Spoštovane kolegice in kolegi, vsi vabljeni, vsi lepo pozdravljeni!

Začenjam 33. sejo Odbora za finance. Obveščam vas, da na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: gospa Jožica Derganc namesto Lucije Taca Perlin in magister Miroslav Gregorič namesto Aleša Lipičnika.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. V poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda. Na prošnjo Ministrstva za finance pa v skladu s prvim odstavkom 65. člena Poslovnika predlagam spremembo vrstnega reda posameznih točk, in sicer bi odbor točke obravnaval po naslednjem vrstnem redu, to je prva, četrta, druga in pa tretja točka. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne. S tem je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje s spremenjenim vrstnim redom obravnave posameznih točk.

Prehajamo tako na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O PLAČILNIH IN JAVNO FINANČNIH STORITVAH.

Predlagateljica zakona je Vlada. K obravnavi te točke so vabljeni predstavniki Ministrstva za finance, Državnega sveta, Skupnosti občin Slovenije, Združenja občin Slovenije in Združenja mestnih občin Slovenije in Zakonodajno-pravne službe. Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe in mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Rok za vlaganje amandmajev je potekel 1. 10. 2025. Amandmaje so vložile poslanske skupine Svoboda, SD in Levica. In sicer k 3., 4., 5., 17., 26., 28., 31., 44., 45., 47., 48., 49., 50., 52., 53., 56., 58., 60., 60., 62., 66. in 68. členu predloga zakona.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona.

Želi predstavnica Ministrstva za finance podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? Izvolite, državna sekretarka, magistra Saša Jazbec.

Spoštovane poslanke in poslanci! lepo pozdravljeni! Hvala lepa za besedo.

