Spoštovani, pričenjam 72. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in vse prisotne prav lepo pozdravljam.

Obveščam vas, da na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: Andrej Kosi namesto Zvoneta Černača in pa Franci Kepa namesto Franca Rosca.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red z dvema točkama, v zvezi s katerima v poslovniškem roku nisem prejel nobenega predloga za spremembo, zato je dnevni red določen kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo torej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH GRADBENEGA ZAKONA, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po rednem postopku posredovala Vlada.

Predlog zakona je bil uvrščen na dnevni red te seje na podlagi zahteve skupine poslank in poslancev s prvopodpisano magistro Natašo Avšič Bogovič za sklic izredne seje Državnega zbora z dne 8. 9. 2025, ki je objavljena na spletni strani Državnega zbora s sklicem oziroma na e-klopi.

Za obravnavo je bilo posredovano še naslednje gradivo: predlog zakona z dne 6. 6. 2025, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 11. 9. 2025, mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 15. septembra 2025, pripombe Mestne občine Ljubljana z dne 1. julija 2025, pripombe Združenja mestnih občin Slovenije z dne 4. julija 2025, pripombe Združenja občin Slovenije z dne 9. julija, mnenje Skupnosti občin Slovenije z dne 9. julija, pripombe Inženirske zbornice Slovenije z dne 4. septembra ter pojasnila Ministrstva za naravne vire in prostor v zvezi z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 16. septembra 2025. Rok za vložitev amandmajev je do začetka obravnave predloga zakona. V poslovniško določenem roku so bili vloženi amandmaji poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica, Poslanske skupine SDS ter Poslanske skupine NSi. Na sejo so bili k obravnavi te točke vabljeni: Ministrstvo za naravne vire in prostor, Državni svet, Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno podjetniška zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, Inženirska zbornica Slovenije ter Zakonodajno-pravna služba.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo na podlagi 126. člena Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Najprej dajem besedo predstavniku Ministrstva za naravne vire in prostor, ministru Jožetu Novaku, da nam v imenu Vlade poda uvodno obrazložitev k predlogu zakona. Minister, izvolite.

Hvala lepa in vsi skupaj lepo pozdravljeni. Najprej bom v uvodu ta zakon, pa tudi naslednjega poudaril ene dve stvari, ki so okoliščina, bom rekel, stvari, da smo do neke mere reševali zadeve, do neke mere pa nismo mogli z novelo rešiti. In sicer, mi imamo na ZUREP, bom najprej na to povedal, dve ustavni odločbi v katerih nas različno opozarjajo. V prvem, da Upravno sodišče ne more biti arbiter oziroma pritožbeni organ za pritožbe na zakon o urejanju prostora, beri prostorske plane, akte in tako naprej, ampak da je to samo Ustavno sodišče zaradi delitve na lokalno samoupravo in državno odločanje. V drugem pa so pozvali nas, da v enem letu naredimo ustrezno pravno ureditev, ki bo omogočeno pravno varstvo pritožbe na občinske plane. Poenostavil sem, seveda, tam kompleksno piše. Iz tega naslova načeloma povem, da je to brez, da natančno, bom rekel, opredeljujem možno objektivno na tri načine. Prvi je to, da spremenimo Ustavo, kar pomeni, da delitev ni na lokalno samoupravo in državo. Ker veste, da je temeljna sprememba in ni logično, bom rekel, zadeva. Druga je, da je občinsko planiranje prenesena pristojnost občin, kar pomeni, da je država potem lahko ta ali pa nekaj, kar smo s kolegi, predvsem iz službe, Državnega zbora za zakonodajne zadeve oziroma pravne zadeve naredili v Zakonu za gospodarske javne službe vodovodov in kanalizaciji, da je to pomembna medsebojna zadeva in da temeljno postavi nazaj. V tej odločbi je Ustavno sodišče reklo, da je gradbeni zakon, pardon, da je gradbeno dovoljenje zaključek prostorskega planiranja, kar pomeni, da ga na nek način nas pošilja na občine, izdajajte gradbeno dovoljenje tam, to pa veste kaj pomeni napram upravnim enotam. Moja trditev je, da moramo nekaj temeljnih stvari verjetno v drugem mandatu, katerekoli bo že imel, spraviti v Zakon o urejanju prostora in graditvi skupaj, v en zakon, se vrniti na temelje, izhodišče 90 let. To kolegi, ki imate malo starejše, poznate, bom rekel, to zgodbo. In postaviti nekatere stvari, ki so seveda oženjene z nekaterimi pravili Evropske unije, zlasti pri varstvu okolja in teh presojah, ki se zdaj dogajajo po dvakrat, trikrat in seveda se vrtimo v začaranem krogu in lovimo sami sebe za rep, se temu reče in ne pridemo nikoli več. Iz tega naslova, prosim, bodite razumljivi, razumljivi, bodite razumni do tega, da imamo seveda nekaj omejenih rešitev še vedno v istem sistemu, ki ga nismo mogli spremeniti in da ostane nekaj zelo resnega za naslednji mandat, kot sem rekel, za karkoli, malo več /nerazumljivo/ ki je vezan na to Ustavno sodišče kasneje.

