nisem ravno tega rekel. Dejansko izboljšuje stanje pri gradbenih delavcih, kot ste rekli, ki so bili v težkem položaju. Ocena, ki sem jo jaz podal je to, da se stanje s tem izboljšuje. V preteklosti je bila ta vezava dve leti, v splošnem je sedaj določba 20 mesecev v 24 mesecih, sporazum pa predvideva 12 mesecev v 12 mesecih. Kar pomeni, krajše obdobje vezave, kar tudi vseeno ne glede na to, da morda ni ravno idealno, položaj izboljšuje. Hvala.
Replika Luka Mesec, potem pa mag. Andrej Rajh.
Hvala. Položaj se izboljšuje glede na vezavo na dve leti. Se pa ne izboljšuje na trenutno stanje. Se pravi, sedaj če nekdo pride sem in ugotovi po dveh mesecih, da, ne vem, delodajalec ni v redu, da ga izkorišča in tako naprej, lahko po zakonu menja delodajalca, po sporazumu ga pa še deset mesecev ne bo mogel. S tem ga glede na zakon postavljata v slabši položaj.
Mag. Andrej Rajh, izvolite.
Jaz bom zelo kratek. Pridobil sem podatke o delavcih iz Srbije po sektorjih. V gradbeništvu jih je zaposlenih 1.017, predelovalne dejavnosti 1.717, promet in skladiščenje 4 tisoč 800, druge raznovrstne poslovne dejavnosti 607, trgovina 528, gostinstvo 714, strokovne znanstvene tehnične dejavnosti 275, zdravstvo, socialno varstvo 305. / nerazumljivo/ gradbeništva potrebe po delavcih v gradbeništvu so velike in jaz si danes ne predstavljam, da bo kdorkoli, ko je pomanjkanje gradbenih delavcev zlorabljal delavce in da delavci, ki želijo delovno mesto menjati, da ne bi imeli te možnosti. Bi se pa rad ostro odzval na sugestije, da naj se delavcem, ki plačujejo prispevke za socialno varnost, pravice in socialne varnosti ne dodelijo. Tu vidimo diskriminatorne poteze v Avstriji. Mi smo odločno proti temu. naši delavci migranti v Avstriji so žrtve diskriminacije in mi se moramo tudi pri nas boriti, da delavci, ki so pri nas migranti ne bodo diskriminirani na enak način, ko so naši v Avstriji. Hvala lepa.
Državni sekretar želite mogoče besedo za zaključno misel? Spoštovani, v kolikor ni več želje po razpravi bi zaključil razpravo. Prehajamo na glasovanje o vseh členih predloga zakona. Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Je kdo proti? (3 člani.) Ugotavljam, da so členi sprejeti.  Ker k predlogu zakona ni bil sprejet noben amandma Odbor za zunanjo politiko predlaga Državnemu zboru, da predlog zakona obravnava v predloženem besedilu in ga sprejme. Odbor bo zboru pisno poročal.  S tem tudi zaključujem 1. točko dnevnega reda in hkrati tudi 12. nujno sejo Odbora za zunanjo politiko.  33. sejo začenjamo čez 2 minuti.  Hvala lepa in lep pozdrav!