Pred vami je Predlog Zakona o plačilnih in javno finančnih storitev, ki v celoti nadomešča obstoječi zakon, in sicer Zakon o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike in prinaša sodobnejšo ureditev plačilnega in javno finančnega poslovanja v Republiki Sloveniji. Gre za v bistvu sistemski zakon s področja Uprave za javna plačila. In namen zakona je prav prilagoditi zakonodajo dejanskemu obsegu storitev, ki jih izvaja Uprava Republike Slovenije za javna plačila. Z zakonom ne uvajamo novih obveznosti ali dodatnih finančnih bremen, ampak gre za ureditev, ki se prilagaja sodobnim načinom poslovanja in digitalnemu okolju. UJP namreč ne opravlja storitev samo za proračunske uporabnike - to je bil star zakon, je bil tako naslovljen -, ampak tudi za vse nas, se pravi za pravne in fizične osebe kadar poslujemo s proračunskimi uporabniki, zato tudi to novo ime, ki natančneje odraža realno sliko. UJP med drugim omogoča plačevanje obveznih dajatev brez provizije na negotovinskih mestih, potem omogoča spletno plačevanje e storitev, kot so na primer e davki, zbira poročila podjetij o izvršenih plačilih iz naslova javnih naročil in pa zagotavlja brezplačno pošiljanje e računov proračunskim uporabnikom. Predlog zakona je pomemben zato, ker ureja ključna področja delovanja UJP. Z njim se določa vodenje registra proračunskih uporabnikov, opravljanje plačilnih storitev, razporejanje javno finančnih prihodkov, izmenjavo e računov in drugih e dokumentov, potem spletno plačevanje v dobro proračunskih uporabnikov in pa prejemanje e računov v okviru javnega naročanja, kjer se prenašajo tudi zahteve evropske direktive, ki je trenutno že urejena v obstoječem zakonu. Pri pripravi zakona smo izhajali iz štirih vsebinskih gradnikov. Prvi gradnik so novosti, ki doslej v zakonih še niso bile urejene. Po novem bo Republika Slovenija lahko odprla račun v tujini za potrebe zadolževanja in upravljanja državnega dolga. Potem bo Republika Slovenija kot pravna oseba vključena v register proračunskih uporabnikov z zapisom zastopnika, ki ne bo vseboval imena in priimka, ampak bo naveden zapis v Poslovnem registru Slovenije se pravi pristojen minister v skladu z zakonom, ki ureja državno upravo. Proračunski uporabniki bodo lahko poslovali z uporabo elektronskih plačilnih instrumentov, kot so kartice in mobilne denarnice. Pomembna novost je tudi to, da bo vsa komunikacija za spremembe v registru proračunskih uporabnikov potekala izključno elektronsko, kar pomeni, da se papirno poslovanje na tem področju ukine. Drugi gradnik so spremembe glede na obstoječo ureditev. Iz registra se izključujejo organi skupnih občinskih uprav - teh je trenutno 31 - in bo po novem bodo postali stroškovna mesta znotraj občine, kjer imajo sedež. Iz registra se izključujejo tudi druge osebe javnega prava, ki ne izpolnjujejo pogojev za ohranitev statusa proračunskega uporabnika. Imeli bodo prehodno obdobje do 1. januarja 2030. Potem zakon odpravlja tudi primere, kjer imajo proračunski uporabniki enake nazive v obstoječem, torej registru je 15 primerov, ko se enako ime krajevne skupnosti pojavi v dveh različnih občinah in s tem zakonom bomo pač zdaj tudi to naslovili, da se bo pač to poimenovanje, da bo enotno. Poleg tega pa zakon natančneje ureja tudi vključitev posebnih organov v Register proračunskih uporabnikov, kadar tako določa nek drug zakon. Tretji gradnik so aktualne naloge UJP, ki so bile do zdaj opredeljene v podzakonskih aktih. Med njimi na primer poročanje o izvršenih plačilih iz naslova pogodb s področja javnega naročanja, potem poročanje o terjatvah in obveznostih proračunskih uporabnikov iz naslova obveznih dajatev. In pa naloge, povezane s sledljivostjo tobačnih izdelkov. Četrti gradnik je pa podrobnejša ureditev obstoječih določb, kjer se je v praksi pokazala potreba po večji jasnosti. Se pravi, zakon zdaj določa pravila za reorganizacijo organov, kot so dodelitve nove šifre proračunskih uporabnikov, prepoved ponovne uporabe stare šifre, prepoved enakega naziva ali pa številke podračunov. Ureja tudi vodenje podračuno za subjekte brez statusa proračunskega uporabnika, možnost plačevanja na negotovinskih plačilnih mestih in pa se dotika tudi izmenjave elektronskih dokumentov s proračunskimi uporabniki. Pripombe, ki so bile torej podane v medresorskem usklajevanju v javni obravnavi smo proučili, uskladili z vsemi deležniki, nomotehnično tudi z Zakonodajno-pravno službo. Tako da glede na to, da gre za en sistemski, ampak relativno precej tehničen zakon, bo v bistvu po uveljavitvi tega zakona se bo vsebina desetih zdaj veljavnih pravilnikov združila v enoten pravilnik. To pomeni manj administracije, večjo preglednost in enostavnejše izvajanje pravil v praksi. Torej, če skrajšam. Pri predlogu zakona gre za posodobitev obstoječega zakona kot odziv na digitalni razvoj, na potrebe časa, zato vas prosim, da ga podprete. Imam pa s sabo kolegici, direktorico Uprave za javna plačila in direktorico direktorata za javno računovodstvo, ki bomo potem skušali odgovoriti na vaša morebitna vprašanja. Hvala lepa.

Hvala lepa. Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe, izvolite, gospa magistra Sonja Bien Karlovšek.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona o plačilnih in javno finančnih storitvah preučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika. In v pisnem mnenju podala dve splošni pripombi in pripombe k posameznim členom. V okviru splošnih pripomb je opozorila na naslov zakona, ki po njeni oceni po oceni ZPS ne odraža povsem ustrezno razlikovanje med materijo tega zakona in materijo Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih.