Kaj pa smo uspeli s tem zakonom, bom rekel, zdaj predlagati. Najprej smo dali ukrepe, da se gradbeno dovoljenje, vsaj po zakonu, lahko izda v 60 dneh, prejšnji zakon tega niti ni omogočal. Če si sešteval vse druge stvari. Seveda, da bi to lahko naredili, imamo še kar krepko tri zelo resne stvari za narediti sočasno. Nekaj, kar bo sledilo tudi po sprejetju zakona za delo na upravnih enotah, kjer imamo z ministrom za javno upravo temeljit pogovor tudi o zadregah, ki jih upravne enote imajo ali pa imajo težave ali pa skrbi sami s sabo, da ne odločajo v relativno kratkem času. Imamo zelo resen pogovor z obema zbornicama, obema zbornicama, o projektantskih težavah oziroma težavah, ki jih imajo upravne enote v zvezi s projekti, ki se vračajo in imamo zelo resno pogovor sami s sabo, beri tisti, ki dajemo mnenje, mnenjedajalci. Jaz sem v tej funkciji, da imam največ težav kot minister za prostor z ministrom za vode in ministrom za naravo, ta mi dela preglavice, narava pa vode, pa ne v smislu, da ne bi želel več strokovnosti in kvalitete, ampak zato, ker so počasni, zapleteni in celo nezakoniti v nekaterih delih svojih mnenj. Kolegi boste večkrat slišali, da so prejudicirali svoja mnenja in vse ostale zadeve. To, kar pa smo v zakonu lahko rešili pa je, da morajo mnenjedajalci imeti svoje podatke vnaprej jasno objavljene v prostorsko informacijskem sistemu in da je na voljo vsakemu investitorju, da naprej ve. Sem na poplavnem območju, v taki in taki višini, sem na neki oteženi zadevi. Ker smo s kolegi tudi govorili, tudi karta, zdaj bom rekel ogroženosti, iz naslova erozije, plazov in vsega ostalega, kar se lahko še tudi gradi ali pa poplavnih in drugih zadevah. In da se s tem, bom rekel, da tudi to, da mnenje lahko dajo na podlagi vnaprej znanih podatkov kje, za kakšen obseg in to, ne pa da si izmišljuje vsak zase. Seveda, proces poleg zakona bo kar še trajal, da bomo lahko to pripravili.

Mnenje mora biti v 30 dneh, če ne, ima mnenjedajalec samo 15 dni časa, če ga pozove k temu, če ne, se šteje, da je dano 15 dni, poziv upravne enote, da se razume k temu ali pa projektanta, saj drugače je pa do kosila 30 dni. To je razbremenitev upravnega delavca, da mora namesto njih odločati, ker seveda ne bo rabil namesto njih odločati, ampak se šteje, da smo vsaj ta del postavili.

Nadalje, točka te, štrleče dele stavb ni treba več dokazovati pravice graditi. Govorim znano situacijo, ko se je spremenil predpis o katastru in spremenil o zemljiški knjigi, kjer je, seveda, zdaj obod strehe, tisti, ki se meri, v geodetskih podlagah sta oba podatka, tako obod zidu kot strehe in predvsem v zgodovinskih mestih, seveda je bilo skupno, razlaga, ki jo bova dala tudi z ministrico za pravosodje na podlagi tega zakona bo, da ni treba dokazovati lastniku, če je bil v starem mestu, v starem jedru tako zgrajen, ker je to, da se je spremenil predpis, objekt se pa ni spremenil, nima vpliva na to. Mi imamo pa kar veliko stvari tako na inšpekcijah, na gradbenih dovoljenjih, rekonstrukcijah, na prepisu zemljišč ali na urejanju, zdaj težave. S tem odpravljamo vsaj ta del, bom rekel, v tem delu. Se pravi, to isto pomeni, da ni treba sklepati o služnosti na javnem dobru, ker sploh ni možno. Nad javnim dobrom ni možno / nerazumljivo/, smo pa nagnali ljudi, dajte jih pridobivati, ker jih niso mogli.

Prednostna obravnava zaradi izkazanega javnega interesa, tudi to smo dali noter. Seveda, zdaj imamo drugo težavo, da ta prednostna obravnava je že tako široka, da je že vse prednostna obravnava, ampak zdaj iz tega naslova imamo še kar nekatere stvari, ampak tudi to smo dali noter. Nekaj, kar smo ugotovili, da je samo tehnično boljše, ne bo pa samo po sebi kaj dosti pomenilo, je, da analogne papirnate dokumente se pretvarja v elektronske in da se z novim letom zaključuje sistem e-graditve, tako da bodo tudi pri nas lahko oddali. Seveda, ta delež je še majhen, bomo prosili tudi ta usposabljanja oziroma opozarjanje projektantov in ostalih, da izkoristijo to tehnično prednost, ki pa ni nič drugega kot tehnična prednost, v tem. Seveda, verjetno bo lažje tudi tako imenovano križanje s tem, da je podatek o javnosti, javni, pa tudi projektantska zadeva hitreje dokazljiva. Ampak s tem bomo ukrepi, da se izdajajo, lahko v šestih dneh zagotovili.

