8. redna seja

Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide

20. 5. 2019
podatki objavljeni: 20. 5. 2019

Transkript

Dober dan vsem skupaj. Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam. Pričenjam 8. sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Na seji kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili sodelujejo: poslanec Blaž Pavlin namesto poslanke Ive Dimic in poslanec mag. Andrej Rajh namesto poslanca Vojka Starovića.  Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.  Dnevni red: 1. točka – Predlog zakona o spremembah Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, skrajšani postopek in 2. točka - Razno. Prehajamo k 1. TOČKI DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O PREPREČEVANJU DELA IN ZAPOSLOVANJA NA ČRNO. Prejeto gradivo: Predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe in mnenje Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Vabljeni: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Zakonodajno-pravna služba in Državni svet. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 30. seji dne 8. aprila 2019 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Odbor bo predlog zakona obravnaval na podlagi 126. in 142. člena Poslovnika.  Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.  Želi besedo v imenu predlagateljev, torej Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, državni sekretar gospod Tilen Božič. Izvolite.
Tilen Božič
Spoštovana predsedujoča, hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci in ostali prisotni. V tem primeru gre za uskladitev domače zakonodaje z direktivo 2015/2366 EU. Ta je bila sprejeta 25. 11. 2015. Ukvarja pa se s področjem plačilnih storitev na notranjem trgu.  Dejanska novost, ki jo prinaša oziroma je takrat prinesla, je tudi prepoved zaračunavanja provizij za brezgotovinska plačila v primerih, ko gre za plačila s plačilnimi karticami s strani potrošnikov. 2. TRAK: (ES) – 9.05 Glavnina je, če tako rečemo, bila že implementirana v slovenski pravni red in sicer z zakonom o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in o plačilnih sistemih. Ta zakon je bil v bistvu sprejet in velja. V tem konkretnem primeru gre pa za eno nišno področje, in sicer za področje, ki se ukvarja z vrednotnicami za opravljanje osebnega dopolnilnega dela. In s tem v zvezi v 15. členu zakona, katerega novelo imate danes na mizi, je v tretjem odstavku tudi zapisano, da stroške plačil, se pravi v povezavi s plačilnim prometom, ki se nanašajo na socialne prispevke, ko gre za vrednotnico, se pravi na pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, potem za poškodbe pri delu in za bolezen, da nosi tisti, ki je zavezanec. Kar pomeni, da je ta določba v neskladju z veljavno direktivo. V praksi se zadeva, lahko rečemo, že izvaja v skladu z direktivo, ker se ta direktiva v tem primeru uporablja neposredno, se pravi v primeru našega UJPA, se pravi urada za javna plačila. Dejansko ti stroški ne bremenijo več zavezancev, ampak že zdaj bremenijo UJP. Tako da v tem konkretnem primeru gre za uskladitev zakona s tistim, kar se dejansko v praksi že izvaja in nam je bilo na nek način omogočeno z neposredno uporabo te direktive. Za dodatna pojasnila s tem v zvezi sem danes na razpolago tudi z direktorico pristojnega direktorata na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Hvala.
Hvala lepa za uvodno predstavitev. Želi besedo Zakonodajno-pravna služba? Gospa Katarina Kralj.
Katarina Kralj
Hvala za besedo, gospa podpredsednica. V Zakonodajno-pravni službi k predlogu zakona z vidika naših pristojnosti nimamo pripomb. Hvala.
Hvala lepa. Predajam besedo še predstavniku Državnega sveta gospodu Tomažu Horvatu. Izvolite.
Tomaž Horvat
Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj. Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predlog zakona o spremembah Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno obravnavala na svoji 21. seji. Komisija je podoben, vsebinsko celo malo širši vladni predlog zakona obravnavala že na 2. seji 14. 2. 2018 in mu izrekla podporo, a navedeni predlog zakona zaradi predčasnega zaključka sedmega mandata Državnega zbora ni doživel epiloga.  Tudi tokrat komisija k aktualnim predlaganim zakonodajnim spremembam nima konkretnih pripomb in predlog zakona podpira. Se je pa v razpravi dotaknila nekaterih tematik, ki se nanašajo na vsebino veljavnega zakona na splošno. Tako je pozvala k dodatni okrepitvi aktivnosti na področju preprečevanja dela in zaposlovanja na črno, poenotenju meril pri izvajanju nadzora nad delom na črno ter k razširitvi možnega spektra kršitev v povezavi z izvajanjem različnih spletnih storitev, torej ne samo s področja pristojnosti Ministrstva za delo.  Komisija je bila seznanjena tudi s stagniranjem števila izvajalcev osebnega dopolnilnega dela in ne bistvenimi spremembami v številu izdanih vrednotnic v preteklih letih. Ob tem je komisija razpravljala kako bi se dalo še dodatno poenostaviti postopek pridobitve vrednotnic v primeru, ko oseba ne zna ali mora uporabiti možnosti dostopa do vrednotnice preko portala e-uprava. Pa tudi o tem kako bi se z vidika večje zaščite izvajalcev osebnega dopolnilnega dela, kar je bil tudi eden od motivov za sprejem zakonskih rešitev, postopek izdaje vrednotnic lahko tesneje povezalo s postopkom izdaje storitve in plačila za opravljeno storitev. Tako je bilo ministrstvu dano v razmislek, da bi se v izvajanje vseh aktivnosti v zvezi z osebnim dopolnilnim delom vršilo preko Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, torej na enem mestu in s tem omogočilo večjo preglednost področja osebnega dopolnilnega dela. Ministrstvo je bilo ob tem mnenja, da ni potrebe po takšni spremembi, saj obstoječi sistem, četudi so vanj vključeni različni organi, upravne enote, AJPES, FURS, dobro zajamejo vse ključne podatke o izvajalcih osebnega dopolnilnega dela, hkrati pa omogoča podrobno spremljanje izvajanja navedene oblike dela, vključno s finančnimi transakcijami.  Kot že rečeno, komisija aktualne predlagane zakonske spremembe podpira brez pripomb. Hvala za vašo pozornost.
Hvala za vašo predstavitev. K predlogu zakona ni bilo vloženih amandmajev.  (nadaljevanje) Predlagam, da obravnavo opravimo na način, da razpravljamo o obeh članih skupaj. Po razpravi pa še glasujemo o obeh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da nihče.  V skladu s 126. členom Poslovnika prehajamo na razpravo o 1. in 2. členu predloga zakona. Želi kdo razpravljati? Ni prijavljenih k razpravi. Torej razpravo zaključujem.  Prehajamo še na glasovanje o obeh členih skupaj. Glasujemo. Kdo je za? (12 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da sta člena soglasno sprejeta. Ker k predlogu zakona ni bilo sprejetih amandmajev, bo odbor pripravil poročilo, v katerem bo Državnemu zboru predlagal naj predlog zakona sprejme v predloženem besedilu.  S tem zaključujem drugo obravnavo predloga zakona na matičnem delovnem telesu. Določiti moramo še poročevalca na seji Državnega zbora. Če se strinjate, sem lahko to sama, predsedujoča. Velja? (Da.)  Zaključujem to točko dnevnega reda. Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – RAZNO. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Če ne, zaključujem to točko in 8. sejo Odbora. Hvala lepa vsem. Se vidimo ob 11.00 uri.