Hkrati je pa opozorila tudi na razmerje tega predloga zakona do predloga zakona o izmenjavi elektronskih računov in drugih elektronskih dokumentov, ki bo prav tako danes obravnavan na tej seji Odbora za finance. In sicer določbe desetega poglavja tega predloga zakona urejajo izmenjavo elektronskih računov in elektronskih dokumentov, kar je v celoti predmet predloga drugega zakona, zato je ZPS opozorila, da bi sočasnost uveljavitve obeh zakonov lahko povzročilo tako neskladje med obema zakonoma, ki se ga ne da razrešiti z metodami razlage in opozorila, da je treba natančno urediti sosledje veljavnosti oziroma uporabo materije, ki jo predloga zakona urejata. Na tem mestu bi zato povedala, da je razmerje med obema predlogoma zakona rešeno in sicer z amandmajem k za nov 3.a člen Predloga zakona o izmenjavi elektronskih računov in drugih elektronskih dokumentov. K predlogu zakona so bili vloženi tudi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin, ki v veliki večini odpravljajo vse pripombe iz pisnega mnenja ZPS. Tukaj bi izpostavila predvsem pojem javno finančnih storitev, ki je sedaj ustrezno opredeljen. Prav tako je odpravljena pripomba, vse pripombe dane k 15., 22. in 62. členu predloga zakona. Če na kratko povem, v bistvu izbris iz registra proračunskih uporabnikov ne bo mogoč, četudi ne bo šlo za osebo, ki je organizirana kot javni zavod, agencija ali sklad, če bo zakon določal, da je ta oseba javnega prava posredni proračunski uporabnik. Pripomba k 66. členu predloga zakona pa je ustrezno upoštevana z amandmajem k 17. členu. Hvala lepa.

Hvala lepa. Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? Ne vidim nasprotovanja.

Prehajamo na razpravo in odločanje o členih ter o vloženih amandmajih.

V razpravo dajem 1. in 2. člen, h katerim ni bilo vloženih amandmajev in s katerim je tudi možna odprta splošna razprava. Želi kdo razpravljati? Ne vidim želje po razpravi.

V razpravo dajem 3. člen in amandma Poslanskih skupin SDS, Svoboda in Levica. Želi kdo razpravljati? Ne želi.

Glasujemo. Navzočih je 13 poslank in poslancev in 13 je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 13.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 4. člen in amandma poslanskih skupin koalicije. Želi kdo razpravljati? Ne.

Glasujemo. Navzočih je 13 poslank in poslancev, 11 jih je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 5. člen in amandma poslanskih skupin koalicije. Želi kdo razpravljati? Ne.

Glasujemo. Navzočih je 13 poslank in poslancev, 11 jih je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem člen od 6 do 16, h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Ne. V razpravo dajem 17. člen in amandma k temu členu poslanskih skupin koalicije. Želi kdo razpravljati? Ne.

Glasujemo. Navzočih je 14 poslank in poslancev, 12 glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 12.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem člene od 18 do 25, h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Ni želje po razpravi.

V razpravo dajem 26. člen in amandma k temu členu poslanskih skupin koalicije. Želi kdo razpravljati? Ne.

Glasujemo. Navzočih je 14 poslank in poslancev, 12 jih je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 14.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 27. člen, h kateremu ni bilo vloženih amandmajev. Ni želje po razpravi.

V razpravo dajem 28. člen in amandma poslanskih skupin SD, Svoboda in Levica. Želi kdo razpravljati? Ne.

Glasujemo. Navzočih je 14 poslank in poslancev, 12 jih je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 12.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem člen 29. in 30., katerim ni bilo vloženih amandmajev. Ni želje po razpravi. V razpravo dajem 31. člen in amandma poslanskih skupin SD, Svoboda in Levica. Želi kdo razpravljati? Ne.

Glasujemo. Navzočih je 14 poslank in poslancev, 11 glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem člen od 32. do 43. katerim ni bilo vloženih amandmajev. Ni želje po razpravi. v razpravo dajem 44. člen in amandma poslanskih skupin koalicije k temu členu. Želi kdo razpravljati? Ne.

Glasujemo. Navzočih je 14 poslank in poslancev, 11 je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 45. člen in amandma k temu členu poslanskih skupin koalicije. Želi kdo razpravljati? Ne.

Glasujemo. 14 navzočih poslank in poslancev, 11 za, nihče proti.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 46. člen, h kateremu ni vloženih amandmajev, ni želje po razpravi. V razpravo dajem 47. člen in amandma poslanskih skupin koalicije. Želi kdo razpravljati?

Glasujemo. 14 navzočih poslank in poslancev, 11 za, nihče proti.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 48. člen in amandma k temu členu poslanskih skupin koalicije. Ni želje po razpravi.

Glasujemo. Navzočih 14 poslank in poslancev, 11 za, nihče proti.