Drugo, mi imamo problem z varnostjo investitorjev in drugih udeležencev, tudi tistih, ki se pritožujejo ali pa so stranski udeleženci v postopkih. Zakaj? Ko nekdo da vse prostorske planske dokumente čez, ga še vedno lahko čaka negativno soglasje na gradbenem dovoljenju, na nekaj, kar je bilo tam pozitivno. Zdaj s tem delom domnevamo vsaj nek korak k temu, pa mislim, da bo, če bo treba, tudi še kje drugje.

Najprej centralizacija, centralizirana bo grafična baza mnenjedajalcev, da vsi vedo, kje in kdo je kaj pristojen. To je v prvi stvari. Za nujne rekonstrukcije po naravnih nesrečah, to kar ste tudi nekateri poslanci opozarjali, ni treba pridobivati gradbenega dovoljenja, ampak se samo prijavi gradnjo, če je treba, se pripravi projekt za izvedbo, odvisno od, potem po teh posledicah, ki jih imamo natančneje in bolj logično je, zapisan člen o univerzalni graditvi, graditvi objektov, prilagojenih vsem vrstam hendikepiranosti, beri za dostope oviranih in vseh ostalih. Ne dajalci, zbornica se sporoča lista pooblaščenih strokovnjakov, ki pripravijo lažne izjave o skladnosti projekta in niso v skladu s prostorskimi akti. To imajo zbornični sami se za pomeniti s sabo, da bodo lahko to uredili in to bodo upravne enote tudi striktno delale naprej. Za objekte državnega pomena je dovoljeno, da se veljavnost dovoljenja podaljša za največ pet let, prej je bilo tri leta +2, zdaj imamo za pet let. Upam, da bo ta del, bom rekel, lahko zdržal. Mi imamo tukaj dva problema, ki sem ga videl v razpravah na en in drug zakon. Enkrat govori se o tem, da je včasih zastarela rešitev v prostorskih planih, ki še 30 let stoji noter, pa bi jo v nekem novem procesu ne dajali, ne bom dal primera, ki ga dobro, kakršnega poznamo, na podlagi tega bi marsikdo, ne vem, čez 30 let drugačno rešitev, ki se je začela takrat. Zdaj, zaradi tega so tudi te zdaj skupna omejitev, kar je olajšava, je 3 + 2, je zdaj kar pet avtomatično in da ni treba vse to podaljševati. To, kar bi pa še veliko pomenilo in mislim, da smo v eni fazi že malo rešili, pa je, predvsem si pa nadejam, da ko boste dobili predlog zakona o varstvu okolja, o presojah, upam, da bo v tem mandatu ali pa v naslednjem, kakorkoli že moramo priti, ker če tam ne rešimo smo tudi samo del stvari rešili, je to, da se o nobeni stvari ne odloča dvakrat. In ta temeljni princip v obeh zakonih doseči, smo en korak naredili k temu, ampak mislim, da smo še dosegli še kar malo stran.

