Lep pozdrav na 4. redni seji komisije. Obveščam, da so zadržani oziroma da se seje ne morejo udeležiti naslednji člani komisije, ki so poslali opravičila, to je Jernej Vrtovec, na seji s pooblastilom namesto poslanca Zmaga Jelinčiča Plemenitega, ga predstavlja oziroma zastopa Dušan Šiško. Vse prisotne lepo pozdravljam in vas prosim, da se zaradi magnetograma ob začetku izvajanja predstavite in poveste s katere institucije prihajate.

Drugače prihajamo na določitev dnevnega reda. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red in sicer: točka 1. Poročilo o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2018 v obdobju januar–junij 2018; Poročilo o stanju in gibanju davčnega dolga po stanju na dan 31. december 2017: Poročilo Ministrstva za finance o opravljenih postopkih inšpekcijskega nadzora nad porabo sredstev državnega proračuna v obdobju 1. 1. do 30. 6. 2018 in Poročilo Nadzornega odbora Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško o poslovanju Sklada za leto 2017. Ostalih predlogov v predvidenem roku za spremembo dnevnega reda oziroma dopolnitev nisem prejel, zato dnevni red ostaja takšen kot je bil predviden.

Prehajamo torej na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA -POROČILO O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2018 V OBDOBJU JANUAR–JUNIJ 2018. Gradiva za to točko so naslednja in sicer: poročilo, ki je bilo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, priloga Slovensko obveščevalno- varnostne agencije k Poročilu (INTERNO), ki ste jo člani komisije prejeli proti podpisu in mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne 24. 9. 2018, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Za obravnavo poročila je komisija matično telo. K tej točki so bili s sklicem seje vabljeni dr. Andrej Bertoncelj; minister za finance, Ministrstvo za finance in Državni svet.

Predlagam, da v uvodu razpravo podajo predstavniki Ministrstva za finance. Če bodo potem želeli, še predstavniki Državnega sveta, nato pa bomo prešli na razpravo članov komisije prisotnih.

Torej prosim državno sekretarko na Ministrstvu za finance.

Dobro jutro, hvala lepa za besedo. Pred vami je poročilo o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za prvo polletje lanskega leta, ki ga je Vlada v skladu z 63. členom Zakona o javnih financah sprejela julija lani in ga tedaj tudi predložila Državnemu zboru. Poročilo vsebuje podatke o realizaciji prihodkov, odhodkov, prejemkov, izdatkov, presežku in zadolževanju v prvem polletju lanskega leta ter o oceni realizacije do konca leta, poleg tega pa tudi druge podatke o izvrševanju proračuna kot so vključevanje novih obveznosti v proračun, prenos namenskih sredstev iz preteklega leta, prerazporejanje pravic porabe, uporaba proračunske rezerve ter podatki o poroštvih.

V poročilu je prikazano izvrševanje po posameznih bilancah državnega proračuna, pojasnila pa so podana s primerjavo na sprejeti proračun za leto 2018. Glede na to, da smo že februarja, da imamo v bistvu že oceno letne lanske realizacije in da pripravljamo predlog zaključnega računa za lansko leto, bi res na kratko predstavila stanje ob pripravi tega polletnega poročila.

V bilanci prihodkov in odhodkov je bilo v sprejetem proračunu načrtovanih 9,7 milijarde prihodkov in do konca junija realiziranih 49 % oziroma 4,8 milijarde evrov. Med davčnimi prihodki je bilo največ davka na dodano vrednost – v prvem polletju 1,8 milijarde, kar je bilo 5,6 % več, kot v istem obdobju leta 2017, do konca leta pa potem realiziranih 3,8 milijarde evrov ali 252 milijonov več, kot preteklo leto. Ključna dejavnika rasti prihodkov iz tega naslova sta bila domača poraba in uvoz.

Dohodnina je ob koncu prvega polletja znašala 738 milijonov evrov, ob koncu leta milijardo 300, kar je za 28 milijonov več, kot smo ocenjevali ob polletju. Davek od dohodka pravnih oseb je do konca junija znašal 453 milijonov evrov oziroma 56 % letnega načrta. Ocenjevali smo, da naj bi se iz tega naslova do konca leta nateklo 840 milijonov evrov, kar bi bilo 29 milijonov več od načrta. Do konca junija je bilo vplačanih za 283 milijonov evrov nedavčnih prihodkov, kar pomeni 48 % načrtovanih. Ocenjevali smo, da bi do konca leta nedavčni znašali 645 milijonov in presegli višino iz leta 2017.