(Za je glasovalo 12.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 49. člen in amandma k temu členu poslanskih skupin koalicije. Ni želje po razpravi.

Glasujemo. Navzočih je 14 poslank in poslancev, 11 je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 50. člen in amandma poslanskih skupin koalicije k temu členu. Želi kdo razpravljati? Ne.

Glasujemo. Navzočih je 15 poslank in poslancev, 11 jih je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 51. člen, h kateremu ni bilo vloženih amandmajev. Ni želje po razpravi.

V razpravo dajem 52. člen in amandma poslanskih skupin koalicije. Ni želje po razpravi.

Glasujemo. Navzočih je 15 poslank in poslancev, 11 jih je za, nihče proti.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 53. člen in amandma poslanskih skupin koalicije. Želi kdo razpravljati? Ne.

Glasujemo. Navzočih je 15 poslank in poslancev, 11 je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma

V razpravo sprejet.

V razpravo dajem člena 54. in 55., katerim ni bilo vloženih amandmajev. Ni želje po razpravi.

V razpravo dajem 56. člen in amandma poslanskih skupin koalicije. Želi kdo razpravljati? Ne.

Glasujemo. Navzočih je 15 poslank in poslancev, 11 je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 57. člen, h kateremu ni bilo vloženih amandmajev. Ni želje po razpravi.

V razpravo dajem 58. člen in amandma poslanskih skupin koalicije. Želi kdo razpravljati? Ne.

Glasujemo. 15 prisotnih poslank in poslancev, 11 za, nihče proti.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravi dajem 59. člen, h kateremu ni vloženih amandmajev. Ni želje po razpravi.

V razpravo dajem 60. člen, amandma poslanskih skupin koalicije. Želi kdo razpravljati? Ne.

Glasujemo. Navzočih je 15 poslank in poslancev, za 11, nihče proti.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 61. člen, h kateremu ni vloženih amandmajev. Ni želje po razpravi.

V razpravo dajem 62. člen in amandma k temu členu poslanskih skupin koalicije. Želi kdo razpravljati? Ne.

Glasujemo. Navzočih je 15 poslank in poslancev, 11 za, nihče proti.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 63. do 65. člen. Želi kdo razpravljati? Ne.

V razpravo dajem 66. člen in amandma poslanskih skupin koalicije. Želi kdo razpravljati? Ne.

Glasujemo. Navzočih je 15 poslank in poslancev, 11 za, nihče proti.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

Amandma je sprejet.

V razpravo dajem 67. člen, h kateremu ni vloženih amandmajev. Ni želje po razpravi.

V razpravo dajem 68. člen in amandma poslanskih skupin SD, Svoboda in Levica. Želi kdo razpravljati? Ne.

Glasujemo. Navzočih je 14 poslank in poslancev, 11 za, nihče proti.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem še člene od 69. do 70., h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Ne.

In s tem zaključujem razpravo o členih in vloženih amandmajih.

V skladu s prej sprejeto odločitvijo odbora prehajamo še na glasovanje o vseh členih skupaj.

Glasujemo. 15 je navzočih poslank in poslancev, 14 za, nihče proti.

(Za je glasovalo 14.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je, da so členi sprejeti.

S tem zaključujem obravnavo predloga zakona na Odboru za finance. Vsi sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora. Določiti moramo še poročevalca na seji Državnega zbora. Predlagam, da sem to sama. Ima kdo kaj proti? Ne. Hvala. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA, IN SICER PREDLOG ZAKONA O IZMENJAVI ELEKTRONSKIH RAČUNOV IN DRUGIH ELEKTRONSKIH DOKUMENTOV. Predlagateljica zakona je Vlada. K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice, predstavniki Ministrstva za finance, Državnega sveta, Zakonodajno-pravne službe kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe, dopis Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Rok za vlaganje amandmajev je potekel 1. 10. 2025. Amandmaje so vložile Poslanske skupine Svoboda, SD in Levica k 2., 3. in novi 3.a člen k 4., 6. in 8., 10., 11., 12., 13., 22. in 25. členu predloga zakona.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona.

Želi predstavnica Ministrstva za finance podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? Izvolite, državna sekretarka, magistra Saša Jazbec.

Spoštovane poslanke in poslanci!