Tretja točka, odločbo Ustavnega sodišča, ki pa je razveljavilo 146. člen. Ta določba je prišla v času, ko je bil zakon že v parlamentu. In smo razmišljali skupaj, kaj narediti v zdaj v fazi kot je bilo narejeno, zlasti pa še glede posledic, ki so jih nastavili, bom rekel, v rešitvah. Zdaj, če se spomnite je ta člen razveljavljen, istočasno je pa dalo Ustavno sodišče lekcijo nam, ki pravi, v vsakem postopku, postopku legalizacije mora sodelovati občina. Ne more iti mimo nje. Ima pravico do komunalnega prispevka, ima pravico ugotoviti skladnost, ima pravico še do nečesa drugega. Nadalje, treba je biti pozoren na varstvo posameznih varstvenih režimov, spet od voda pa do narave in vseh ostalih zadev. In še nekatere določbe, ki nas pelje. Praktično mi 146. člena ne moremo več nazaj postaviti, tak kot je bil in smo se odločili in tukaj je nekaj novih predlogov, kot ste videli, predvsem v amandmajih opozicije, da smo v 145. člen in 150. člen dodali merila in kriterije, ki jih je Ustavno sodišče postavilo noter v dveh delih. V nekoliko poenostavljenem postopku v 145. členu je legalizacija možna in te določbe so zdaj vključene. Vključitev občin skrbnikov, varstvenih režimov in vseh ostalih. Vendarle ne na način, da bi spodbujali. Dali smo tudi omejitveni rok, ki smo ga podaljšali prav zaradi teh primerov, ki so zaradi Ustavnega sodišča zdaj morali mirovati, mislim, da na pet let, da v petih letih, do konca 2030, da lahko po tej stopnji legalizirajo tisti, ki morajo iti po stopnji, po fazi legalizacije. In drugi del, v zakonu 150. členu smo postavili predlog, ki se nanaša na domnevo izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja. Tukaj je pomembno, dajem razliko tisti, ki pa imajo možnost, da tudi za objekte zgrajene pred letom 1995, zdaj za ta datum, bom rekel, postavljamo, tako smo postavili. Lahko tudi s posrednimi dokazi dokažejo, da je obstajal gradbeno uporabno dovoljenje. Dam primer, v Ljubljani v stavbi imam pogodbo o nakupu stanovanja. V tej pogodbi nakupni se sklicuje na gradbeno dovoljenje številka ta pa ta, ki ga v arhivih nima zdaj ne več občina, zaradi tega, ker je bil zgrajen v 70., 80., drugih letih, ampak je posreden dokaz za nas to, da imamo. Imamo lahko tudi še kakšne druga dokazila o plačilu prispevkov in ostalih. Skratka tem želimo olajšati na maksimalen možen način, vsak, ki lahko / nerazumljivo/ dokaže ta del. Istočasno smo se predvsem v pogovoru in opozorilu, za kar se zahvaljujem Inženirski zbornici, opozorili, da smo v takih objektih pisali, da s tem, ko je domneva takega gradbenega dovoljenja dana, da se ne šteje, da je tudi zanesljivost in da spoštuje vse gradbeno-tehnična pravila in da je statično varen, zato ker nimamo dokazov o tem. S tem je seveda postavljeno, da tisti, ki kupuje tak objekt brez gradbenega dovoljenja, seveda ve, da ni dokazano. Ne govorimo, da je v slabem položaju, ampak nimamo dokaza o tem, ker nimamo dokumentacije iz tistega obdobja. Legalizacija pa, še enkrat, samo za tiste, ki pa nimajo takega posebnega dokaza in jih je nekaj od teh danih. Jaz računam, da bo v domnevo vsaj 1700 lastnikov šlo, kar pa je zdaj posledica Ustavnega sodišča, pa je, da to ni več avtomatično. Kdor bo rabil dokumentacijo ali, pardon, kdo bo hotel potrdilo, to pogosto zahtevajo banke ali kupci ali kaj takega, bo dobil lahko potrdilo na njegovo zahtevo. Ne, to je zdaj žal malo administracije, ki je nismo pričakovali, ker je bila logična tista prva rešitev, da se to avtomatično šteje, da je objekt evidentiran v prostoru.

Druge izboljšave zakona. Odpravlja se neskladnost z direktivo o priznavanju kvalifikacij za začasno in občasno opravljanje dejavnosti pri poklicu. Dalje, bolj natančno je bila dana razmejitev med delom inšpektoratov, tudi občinskega, in se ukvarja le s skladnostjo s prostorskimi pravili. Uporaba BIM orodij je omejena na novogradnje, ki so objekti državnega pomena - govorim za obvezo BIM orodja. Plačan komunalni prispevek je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, tako so predlagale občine v vseh različnih zadev, pri čemer imamo tudi določbo, da pa še vedno velja tudi možnost pogodbe s tem, predvsem pogodbe o opremljanju stavbnih zemljišč, kjer pa se lahko določi tudi posamezna faznost dela. Sami pa veste, da imamo že noter določeno tudi, da lahko občine oprostijo komunalnega prispevka oziroma sodelujejo predvsem pri neprofitnih stanovanjih in še nekaterih objektih, ki so že prej na dane. Nadalje, dali smo tudi dodatno, so bolj podrobnejša merila za manjše dopustno odstopanja od gradbenega dovoljenja za gradbeno-inženirske objekte. Gre seveda za to, da so tolerance v gradbenem dovoljenju bile dane in seveda se včasih glede na situacijo govori, ne bom rekel prej v centimetrih, o tem gor ali dol, in iz tega naslova upamo, da smo to toleranco pustili dovolj razumljiv, do kakšnih / nerazumljivo/. Postavili smo zadevo, da samo v izjemnih primerih, tako je bil tudi dogovor z občinami, z vsemi skupnostmi, da bi občine ne dajale za vsako stvar pisanje, da je treba, ampak samo takrat, kadar bo dvom v tako stvar, ali je prekoračil preveč tolerančni del ali ne. Tako da smo neko fleksibilnost dali. Nismo ostali, ene občine so želele to dajati, ampak nismo dali pa obveze. Lahko, če je dvom izražen v kakšni zadevi, in upam, da tega ne bo kaj dosti, ampak tudi upam, da bi tip gradbenih dovoljenj slej ko prej popravili. Zdaj, če poznate vsi, ki ste inženirji, že pri navadni stanovanjski hiši je meter plus-minus običajna stvar, ko se / nerazumljivo/, kaj šele pri inženirski, govoriva lahko tudi več metrih, ko pride konstrukcija resno se projektirati. In tudi ne razumem nekaterih državnih prostorskih načrtov, ko ti na centimeter natančno sporoči in pogoje se daje že na izvedbeno dokumentacijo, kaj šele drugo. Tukaj mislim tudi v podzakonskih aktih, ki bodo sledile tega, črtati vse tiste določbe, ki so prekoračile ta mero, ker seveda potem nekdo praktično hoče že z državnim prostorskim načrtom izdati gradbeno dovoljenje - pol ga ne rabimo drugje še enkrat izdajati, ampak se s tistim izda in je konec.

