Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, začenjam 121. sejo Odbora za zadeve Evropske unije!

Obveščam vas, da so zadržani in da se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: zadržan je kolega Andrej Hoivik in kolega Franc Medic. Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili pa sodeluje: kolega Tomaža Laha nadomešča kolega Miha Lamut in kolega magistra Miroslava Gregoriča nadomešča kolegica doktor Mirjam Bon Klanjšček. Oba, kolega in kolegico lepo pozdravljam na današnji seji!

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter seveda predstavniki Vlade in Državnega sveta.

Vse navzoče vas lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje tega odbora. S samim sklicem ste prejeli dnevni red seje tega odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje. Kot ste ga torej prejeli s samim sklicem.

Prehajam sedaj na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA SKLEPA SVETA O PODPISU, V IMENU EVROPSKE UNIJE, IN ZAČASNI UPORABI PROTOKOLA O IZVAJANJU SPORAZUMA O PARTNERSTVU V RIBIŠKEM SEKTORJU MED DEMOKRATIČNO REPUBLIKO SAO TOME IN PRINCIPE IN EVROPSKO SKUPNOSTJO (2025-2029).

Gradivo k 1. in 3. točki smo prejeli od Vlade 4. septembra 2025, k 4. in 5. točki pa 5. septembra 2025, na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za obravnavo vseh omenjenih točk dnevnega reda v Državnem zboru pa imamo danes.

Gradivo k tej točki je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot matičnem delovnem telesu. Slednji torej ga ni obravnaval.

Sedaj bom prosil ministrico, ki je nimamo danes, je pa z nami gospa državna sekretarka, gospa Maša Žagar, torej, da nam predstavi vsebino predloga sklepa sveta in seveda tudi predlog stališča.

Izvolite, beseda je vaša, državna sekretarka.

Spoštovani predsedujoči, hvala lepa za besedo.

Spoštovani poslanke in poslanci!

Uvodoma bi izpostavila, da gre za podoben akt kot v začetku leta, ko se je potrjeval sporazum med Evropsko unijo in Republiko Slonokoščena obala. Evropska unija z obmorskimi državami izpogaja(?) sporazume za pridobitev pravic do dostopa do njihovih ribolovnih območij za zunanjo floto EU. Ti sporazumi so se iz enostavnih sporazumov o dostopu v 80. letih razvili v sporazume o partnerstvu o trajnostnem ribolovu, katerih namen je ohranjanje ribolovnih virov ob hkratnem razvijanju ribiškega sektorja v partnerski državi z zagotavljanjem sektorske podpore. Kot je določeno v temeljni uredbi skupne ribiške politike, izpogajane ribolovne možnosti plovilom EU omogočajo samo ribolov presežnih virov partnerskih držav.

Če se osredotočim sedaj na predlagani akt EU. S tem sklepom Svet EU pooblasti Evropsko komisijo za podaljšanje protokola med Evropsko unijo in Demokratično republiko Sao Tome in Principe za štiriletno obdobje od 2025 do 2029. Na ta način se nadaljuje oziroma krepi strateško partnerstvo med obema stranema. Demokratično republiko Sao Tome in Principe je za EU, torej je za EU pomemben gospodarski partner, dobavitelj ribiških proizvodov in deležnik na mednarodnem prizorišču. V zameno za izvajanje ribolova presežnih staležev, bo EU namenila zadevni državi finančna sredstva, in sicer tako za dostop do ribolovnega območja kot tudi za podporo razvoju ribištva. Ta podpora pomembno prispeva h krepitvi sodelovanja na področju oceanskega gospodarstva, akvakulture, trajnostnega razvoja oceanov, pomorskega, prostorskega načrtovanja, morske energije, modrega gospodarstva. S tem inštrumentom je EU tudi promotorka demokratičnih načel in človekovih pravic, saj protokol vsebuje, vključuje klavzulo o posledicah kršitev teh standardov. V tem primeru se lahko protokol prekine. Predlog sklepa Sveta slovenskega ribištva ne zadeva neposredno.

Stališče Republike Slovenije, predlagamo naslednjo opredelitev: Republika Slovenija podpira predlog akta, pri čemer izpostavljamo pomen doslednega zasledovanja in krepitve načela trajnosti oziroma trajnostnega upravljanja z naravnimi viri. Pozdravljamo tudi varovalko oziroma možnost prekinitve oziroma začasne zaustavitve izvajanja protokola v primeru kršitve bistvenih in temeljnih vidikov človekovih pravic. Opozarjamo tudi na ustrezno višino finančnega nadomestila EU za dostop do ribolovnega območja ter namenitev dela finančnega prispevka za razvoj sektorja v tej državi. Hvala.