Pred vami je Zakon o izmenjavi elektronskih računov in drugih elektronskih dokumentov. Z njim se uvaja obvezna izmenjava e računov za vse poslovne subjekte, vpisane v Poslovni register Slovenije ter za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost za storitve, opravljene na ozemlju Republike Slovenije. Uporaba e računov ni novost. V slovenski pravni red je bila vpeljana z Zakonom o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike že leta 201, kar pomeni, da od 1. januarja 2015 proračunski uporabniki, se pravi javni zavodi, javni skladi, državni organi, občine, Zavod za zdravstveno zavarovanje in Zavod za pokojninsko zavarovanje pošiljajo ali prejemajo zgolj e račune. Se pravi, e računi so za proračunske uporabnike obvezni že od leta 2015. Naročniki javnih naročil jih prejemajo in izdajajo od leta 2019 na podlagi evropske direktive. Statistika kaže, da se je od leta 2015, torej od uvedbe do lani, število e računov prejetih preko enotne vstopne in vstopne točke pri Upravi za javna plačila povečalo za več kot 370 odstotkov. Prav tako se je povečalo število poslanih eračunov proračunskih uporabnikov 77000 na 1,7 milijona, Kar kaže, da si tudi uporabniki želimo digitalizacije. Ta zakon se nam zdi pomemben tudi zato, ker je po oceni Gospodarske zbornice Slovenije so letni stroški izdajanja in prejemanja računov v zasebnem sektorju ocenjeni na preko 800 milijonov evrov. In z uvedbo tega zakona, se pravi z obvezno uvedbo e računa bi se ti stroški znižali za 29 odstotkov, to je njihova ocena. Predlagani datum uveljavitve zakona je 1. januar 2028, kar zagotavlja dovolj časa za prilagoditve. Pod tem datumom torej papirni računi med pravnimi osebami ne bodo več dovoljeni, razen na relaciji pravna oseba fizična oseba oziroma za poslovanje s tujimi podjetji. Posebej poudarjam, da pošiljanje računov preko e pošte, se pravi pdf račun, preko e pošte, to ni e račun. Značilnost e računa je, da je to strukturiran elektronski dokument v xml obliki , ki omogoča avtomatizacijo poslovanja .

..Zakon prinaša več jasnih načel: eno je, da ščiti potrošnike, ki se lahko sami odločamo ali želimo prejemati e račune in lahko to soglasje kadarkoli prekličemo. Ne posega v poslovanje s tujino, obveznost velja samo za posle v Sloveniji. Odločitev je svobodna izbira podjetja. Ne uvaja obvezne izmenjave e dokumentov, ampak samo e račune. Za e dokumente pa določa standarde, če se bodo podjetja odločala za tako izmenjavo. Se pravi. za e naročilnice, edobavnice, opomin in podobno. Izmenjava e računov bo decentralizirana in bo mogoča na štiri načine. Se pravi, lahko bo potekala preko ponudnikov e poti preko mednarodnega omrežja preko lastnih sistemov, ki imajo že nekatera podjetja za neposredno izmenjavo ali pa z uporabo brezplačne aplikacije mini blagajna, ki jo bo podprl Furs za subjekte z manjšim obsegom poslovanja. Se pravi, razmišljali smo tudi o malih podjetnikih. Vsi načini izmenjave bodo potekali preko varnih elektronskih poti. Pošiljanje preko e pošte ne bo dovoljeno, razen kadar je prejemnik fizična oseba. Uprava za javna plačila bo skrbela za regulacijo ponudnikov e poti, vsak ponudnik bo moral pred vpisom na seznam ponudnikov e poti izpolnjevati zakonske zahteve za varno in zanesljivo izmenjavo podatkov, ki bodo podrobneje urejene s podzakonskim aktom. Predvideno je, da bodo morale imeti splošno uveljavljen certifikat s področja informacijske varnosti, to je ISO 27001. Če ponudnik certifikata ne bo imel, bo moral imeti pri poslovanju vpeljane postopke v skladu s tem certifikatom, in to na vsaki dve leti v pravi dokazovati s potrdilom neodvisnega zunanjega presojevalca. Za povezovanje z drugimi ponudniki e poti bo moral uporabljati mednarodno uveljavljene komunikacijske protokole, ki so dostopni na spletni strani Gospodarske zbornice, in opraviti uspešen test izmenjave e računov pri UJP. Ponudnik e poti je v bistvu samo poštar, da rečem, tak komunikacijski kanal po dostavi, po uspešni dostavi bo ta e račun oziroma e dokument moral zbrisati. Dve leti hraniti prometne podatke in pet let povratna sporočila. Pozitivni učinki zakona, kot jih vidimo, so prihranek časa, večja varnost, ne bo prihajalo do napak pri prepisovanju podatkov iz računov plačilni nalog, avtomatizacija postopkov, preglednost in povratna sporočila, nižji stroški, poenotena pravila in pozitivni učinki na okolje. V nekaterih evropskih državah ta sistem že deluje, Italija ga je uvedla leta 2019, leta, Romunija ga je uvedla leta lani. Recimo s prihodnjim letom ga uvajajo Hrvaška, Belgija, Poljska in Francija, leto kasneje tudi Nemčija, Slovaška in Estonija. V letu 2028, se pravi, tako kot Slovenija, še Latvija in Španija. Z uvedbo obvezne izmenjave e računov in vzpostavitvijo tega sistema izmenjave e računov se želimo postopno pripraviti na obvezo, ki nas čaka s strani EU, ko bo do leta 2030 z direktivo Vida, ko bo obvezno čezmejno pošiljanje e računov za zavezance za DDV. Ta zakon je bil v torej medresorskem usklajevanju v javni obravnavi. Gospodarska zbornica ga podpira. Vidimo ga kot ključni korak v digitalno gospodarstvo, omogoča poenostavljeno poslovanje, večjo konkurenčnost, trajnostni razvoj. Zato vas prosimo za podporo s kolegi. Tokrat se nam je pridružil se nam je še gospod Jenko s Finančne uprave, smo vam seveda na voljo za morebitna dodatna vprašanja. Hvala lepa.