Zdaj, to, kar sem začel, bom tudi končal. Ti drugi ukrepi, ki niso samo zakonodajni, pa so seminarji, še enkrat ponovim, za delavce upravnih enot, ki jih bomo morali spraviti tudi v drugačno način dela, imamo pa zelo različno prakso, vidim, po Sloveniji, ni enotna in tega se bomo vsi skupaj morali lotiti in nadaljevati, da pride do tega, da daje usposabljanje projektantov preko zbornic in tudi preko, tudi z uporabo / nerazumljivo/. Sodelovanje z občinami predvsem pri izdaji dovoljenj na občinski ravni, bodoči izdaji dovoljenj. Jaz rečem, najmanj lokacijski del bo moral biti jasen in ne more upravna enota si še enkrat dajati tja gor, ne govorimo o dveh dovoljenjih, govorimo o enem praktično. Ampak zdaj so tudi tam razlike. In pa izpostavi okvir, da bo zagotovljeno bolj učinkovito delo inšpektorata. Na inšpektoratu so namreč gotovo, da so zaostanki že številčni, na stotine primerov. In tukaj želim tudi režim popraviti v tem. Inšpektor mora biti učinkovit na začetku, da ne pride do situacije, kako že, da nekdo začasno ali kako nasilno že živiva notri, ker potem zapademo pod drugo pravico do bivanja in ga ne more ven dati. In potem, ko to zaključimo, pri nas imajo pa ja, ko pride kdo na vrsto. Kdaj pa pride? Čez pol leta, ne. in veste, da v pol leta marsikdo se zna noter postaviti in si postavimo problem potem drugačen. Hvala. Zdaj, to je bil moj uvod k temu. Mi smo sicer pregledali in smo bili pravočasno seznanjeni z amandmaji, ki ste, ki ste jih je dala koalicija. V tem delu se te amandmaje podpira. Nismo imeli pa praktično časa, bomo danes poslušali tudi predloge opozicije, ki so bile dane noter in verjetno smo potem pri posameznih členih videli ali gre v nekaj, kar pa sem dobil občutek kot princip, da ste vsi poslanci, ne glede na barve, želeli poenostavljeno način dela, da se ne zakomplicirane stvari, čim bolj poenostavi, pa istočasno zahteva dovolj jasno strokovnost in odgovornost projektantov na eni strani, bolj kot pa samo administriranje. V določenih časih ali pa delih tudi tako, da je morda na dolgi rok, če bi sistemsko urejali, bom rekel, stvari, tudi ne imeli celo gradbenega pa nekega dovoljenja ali potrdila o nečem, ampak da bi projektant še s svojim delom in štampiljko odgovarjal za svoj del, ampak pustimo. To je tudi velika sistemska sprememba, ki jo dajmo predebatirati takrat, ko bi se pogovarjali o celoviti sistemski, bi rekel, preureditvi.

Istočasno smo, mislim da, pa bo kolegica potem ugotovila, zelo resno pogledali tudi opozorila v mnenju zakonodajne službe in mislim, da jih je s temi amandmaji tudi so bile ustrezno, bom rekel, rešene. Vsaj moja domneva je, šli s poiskati tako da smo tudi ta del. Mi smo pa osnovno gradivo uskladili, bom rekel, tako z zbornicami kot z občinami. Pri čemer so določena opozorila, ki jih bodo verjetno kolegi tudi v razpravi še povedali, katere stvari opozarjal. Hvala lepa.

Minister, najlepša hvala za besede. Bi s sodelavci zdaj povedali še kaj, dopolnili vašo? Ne, okej. Potem pa dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Heleni Rus, izvolite besedo.

Hvala za besedo. Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila v okviru svojih nalog in pripravila pisno mnenje. Celotnega mnenja ne bi povzemala, bi pa izpostavila dve pripombi, katerih materija je obširno obdelana v pisnem mnenju. Prva se nanaša na 12. in 14. člen predloga zakona, ki uvajata pozitivno pravno domnevo v primeru molka mnenjedajalca. Se pravi, če je ta v predpisanem roku, mnenja ne poda. Opozorili smo, da je predlagana ureditev zaradi opustitve dejanske presoje mnenjedajalcev o skladnosti nameravane gradnje s predpisi z njihovega področja ustavno sporna z vidika 70. do 30. člena Ustave, ki se nanašajo na varstvo okolja. Posebej je v mnenju poudarjen tudi pomen varovanja območja Natura 2000, zavarovanih oziroma ekološko pomembnih območij, zaščitenih habitatov ter vodnih režimov in stanja voda, ki so hkrati predmet usklajevanj s predpisi Evropske unije. Evropska komisija je Slovenijo že opozorila, da opuščanje dejanske presoje sprejemljivosti in presoje vplivov na okolje pomeni kršitev evropskih predpisov.