Prejeta sredstva iz EU in drugih držav so v prvem polletju znašala 293 milijonov. Ocena je bila, da jih bo do konca leta 828 milijonov, dejanska realizacija se je ustavila tik pod 800 milijoni, od tega 326 iz strukturnih skladov, 255 iz kmetijske in ribiške politike, 181 milijonov iz kohezijskega sklada in 33 milijonov iz centraliziranih in drugih programov EU.

Odhodki so bili v sprejetem proračunu načrtovani v višini 9,6 milijarde evrov. V prvi polovici leta je bilo realiziranih 47 % in pol oziroma 4,6 milijarde. Po ekonomskem namenu jih je največ, torej, tako, drugih tekočih domačih transferjev – ti so bili načrtovani v višini 3,4 milijarde, v prvi polovici leta realizirani v višini 1,6 milijarde. Največ sredstev v tem se namenja za tekoče transferje v javne zavode; v prvi polovici leta za 921 milijonov.

Na drugem mestu so izplačila za transferje posameznikom in gospodinjstvom; v prvi polovici leta 659 milijonov evrov oziroma 56 % od načrtovanih, ob koncu leta milijarda 304 milijone, največ v okviru finančnega načrta Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Najbolj so se zvišali transferji za zagotavljanje socialne varnosti, med katerimi dosegajo najvišje vrednosti sredstva za varstvo duševno in telesno prizadetih ter denarne socialne pomoči. Prvi zaradi valorizacije, drugi pa zaradi zakonsko zvišane višine osnovnega zneska minimalnega dohodka na 392,75 evra.

Na drugem mestu je zvišanje družinskih prejemkov in starševskih(?) nadomestil, torej otroški dodatki, starševska nadomestila. Razlog za to je bil na eni strani ob koncu(?) varčevalnih ukrepov in pa na drugi strani, v višjih zneskih starševskih nadomestil, ki so vezana na gibanje plač. So se pa v tem obdobju zaradi, torej, razmer na trgu dela znižali denarna nadomestila brezposelnim.

Realizacija sredstev za stroške dela, druge izdatke zaposlenim in prispevke delodajalcem - pri neposrednih proračunskih uporabnikih je v prvih šestih mesecih znašala 621 milijonov in ob koncu leta milijardo 226. Za plačilo domačih in tujih obresti, smo do konca junija plačali 604 milijone evrov, kar je bilo v primerjavi s preteklim letom za 12 % oziroma za 117 milijonov evrov manj in je rezultat aktivnega upravljanja javnega dolga.

V računu finančnih terjatev in naložb so prejemki v prvem polletju znašali 5, 2 milijona evrov in izdatki 52 milijonov, od tega največ za poplačilo neizplačanih starih deviznih vlog, v skladu z Zakonom o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice. Saldo B bilance je bil tako konec junija negativen, ob koncu leta pa zaradi prodaje kapitalskega deleža NLB pozitivne. V računu financiranja je bilo za vplačila dolga v sprejetem proračunu načrtovanih 2, 6 milijard odplačil dolga in do polletja od tega izvedene 2, 3 milijarde.

Glavni neznanki, s katerimi smo se ukvarjali ob pripravi polletnega poročila, sta bili v bistvu na strani prihodkov višina dividende, ki je bila zaradi postopka prodaje in postopkov v zvezi z zaščito negotova, predvsem znesek in pa na strani odhodkov višina dodatnih transferov posameznikom in gospodinjstvom zaradi že omenjenega povišanja minimalnega dohodka. Državni zbor je namreč na marčevski seji sprejel bistev dvig tega dohodka, ki je stopil v veljavo sredi leta in resorno ministrstvo je tedaj ocenjevalo, da je bil letni učinek tega ukrepa 100 milijonov, zato je vlada s sklepom 14. junija lani začasno zadržala izvrševanje proračuna, da bi ugotovili, če je ob tej dodatni obveznosti državni proračun sploh uravnotežen, ali bo potreben rebalans. Ampak zaradi ugodnega gibanja na trgu dela, je bil potreben transfer v pokojninsko blagajno na drugi strani nižji od pričakovanega in zato je lahko vlada višje pravice porabe zagotovila v okviru pooblastil, ki jih ji daje Zakon o izvrševanju proračuna.

Torej v sprejetem proračunu 2018 je bil načrtovan presežek v višini 50, 9 milijona evrov. Konec prvega polletja je znašal 181 milijonov in ocenjevali smo ga do konca leta, da ga bo 227 milijonov. Zdaj pa lahko tudi že povem, da je ob koncu leta, torej, da smo imeli 10 milijard, točno 10 milijard prihodkov, 9 milijard 463 milijonov odhodkov, tako da je v bistvu proračunski presežek bil še toliko višji od načrtovanega ob polletnem poročilu.

Toliko za uvod. Če vas zanima še kaj drugega, vam bom pa skušala odgovoriti na vprašanja.