Hvala za poročilo. Na 52. seji, 16. 9. 2025 je gradivo k prvi ter k tretji do pete točke obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter sprejela mnenja, ki smo jih sprejeli. Za predstavitev mnenja Komisije Državnega sveta k tej točki prosim državno svetnico, gospo Eleno Zavadlav Ušaj. Hvala, prosim.

Hvala za besedo predsednik, lep pozdrav vsem prisotnim v dvorani. Tako kot ste povedali, je Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve obravnavala obravnavani predlog stališča na svoji 52. seji dne 16. 9., in sicer komisiji je bilo povedano, da Republika Slovenija podpira predlog obravnavanega akta, pri čemer opozarja na pomen doslednega zasledovanja in krepitve načela trajnostnega upravljanja z naravnimi viri. Slovenija pozdravlja tudi varovalko, ki v primeru kršitve bistvenih in temeljnih vidikov človekovih pravic omogoča začasno prekinitev izvajanja protokola. Komisijo je v razpravi zanimalo, ali gre za podoben sporazum, kot jih je komisija obravnavala že v preteklosti, kot na primer sporazum z Zelenortskimi otoki in višina sredstev, ki jih EU namenja v tem oziru komisiji je bilo pojasnjeno, da ima EU sklenjenih več kot deset takšnih sporazumov, ki so zelo podobni. Največji interes pri tem imajo oceanske flote Španije, Francije in Portugalske. V finančnem smislu gre za 500000 evrov letne pomoči za pomoč ribištvu in o 355 tisoč evrih sredstev za dovoljenje za ribolov. Sredstva so namenjena med drugim v sodelovanju z znanstvenim raziskavam in nadzor. Po opravljeni razpravi je komisija v okviru glasovanj predlog stališča podprla. Hvala.

Hvala, odpiram razpravo poslancev. Imamo kakšen interes za razpravo? Izgleda, da ni interesa za razpravo, zato jo zaključujem.

Ker je predlog tega stališča daljši, ga, če se strinjate, ne bi bral v celoti. Tako dajem na glasovanje predlog stališča, kot je objavljen na četrti strani prejetega gradiva. Samo trenutek.

Glasujemo. Ugotavljam, da je prisotnih deset poslancev, in da imamo deset za in nikogar proti.

(Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

S tem končujem 1. točko dnevnega reda.

In prehajamo NA 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA KMETIJSTVO IN RIBIŠTVO, BRUSELJ, 22. IN 23. 9. 2025.

Gradivo smo prejeli od Vlade 18. 9. na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Ponovno prosim ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, gospo Matejo Čalušić in pa seveda v njeni odsotnosti gospo Mašo Žagar, državno sekretarko, da nam predstavi izhodišča za udeležbo. Slovenske delegacije na zasedanju sveta Izvolite, beseda je vaša.

Najlepša hvala ponovno za besedo, gospod predsedujoči. Seznanila bi vas s točkami dnevnega reda, ki bodo obravnavane na tokratnem zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo in sicer se bo, se bodo, se bo opravila izmenjava mnenj, ki je letno in sicer gre za letno posvetovanje za ribolovne možnosti 2026 med EU in Združenim kraljestvom in pa EU in obalnimi državami. Vsebina ne zadeva slovenskega ribištva. Slovenija pa meni, da je v postopku posvetovanja nujno upoštevati stališča držav članic, ki so neposredno vključena v ta posvetovanja. Prav tako izpostavljamo pomen čimprejšnjega doseganja dogovora, saj je to ključno za pravočasen začetek nove ribolovne sezone. Potem bo predstavitev komisije in pa izmenjava mnenj glede podpore izvajanju politike v sektorju ribištva in akvakulture v letih 2028 do 2034. Svet EU bo opravil prvo razpravo o zakonodajnem predlogu za izvajanje podpore Unije politike v sektorju ribištva in akvakulture za obdobje 28 do 34. Naj uvodoma povem, da je komisija 16. julija sprejela paket predlogov uredb za prihodnji večletni finančni okvir. To vključuje podporo izvajanju med drugim skupne kmetijske politike in pa skupne ribiške politike v okviru novega nacionalnega in regionalnega partnerskega sklada.

Če se najprej osredotočim na skupno ribiško politiko. Sklad združuje sredstva za izvajanje politike v sektorju ribištva in fakulture, evropskega pakta za oceane ter pomorske politike. Fokus bo v naslednjem obdobju na spodbujanju generacijske prenove in energetskega prehoda ribištva, trajnostne akvakulture in izboljšanju predelave in trženju rib ter morskih proizvodov. Z vidika Slovenije je pomembno, da bo poseben poudarek na podpori malega priobalnega ribolova in krepitvi odpornosti obalnih skupnosti v smislu, da bo predvidena do stoodstotna intenzivnost podpore. Slovenija poudarja potrebo po stabilnem financiranju in prožnosti za trajnostni razvoj pomorstva in akvakulture, upoštevajoč nacionalne in regionalne posebnosti.