Druga pripomba se nanaša na 42. člen predloga zakona. Tu smo opozorili na nedavno odločbo Ustavnega sodišča, s katero je bil razveljavljen 146. člen Gradbenega zakona, ki je urejal objekte daljšega obstoja. Predlagana rešitev, ki uvaja domnevo, da imajo vsi objekti ter vse gradnje na objektih zgrajen 1. januarjem 1995 gradbeno in uporabno dovoljenje je primerljiva z ureditvijo, ki je bila razveljavljena, zato smo opozorili, da je sporna z vidika prvega odstavka 140. člena ter 70. do 73. člena Ustave. Občini se namreč odvzema možnost vpliva na odločitev o rabi prostora, poleg tega pa se določa domneva, ne glede na to, na katerem zemljišču objekt stoji, neodvisno od namenske rabe in varstvenih režimov.

K predlogu zakona so vloženi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin, ministrstvo pa je podalo tudi pisna pojasnila. Vendar pa nekateri pomisleki Zakonodajno-pravne službe predvsem k 12. in 14. členu predloga zakona, ki uvaja pozitivno pravno domnevo, še vseeno ostajajo. Izpostavljeni pripombi veljata tudi za amandmaja Poslanske skupine SDS k 14. in 42. členu predloga zakona. Hvala.

Hvala tudi vam za pojasnila in mnenje, besedo pa dajem zdaj predstavniku Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, državnemu svetniku Leopoldu Pogačarju. izvolite besedo.

Predsedujoča, hvala za besedo, spoštovane poslanke in poslanci, ministri in ostali vabljeni. Zdaj, celotno mnenje Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ste seveda prejeli z gradivom, zato bi jaz dal samo kratek povzetek. Bi pa seveda pred tem rad izpostavil, da oziroma bi spomnil vse prisotne, da so seveda mnenja Državnega sveta pripravljena na podlagi gradiva, ki ga imamo na voljo takrat in ga obravnavamo takrat, ne poznamo še možnih amandmajev in podobnih reči. Skratka, da nadaljujem. Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj podpira predlog zakona, obenem pa izpostavlja določena področja, ki zahtevajo dodatno pozornost. Komisija izpostavlja odločitev Ustavnega sodišča, ki je na pobudo Državnega sveta razveljavilo 46. člen gradbenega zakona, s katerim je bilo urejeno dovoljenje za objekt daljšega obstoja. Namen ustavne presoje je bil preprečiti, da bi objekti, zgrajeni na kmetijskih, gozdnih ali drugih varovanih zemljiščih, kjer gradnja nikoli ni bila dopustna, pridobil legalni status. Komisija poudarja, da morajo biti občine v postopke izdaje dovoljenj aktivno vključene, da se zagotovi varstvo javnega interesa in prepreči morebitne zlorabe. Komisija meni, da legalizacija nelegalno zgrajenih objektov mora vključevati pridobivanje projektne dokumentacije, preverjanje statične ustreznosti in varnosti ter skladnosti gradnje s prostorskimi akti in namembnostjo zemljišča. Legalizacija ne sme biti samoumevna, temveč bi morala vključevati ustrezne sankcije za tiste, ki so gradili na črno, s čimer se zagotovi pravičnost do zakonitih investitorjev in učinkovito odvrača od nelegalne gradnje. Komisija izpostavlja tudi opozorila Inženirske zbornice Slovenije, da ureditev, ki omogoča domnevo gradbenega dovoljenja in uporabnega dovoljenja, lahko vodi do legalizacije objektov, zgrajenih v neskladju z zakonom in tehničnimi predpisi. Pogosto brez strokovne podpore oziroma kontrole. Komisija meni, da legalizacija teh objektov ne sme ogroziti varnosti prebivalcev in uporabnikov teh objektov. Komisija podpira ponovno uvedbo plačila komunalnega prispevka pred izdajo gradbenega dovoljenja. Komunalni prispevek je namreč ključni vir sredstev za razvoj lokalne infrastrukture.

Komisija opozarja, da trenutni model pogosto ne pokrije vseh stroškov, ki jih povzročajo večji projekti, zato predlaga rešitev, ki zagotavlja pravočasno in kakovostno vzpostavitev razvojne infrastrukture, ne da bi se pri tem dodatno obremenjevalo občine oziroma proračune občin. Komisija opozarja, da poenostavljen postopek izdaje gradbenega dovoljenja, kjer molk mnenjedajalca pomeni privolitev, povečuje tveganje za pasivnosti javnih uslužbencev in zlorabe vlagateljev. Predlaganih 50 oziroma 60 dnevni rok lahko vodi do izdaje dovoljenj brez potrebnih mnenj, kar ogroža varnost objektov in njihovih uporabnikov. Komisija zato poudarja potrebo po omogočanju dodatnega časa za pripravo mnenj ter vzpostavitvi nadzora in odgovornosti v teh postopkih. Komisija poudarja nujnost aktivnega sodelovanja z reprezentativnimi invalidskimi organizacijami pri zagotavljanju dostopnosti javnih objektov, ter potrebe po natančni določitvi meril za število parkirnih mest za invalide, da se javne površine ustrezno prilagodijo realnim potrebam uporabnikov. Ob podpori predlogu zakona komisija pričakuje, da bodo pripombe in predlogi reprezentativnih združenj občin, Inženirske zbornice Slovenije ter komisije ustrezno upoštevani v nadaljnji obravnavi oziroma pri pripravi naslednje novele zakona. Hvala lepa.