Hvala lepa. Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe. Izvolite, magistra Sonja Bien Karlovšek.

Hvala za besedo.

Tudi ta predlog zakona je Zakonodajnopravna služba proučila z vidika svojih nalog, se pravi skladno z Ustavo Republike Slovenije, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika. Kot sem povedala že pri obravnavi prejšnje točke smo opozorili na nejasno razmerje predloga tega zakona do predloga Zakona o plačilnih in javno finančnih storitvah, saj se podvajata glede ureditve izmenjave elektronskih računov in elektronskih dokumentov. To nejasno razmerje, na katerega smo opozorili, je sedaj naslovljeno z amandmajem za nov tretji a člen k temu predlogu zakona. Sicer smo pa v pisnem mnenju podali pripombe z vidika 2. člena Ustave. Se pravi jasnost in pomenska določljivost predpisov v povezavi s 87. členom Ustave, ki nalaga, da so pravice in obveznosti določene v zakonu. Te pripombe so bile v pretežni meri upoštevane in sicer z amandmaji k 10. členu, S katerim je sedaj jasno razvidno v katerih primerih je subjekt upravičen do uporabe brezplačne aplikacije davčnega organa. Prav tako so bile pripombe glede jasnosti predpisov ustrezno upoštevane z amandmajem k 6. členu, ki določa sedaj izjemo od Zakona o davku na dodano vrednost s tako imenovanim drsečim, ne pa togim sklicevanjem. Vendar bi na tem mestu še opozorila, da bo popolna usklajenost obeh zakonov dosežena šele z ustrezno novelo 84. člena Zakona o davku na dodano vrednost in tudi z ustrezno prilagoditvijo prekrškovne določbe v zvezi s tem členom Zakona o davku na dodano vrednost. Hvala.

Hvala lepa. Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 180. člena Poslovnika glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.) Ne vidim nasprotovanja.

In prehajamo na razpravo in odločanje o členih ter o vloženih amandmajih.

Tako v razpravo dajem 1. člen, h kateremu ni bilo vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? (Da.)

Izvolite, gospod Rado Gladek.

Ja, spoštovana predsednica, hvala lepa za besedo.

Predvidevam, da lahko malo širše razpravljam. / oglašanje iz dvorane/ Tako, ja, ja, tako kot po navadi, no, meni je ta tematika, kar se tiče eračunov, precej blizu iz prejšnjega življenja, tako da se mi potem pač nekaj vprašanj poraja okrog tega.