Hvala lepa.

Dobro, ker predstavnikov Državnega sveta ni na seji, odpiram razpravo za kolege poslanke in poslance. Vidim, da ni…

Prosim gospod Lenart.

Hvala za besedo predsednik.

Samo eno takšno splošno vprašanje, ker veliko je podatkov. Ne samo za našo državo, tudi primerjava z drugimi državami. koliko je po vaši oceni nepobranih davkov oziroma skrivanje DDV? To se pravi ta možnost večjega nadzora, koliko prihodkov bi lahko dodatno pridobili? Mogoče čisto na splošno, oziroma kaj se na tem področju dela. /Oglašanje iz dvorane/

No, saj bodo odgovorili.

Prosim, če se še predstavite.

Jaz sem tudi državna sekretarka na Ministrstvu za finance, Natalija Kovač Jereb. Hvala lepa za besedo.

Finančna uprava v bistvu vrši nadzore davka na dodano vrednost. V letu 2019 so tudi načrtovani usmerjeni nadzori po določenih skupinah pri davku na dodano vrednost. Tudi v poročilu Finančne uprave Republike Slovenije za leto 2018 so načrtovani višji pobrani davki iz naslova DDV, prav tako višji pobrani davki iz naslova Davka od dohodkov pravnih oseb.

Toliko za enkrat, nismo pa zdaj čisto točnih ocen, jih nimamo s seboj, lahko pa vam pisno odgovorimo na to vprašanje. / Oglašanje iz dvorane/ Ker v bistvu poročila Finančne uprave ne predstavljamo danes, o davčnem dolgu, lahko vam pa res pisno odgovorimo, ker imamo te projekcije narejene, koliko bi bil na primer višji učinek pobranih davkov v letu 2019 napram 2018.

Še državna sekretarka Jazbec.

Mogoče samo en podatek, s katerim jaz razpolagam, da je Slovenija na tem področju prav pri DDV ena od uspešnejših držav med tem potencialnim davkom, kot bi ga lahko pobrala in tistim, ki ga dejansko pobere, tako da je ta DDV vrzel med enimi od najmanjših v Evropi. Tukaj je… jaz imam po podatkih, s katerimi jaz razpolagam, smo bili na 5. mestu v Evropi, tako da tukaj smo zelo uspešni pri tem pobiranju in… no, kot je že povedala kolegica, so pa še vedno tudi za naprej pripravljeni ukrepi v še bolj ciljane nadzore.

Gospa Mateja Udovč.

Hvala za besedo.

Na podlagi 63. člena Zakona o javnih financah, Vlada Republike Slovenije Državnemu zboru kot vemo poroča o stanju na področju izvrševanja proračuna Republike Slovenije za leto 2018, za obdobje od januarja do junij.

V zvezi s tem poročanjem se meni postavlja vprašanje smiselnosti obravnave tega poročanja, poročila. Od prejema le tega je preteklo že skoraj osem mesecev. Znani pa so tudi že podatki za celotno proračunsko leto za 2018. Je že res, da Poslovnik Državnega zbora določa, da matično delovno telo obravnava poročilo, ki je bilo Državnemu zboru posredovano na podlagi zakona ali drugega predpisa, praviloma v treh mesecih, o posredovanju Državnemu zboru, a pri tem poročanju se je potrebno vprašati o smiselnosti poročanja. Dejstvo je, da so ob koncu leta podatki popolnoma drugačni, saj se tako investicijska aktivnost ministrstev, kot tudi vsa druga izplačila najbolj okrepijo v zadnjih mesecih leta, na kar nas opozarja tudi samo Ministrstvo za finance.

Sledenje velja tudi za prihodke od prejetih sredstev Evropske unije ali pa vplačil v proračun Evropske unije. Če vzamem samo za primer lansko leto, ko so se avgusta prihodki povečali za skoraj 100 % zaradi enkratnega povračila zadržanih sredstev iz proračuna Evropske unije. Pri tem je potrebno upoštevati še nedavčne prihodke iz naslova dividend in še in še bi lahko naštevala.

Glede na navedene okoliščine, znane okoliščine se mi postavlja vprašanje, zakaj bi se Državni zbor dejansko moral seznaniti s polletnim poročanjem izvrševanja proračuna, ker ta ne odraža ne trendov, ne dejanskega stanja na tem področju.

Jaz res… /oglašanje iz dvorane/ jaz resnično ne vidim tukaj nobenega smisla. procesi nabav so zapeljani tako, da se resnično izvajajo šele v drugi polovici leta in na koncu leta je slika popolnoma drugačna, kot se mi seznanjamo osem mesecev za tem.

Hvala lepa.