Ja, hvala lepa tudi vam. Prebral bi še dve pooblastili in sicer magistra Miroslava Gregoriča nadomešča Tamara Vonta in pa Natašo Sukič nadomešča Milan Jakopovič.

Zdaj pa dajem besedo še ostalim vabljenim v kolikor želite besedo prosim, da se za magnetogram predstavite z imenom in priimkom ter navedete institucijo, iz katere prihajate. Ob tem naj samo še spomnim, da je v skladu z uveljavljeno parlamentarno prakso vloga zainteresirane javnosti, ki je vabljena na sejo, da v okviru obravnave točke dnevnega reda v uvodnem delu izjavi ter obrazloži svoje mnenje in stališča o zadevi, ki je predmet obravnave, ni pa predvideno, da se zunanjim vabljenim da beseda po končanem uvodnem delu oziroma med razpravo poslank in poslancev. Prav tako zunanji vabljeni ne morejo s poslanci oziroma drugimi udeleženci seje polemizirati oziroma jim replicirati. Posledično zato goste pozivam oziroma prosim, da svoje poglede in stališča res strnete torej na kratko v tem uvodnem delu.

Želi kdo besedo od gostov? Izvolite, gospod.

Andrej Pogačnik Inženirska zbornica Slovenije.

Torej Inženirska zbornica Slovenije po Zakonu o arhitekturni in inženirski dejavnosti nosilec več javnih pooblastil na področju graditve objektov, predstavnik inženirske stroke kot take in tudi posvetovalni organ državnim organom. kljub tej zakonski vlogi kot posvetovalnega organa, ki jo imamo, v pripravo novele tega Gradbenega zakona nismo bili vključeni. Takšna praksa, da se ministrstvo s stroko v fazi priprave sprememb in dopolnitev predpisov ne posvetuje, sicer ni nova, ne posvetuje z nami, sicer ni nova, ampak je pa diametralno drugačna kot v večini držav EU. V javni razpravi smo podali mnoge pripombe na besedilo novele, ki niso bile upoštevane, čeprav trdno verjamemo, da bi lahko bilo področje graditve, upoštevaje te pripombe, precej bolje urejeno.