Ja, kot ste lepo predstavili, poslovanje preko eračunov za javno upravo poteka že par let in tako eni, se pravi, tako kot proračunski uporabniki, kot gospodarski subjekti so se, so se na to navadili in dejansko je to prednost. Zdaj, tukaj se meni poraja eno vprašanje. Sicer ta zakon zavezuje pač pravne subjekte, gospodarske subjekte, da poslujejo med sabo, ampak vseeno vprašanje, ali ste kaj razmišljali o omejitvah, ker preko UJP-a zdaj lahko ti pošlješ na leto sto računov, če imam pravi podatek, a ne? To je 12 računov na mesec. Tako, da bi bilo smiselno za razmisliti oziroma ste razmišljali kaj v to smer, da bi to, da bi to številko povečali, govorim predvsem za manjše subjekte, ki jim pač vsako tako pošiljanje predstavlja strošek. Zdaj, povprečen strošek, odvisno od načina, ampak če to delaš recimo preko banke, je to, ne vem, 30 do 50 centov. Pri majhnih subjektih je pač, je pač to lahko težava. Isto se lahko težava naprej pojavi, ko bo to obvezno, govorim spet za majhne subjekte. Vi ste sicer omenili, da so pač neke možnosti tega brezplačnega, uporabe tega brezplačnega portala, ampak mogoče malo več tukaj okrog omejitev oziroma v kakšnem obsegu se bo to, se bo to lahko dogajalo.

Imam pa še eno vprašanje in to bo po moje direktno za predstavnika FURS-a. Veliko v tem Državnem zboru smo se v tem mandatu pogovarjali o tiskanju oziroma o, ja, o tiskanju računov ali pa če drugače, če začnemo s fiskalizacijo. Zdaj, mene zanima oziroma logično bi mi bilo, ker pravni subjekti med seboj poslujejo tudi s kartičnim poslovanjem oziroma z gotovino. Se pravi, nekdo, pravni subjekt a pride k pravnemu subjektu b, kupi blago in ga plača z gotovino, se pravi do 420 evrov ali pa ali pa s kartico in v takem primeru mu moraš natisniti račun.

Logično bi bilo oziroma za razmisliti, da v tem primeru, ker med pravnimi subjekti pa moraš mu itak račun poslati, da tega tiskanja računa ne bi bilo, ker je, vi ste tudi rekli, da je eden od napredka ali pa dodane vrednosti tega zakona tudi varovanje narave, se pravi, beri varčevanje pri papirju. Se pravi, bi bilo nekako logično, da pravni subjekti med seboj oziroma pri nakupu ne potrebujejo v primeru fiskalizacije, tako kot sem prej rekel, ne potrebujejo tiskanja, tiskanja računa, ker tukaj ni nobene variante, da bi prišlo do zlorabe, ker če mu boš naredil račun, mislim, če bo pravni subjekt hotel račun, ga mu boš naredil in mu ga boš mogel tudi elektronsko poslati.

Tako, da tukaj mogoče ene dva vprašanja ali pa bolj razmišljanja, no, ki mogoče, da bi, da bi ta del še malo, malo nadgradili. Jaz se strinjam, da je to prednost. Tako kot je državna sekretarka rekla, sicer PDF, pošiljanje računov v PDF-ju ni eračun, ampak veliko pravnih subjektov si že zdaj na ta način pomaga, da preskoči, da preskoči papirnato tiskanje računa in pošiljanja, si med seboj izmenjujejo to v PDF obliki, tako, da že zdaj se na ta račun, na ta način nekaj prihrani. Za to obvezo, jaz se strinjam, da bo prišlo, mislim, da bo plus tudi to, da dejansko račun pride v prave roke, da ni potem izgovarjanja, nisi poslal računa, nisem ga dobil in tako naprej, bo pa to nek dodaten strošek. To se pa, to se pa moramo zavedati in tukaj sploh pri malih subjektih je treba biti previden, mislim previden, pač skrbeti za njih, da jim ne, da jih ne obremenjujemo z nekimi dodatnimi, nepotrebnimi po moje, finančnimi obremenitvami. Toliko, hvala.