V preliminarnem odzivu bomo izpostavili nujnost spodbujanja inovacij, digitalizacije in tehnološkega napredka, ki so ključni za ohranjanje tradicije malega priobalnega ribolova ter konkurenčnosti sektorja. Slovenija bo proaktivno sodelovala v razpravah za zagotavljanje ustreznih rešitev.

Nadalje bo predstavitev komisije in pa izmenjava mnenj glede prihodnje skupne kmetijske politike v naslednjem obdobju 2028 do 2034. Skupna kmetijska politika je seveda prav tako vključena v nacionalni in regionalni partnerski sklad. Predlagani zakonodajni sveženj prinaša pomembno preoblikovanje, saj ukinja dosedanjo delitev na dva stebra. Posebna pozornost bo namenjena generacijski prenovi in družinskim kmetijam tudi preko bolj ciljno usmerjenih podpor. Na področju okolja se bosta nekdanji shemi za okolje in podnebje in pa Kopop združili v enoten okvir trajnostnih praks z višjo podporo za kmete, ki se odločijo za zahtevnejše okoljske ukrepe. Novost so tudi ukrepi za boljše duševno zdravje kmetov in pomoč pri nadomeščanju v času bolezni ali porodniške odsotnosti. Predlog prinaša večjo prožnost za države članice, hitrejše krizno ukrepanje in zmanjšano administrativno breme, kar bo olajšalo dostop kmetov do sredstev in pospešilo izvajanje ukrepov. Naj omenim, da smo začeli že posvetovanje z deležniki o novi skupni kmetijski politiki, ker bo seveda prinesla pomembne spremembe tudi za slovensko kmetijstvo. 4. septembra je bil v sodelovanju z Evropsko komisijo organiziran prvi posvet, v katerem pa v kratkem pa načrtujemo tudi nadaljevanje oziroma poglobitev dialoga z deležniki tudi v obliki delavnic.

Slovenija bo v preliminarnem odzivu poudarila potrebo po uravnoteženem pristopu med konkurenčnostjo in trajnostjo, potrebo po prilagodljivosti skupne kmetijske politike nacionalnim posebnostim ter zagotavljanju podpore kmetijstvu, podeželju in območjem z naravnimi omejitvami. Pomembno je, da SKP zagotavlja ekonomsko stabilnost in predvidljivost za kmetijska gospodarstva, pri čemer morajo biti ukrepi sorazmerni, izvedljivi in prilagojeni različnim kmetijskim sistemom ter naravnim pogojem zlasti na območjih z omejenimi dejavniki za kmetovanje.

V naslednji točki sledi predstavitev komisije in izmenjava mnenj glede mednarodnega trgovanja s kmetijskimi proizvodi. Gre za redno točko, ki je sicer v pristojnosti ministrov za zunanjo trgovino, a se v duhu transparentnosti s to informacijo seznanijo tudi kmetijski ministri. Pričakovati je, da bo v ospredju interventni sporazum EU-Mercosur, pri katerem se začenja postopek potrjevanja, nedavni dogovor EU, ZDA, pogajanja o novem sporazumu EU z Ukrajino, ki so v teku in pa odprte zadeve s Kitajsko. Slovenija se zavzema za uravnotežen pristop, ki ohranja odprtost trgovine, a hkrati varuje interese evropskih kmetov, zlasti v občutljivih sektorjih, ob upoštevanju trajnostnih ciljev, podnebnih zavez in standardov na področju varne hrane, dobrobiti živali, sociale in okolja. Med svetom bo potekalo tudi delovno kosilo na temo poenostavitev skupne ribiške politike. Ministri bodo naslovili torej poenostavitev obstoječih pravil v sektorju ribištva in pomorstva. Posebna pozornost bo namenjena poenostavitvi zapletenih postopkov odobritve inovativnih ribolovnih orodij in pa akvakulturnih dovoljenj ter tehničnih predpisov v ribištvu, kar upočasnjuje uvajanje trajnostnih tehnologij. Slovenija podpira poenostavitve skupne ribiške politike, ker želimo trajnostno, konkurenčno in stabilno ribištvo. Hkrati pa še posebej poudarjamo, da mora biti zakonodaja prožna in upoštevati nacionalne ter regionalne posebnosti, da lahko ohranimo tradicijo malega priobalnega ribolova v Sredozemlju in Jadranu. Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Odpiram razpravo. Izgleda, da ni interesa za razpravo.

Zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog sklepa, ki se glasi: Odbor za zadeve Evropske unije podpira izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za kmetijstvo in ribištvo, ki bo v Bruslju 22. in 23. 9. 2025.

Glasujemo. Za je glasovalo 10 članic in članov, noben proti.

(Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.)

S tem ugotavljam, da je sklep seveda sprejet.

Prehajam zato na 3. točko dnevnega reda… Aha, s tem seveda zaključujem to 2. točko dnevnega reda.

In prehajam na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE SVETA O SPREMEMBI UREDBE (ES), ŠT. 2866/98 GLEDE MENJALNEGA RAZMERJA EURA ZA BOLGARIJO.

Gradivo je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega sveta dodeljeno v obravnavi Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za finance kot matičnemu delovnemu telesu. Slednjega ni obravnavalo, obravnaval. Del gradiva smo zaradi varovanja podatkov prejeli v varovani predal v sistemu Udis.

Prosim gospo Nikolino Prah, državno sekretarko, da nam predstavi predlog uredbe in zlasti predlog stališča.

Beseda je vaša, izvolite.

Hvala lepa predsedujoči!

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Danes je predmet obravnave, torej Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Sveta, ki ureja menjalno razmerje evra za Bolgarijo. Predmetni predlog stališča je Vlada obravnavala in sprejela 4. septembra letos, pri čemer predlog podpira. Predhodno, to je julija letos, je Državni zbor že potrdil stališče do Predloga uredbe sveta, ki ureja uvedbo evra v Bolgariji. Ta odločitev je temeljila na uspešno izvedenih ukrepih Bolgarije v okviru pristopa v mehanizem deviznih tečajev, tako imenovani ERM II, v katerega je bila Bolgarija vključena od julija 2020 dalje. ERM II sistem, ki ga uporabljajo države članice, ki še niso uvedle evra kot pripravljalno fazo za vstop v evroobmočje.

V okviru tega mehanizma je tako Bolgarija izvedla številne nujne ukrepe, predvsem na področju zagotavljanja trajnosti nebančnega finančnega sistema. Izboljšanje korporativnega upravljanja podjetij v državni lasti. Okrepitve okvira insolventnosti in okrepitve bolgarskega okvira za preprečevanje pranja denarja. Poleg tega sta bili v začetku julija 2025 objavljeni konvergentni poročili Evropske komisije in Evropske centralne banke o izpolnjevanju kriterijev za vstop Bolgarije v evropsko monetarno unijo, na podlagi katerih sta Evropska komisija in Evropska centralna banka ocenili, da Bolgarija izpolnjuje pogoje za prevzem evra s 1. januarjem 2026. Konvergenčni poročili vključujeta preverjanje skladnosti nacionalne zakonodaje Bolgarije s pogodbo o delovanju Evropske unije ter s statutom evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter izpolnjevanje konvergenčnih kriterijev, ki se nanašajo na stabilnost cen, javne finance, stabilnost menjalnega tečaja in dolgoročne obrestne mere ter na dodatne kriterije z vidika plačilne bilance, integracije trgov in institucionalnega okolja.

Kot zadnje dejanje je potrebna še določitev menjalnega razmerja, na katerega se nanaša predlagana sprememba uredbe sveta. S spremembo te uredbe se določi, da znaša menjalno razmerje 1,95583 bolgarskega leva za 1 evro, kar je trenutno osrednji tečaj leva v ERM 2. Vlada Republike Slovenije spremembo te uredbe podpira in predlagamo tudi, da vi podprete to stališče. Hvala.

Hvala. Za predstavitev mnenja Komisije Državnega sveta k tej točki prosim tudi državno svetnico, gospo Eleno Zavadlav Ušaj. Beseda je vaša, izvolite.

Še enkrat hvala za besedo, predsednik. Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve je obravnavani predlog stališča obravnavala na svoji 52. seji dne 16. 9. 2025. Komisiji je bilo pojasnjeno, da je v začetku junija 2025 objavljeni konvergenčni poročili Evropske komisije in Evropske centralne banke o izpolnjevanju kriterijev za vstop Bolgarije v evropsko monetarno unijo, na podlagi katerih sta Evropska komisija in Evropska centralna banka ocenili, da Bolgarija izpolnjuje pogoje za prevzem evra s 1. 1. 2026. In kot zadnje dejanje je potrebno še določiti menjalno razmerje za katerega se nanaša predlagana sprememba obravnavane uredbe. Po opravljeni razpravi je komisija v okviru glasovanj predlog stališča podprla. Hvala.