Torej glede na to, da v javni razpravi nismo bili uslišani, smo izpostavili dva za družbo z vidika zagotavljanja varnosti objektov največja problema in zanju predlagati amandmaje. Prvi je problem nekritične legalizacije nelegalnih objektov, drugi pa dopuščanje, da se objekte, poškodovane v naravnih in drugih nesrečah, lahko vzpostavi v prvotno stanje in na podlagi obstoječega projekta za izvedbo, četudi je bil za nesrečo kriva rešitev iz projekta za izvedbo ali pa je bil objekt zgrajen po zastarelih predpisih. Razmišljanje, da se investitorju dopusti gradnja po takšnem projektu za izvedbo, je napačna in lahko vodi v novo nesrečo. V prejšnjem tednu smo se odzvali na vabilo ministra. Gospoda Jožeta Novaka, ki nas je povabil na eno posvetovanje glede teh naših zahtev oziroma predlogov ministrstva, nam pravzaprav o dodatnih popravkih zakona v zvezi z vzpostavitvijo varnega stanja v nesrečah poškodovanih objektov ni uspelo prepričati. Glede načina legalizacije nelegalnih in neskladnih objektov pa izpostavljamo, da v bistvu nasprotujemo rešitvi predlagani v predlogu novele. Po predlogu naj bi se objektom z odločbo o legalizaciji pravzaprav nekritično podeljevala gradbena in uporabna dovoljenja, ne da bi bile preverjene bistvene zahteve, torej ugotovljeno ali so objekti varni in zanesljivi za uporabo, kar je namen uporabnega dovoljenja. V kolikor namen legalizacije ni zagotovitev varnosti in zanesljivosti objektov, pa potem predlagamo, da se to jasno vidi oziroma izhaja bodisi iz zakona oziroma odločbe o legalizaciji. Ministrstvo se je v bistvu na tem sestanku iz več razlogov, nam je bilo povedano torej, da je bilo, da se je ministrstvo iz več razlogov odločilo, da bo v celoti spremenilo 150. člen in tudi 145. člen, po katerem se te legalizacije izvajajo, s tem da bo v zakonu jasno navedeno, da v primeru legalizacije objektov bistvene zahteve niso izpolnjene. Sprememba 150. člena, tako kot smo ga pravzaprav videli še predvčerajšnjim v predlogu teh amandmajev, ki jih danes gledamo, je ne vidimo, torej bi radi tudi neke vrste pojasnilo. Se pravi to, da je v zakonu jasno navedeno, da je legalizacija objektov, da z legalizacijo objektov bistvene zahteve niso izpolnjene, sicer ni popolnoma tisto, kar bi si pravzaprav stroka želela, ampak bi, ampak bi bilo za razliko od dosedanje zakonodaje vsaj jasno napisano, da ljudje, ki bodo take objekte kupovali oziroma v njih živeli, ne bodo zavedeni v veri, da sta varnost in zanesljivost objekta, ki ga kupujejo, v njem bivajo ali delajo, zagotovljeni. Sploh ker mu je oznako legalnosti podelila država, ki bi morala v skladu z ustavo zagotoviti varno in zdravo okolje. Moramo se namreč zavedati, da je fond nelegalno grajenih objektov eden najnevarnejših stavbnih fondov v državi, saj pri graditvi teh objektov stroka v bistvu ni bila vključena. Posledično pa se ne dosega niti varnosti, ki je bila predpisana v času gradnje, pa že tako je bila v nekaterih obdobjih ta varnost na precej nižjih nivojih, kot je pa recimo danes predpisana, ker se pač stroka razvija z leti. Zato smatramo, da je legalizacija takih objektov zelo sporna in škodljiva za dolgoročno zagotavljanje varnosti grajenega okolja. Možnosti legalizacije se že v preteklih letih v vsaki novi gradbeni zakonodaji širijo. Opozorila stroke o neprimernosti takega početja pa se pravzaprav po pravilu so preslišana, verjetno, ker motijo neke druge interese. Zato bi radi, da se glede na pretekle slabe izkušnje in trende, bojimo se, da se bo čez nekaj let spet pogovarjali o novih možnostih legalizacije. Želeli bi si, da se ta reševanja končno lotimo resno, da se v bistvu s prenovo sistema inšpekcijskih služb oziroma ojačitvijo teh inšpekcijskih služb te stvari uredijo, ker ta trenutek pravzaprav ne vidimo obeta, da bo s temi novimi spremembami vpliv na zmanjšanje črno črnih gradenj kaj večji. Tako da tu je treba sistemsko pristopiti k temu, reči, da je okej. Do nekega datuma so stvari legalizirajo po, bi rekel, poenostavljeni poti. Od takrat naprej pa mora biti ta postopek v bistvu težji in dražji, kot če gradimo po normalnem oziroma po legalni poti, tako da to je treba enkrat za zmeraj presekati. In zdaj, v tem zakonu je zadeva postavljena tako, da je v bistvu datum, do katerega je črno, nelegalno zgrajen objekt postavljen na leto 2018, se pravi do leta 2018 mi lahko objekte legaliziramo, in sicer do leta 2030. Po našem mnenju je ta rok precej, precej pozen. Tako da jaz mislim, da bi morali te letnice postaviti bistveno bolj nazaj. Hvala.

Hvala lepa. Želi še kdo od vabljenih? Ja, izvolite.

Najprej bi se zahvalil v imenu Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije za povabilo. Jure Henigsman, komisar za gradbeno zakonodajo na Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije.

Uvodoma bi pozdravil pripravljenost Ministrstva za sodelovanje in posluh stroke, arhitekturne, krajinsko arhitekturne in prostorske. Izpostavil bi pa v bistvu tri točke. ZAPS ocenjuje, da je zaradi znanih razlogov neskladnih objektov v Sloveniji večina zgrajenih prav vsak dan. Lastniki razočarano spoznavajo, da živijo ali delajo v nedovoljenih objektih. Drugič, ZAPS se strinja z rešitvami, ki bodo omogočale čim enostavnejši prehod obstoječih objektov v pravni red, ki omogoča njihovo zakonito spreminjanje, pod nadzorom z rešitvami v amandmajih, ki te procese onemogočajo ali omejujejo na zelo omejen del objektov pa se ne strinjamo. In tretja zadeva se nam zdi glede premika plačevanja komunalnega prispevka nazaj pred pridobitev gradbenega dovoljenja ena slabših sprememb v zakonu, saj investitorju, ko še ne more vedeti, ali bo ta sploh kdaj dovoljen, nalaga zbrati znatna, po navadi tudi znatna sredstva. Upravni postopek pa se dodatno obremenjuje z usklajevanji, plačili, dokazili in pogodbami, ki bodo poleg zahtevnega dela za referente dodatno in znatno podaljša izdajo gradbenega dovoljenja. Predlagamo, da ostane aktualna rešitev iz veljavnega zakona, ki predvideva dokazilo plačanem prispevku pri pripravi začetka gradnje, saj takrat se začne v bistvu glavni, v bistvu poseg v prostor. Občinam pa da se omogoči vpogled v izvedbene načrte objektov, saj tako lahko rešitev poleg podaljšanja rokov za izdajo gradbenega dovoljenja lahko to pomeni tudi povečanje finančnih obveznosti investitorjev tudi do pet let pred začetkom gradnje.

Toliko z naše strani, hvala.