Vse članice in člane odbora in ostale prisotne prav lepo pozdravljam. Najprej se vam zahvaljujem za razumevanje za nekaj minut kasnejši začetek in sedaj pričenjam 39. nujno sejo Odbora za gospodarstvo.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti: Andrej Kosi. Na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastilom pa sodelujejo: gospod Branko Zlobko nadomešča gospoda Uroša Brežana, gospa Lucija Tacer Perlin nadomešča Katarino Štravs.

S sklicem seje ste prejeli predlagani dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

In sedaj prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE OBRAVNAVA ZAHTEVE DRŽAVNEGA SVETA ZA PONOVNO ODLOČANJE DRŽAVNEGA ZBORA O ZAKONU O GOSTINSTVU, EPA 2005-IX.

Državni svet je na 18. izredni seji, 22. 7. 2025, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije sprejel zahtevo, da Državni zbor ponovno odloča o Zakonu o gostinstvu EPA 2005-IX, ki ga je Državni zbor sprejel na stodeveti izredni seji 18. 7. 2025. Zahteva Državnega sveta je bila odboru za gospodarstvo kot matičnemu delovnemu telesu posredovana v mnenje na podlagi 147. člena Poslovnika Državnega zbora. K tej točki so vabljeni Državni svet in Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, dodatno pa so bili vabljeni tudi Ministrstvo za solidarno prihodnost in Vlada.

Kot gradivo k tej točki ste prejeli zahtevo Državnega sveta z dne 22. 7. 2025 za ponovno odločanje o zakonu ter mnenje Vlade.

In sedaj pričenjam z obravnavo zahteve Državnega sveta za ponovno odločanje o Zakonu o gostinstvu. Besedo dajem predstavniku Državnega sveta za obrazložitev zahteve, gospod Mitja Gorenšček, izvolite, beseda je vaša.

Najlepša hvala za besedo, predsedujoča. Lep pozdrav spoštovane poslanke, poslanci in drugi prisotni. Kot je bilo že rečeno, Državni svet je zahteval, da Državni zbor ponovno odloča o Zakonu o gostinstvu sprejel na 18. izredni seji, 22. julija letos. Predhodno se je opredelil tudi do osnovne različice predloga zakona, ki ga je zaradi številnih pripomb zainteresirane javnosti zavrnil oziroma ga ni podprl. Navkljub večjemu številu spremenjenih sprejetih amandmajev na seji vašega odbora še vedno ostajajo aktualne določene dileme in s sporna vprašanja izpostavljena s strani zainteresirane javnosti. Med drugim še vedno velja, da se zakon v pretirani meri osredotoča na vprašanje sobodajalstva, četudi slednje predstavlja zgolj ozek segment panoge gostinstva. Predlagatelj je sicer slednje utemeljeval s ciljem reševanja problematike dostopnosti stanovanj za prebivanje torej za dolgoročni najem, a Državni svet meni, da stanovanjske politike ni možno reševati z omejevanjem lastninske pravice in podjetništva, ampak predvsem z izgradnjo novih stanovanj. Žal pa je aktivnost na področju stanovanjske izgradnje v zadnjih šestih mesecih padla kar za 12 procentov, namesto, da bi bila v porastu. Zakon, ki v zvezi s kratkoročnim najemom predvideva stroge omejitve, bo večini subjektov, ki se ukvarja s sobodajalstvom enostavno onemogočil svoje delo. S tem se po oceni Državnega sveta ne rešuje problematike dostopnosti stanovanj, temveč omejuje svobodno gospodarsko pobudo, spodbuja sivo ekonomijo ter povzroča gospodarsko in socialno škodo tako posameznikom kot občinam. Za reševanje stanovanjske problematike bi bilo treba po oceni državnega sveta sprejeti drugačne ukrepe. V prvi vrsti bi bilo treba poenostaviti postopke pridobivanja gradbenih dovoljenj. Veliko bi se k večjemu oddajanju lahko naredilo že s tem, če bi omogočili višjo stopnjo zaščite najemodajalcev, saj so v podrejenem položaju najemodajalcev, saj so v podrejenem položaju v primerjavi z najemojemalci. Zagotoviti bi bilo treba tudi hitrejšo, cenejšo in dostopnejšo gradnjo stanovanj in izgradnjo študentskih domov. Na ta način bi se sprostile kapacitete, ki jih sedaj zasedajo študentje. Dejstvo je, da večji del trenutnih anomalij zagotovo ne bodo odpravile spremembe zakonodaje in večje administrativne ovire, ravno nasprotno. Z omejevanjem podjetniške pobude se bo zaviral tudi razvoj turizma. Ocenjujemo, da je zakon škodljiv za manjše kraje in podeželje, saj sledi logiki urejanja težav povezanih z oddajo nepremičnin v mestih. V mestih pa obstajajo oziroma so na voljo hoteli, ki jih na podeželju ni. Situacije v mestih se ne da enačiti s tistimi na podeželju, kjer posamezni sobodajalci na primer izvajajo družinski butični turizem na svojih kmetijah in s tem izvajajo kratkoročno oddajanje namestitev, ki jim je glavni vir preživetja. Nezanemarljivi so tudi, nezanemarljivi so tudi podatki iz naslova turistične takse, ki predstavlja pomemben vir za občinske proračune. Obenem pa gre za strogo namenska sredstva, ki se jih porabi za promocijo in spodbujanje turizma. Še nedavno se je preko regionalne destinacijske organizacije spodbujalo ljudi, ki so imeli proste kapacitete, da se pričnejo ukvarjati s sobodajalstvom. To je zaradi pomanjkanja prenočišč zelo koristilo turističnemu razvoju nekaterih občin, sedaj pa se jih s tem zakonom omejuje. Občuten upad turistične aktivnosti se v skladu s sprejetimi rešitvami predvideva predvsem v občinah, ki imajo celoletni turizem. To pomeni, kjer so kapacitete zapolnjene 356 dni na leto, tak primer je na primer Postojna. Poleg tega v turističnih občinah, kot je občina Piran, kjer nimajo industrije in drugih gospodarskih panog, ki bi generirale delovna mesta, temveč ljudje živijo zgolj od turizma, zato je omejevanje turizma v kakršni koli obliki v teh krajih nesprejemljivo. Kot možne posledice sprejetega zakona prepoznavamo tudi večji monopol hotelov, dvig cen nastanitev in zmanjšanje števila turistov. Sprejete rešitve po naši oceni prav tako ne bodo sprostile nepremičninskega trga niti ne bodo spodbudile nižanja cen.

Državni svet opozarja tudi na 9. člen Ustave Republike Slovenije, ki govori o tem, da je v Sloveniji zagotovljena lokalna samouprava, zato ocenjujemo, da bi bilo bolj primerno, če bi se iniciativa za urejanje stanovanjske problematike prepustila občinam, slednje so si namreč v Sloveniji zelo različne in bodo posledično iskale sebi prilagojene rešitve. Tudi pri urejanju področja sobodajalstva bi bilo treba več avtonomnosti prepustiti občinam, ki iz tega naslova tudi generirajo določene prihodke.

Spoštovani, žalosti me, da je predlagatelj zakona, ki omejuje turistično gospodarsko dejavnost prav Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, ministrstvo, ki bi moralo skrbeti za razvoj in širitev turizma. Hkrati pa bi moralo to isto biti v interesu celotne vlade, saj bi se morali iz podatkov rasti BDP za prvo polletje letošnjega leta naučiti, da je bil prav turizem v drugem kvartalu letošnjega leta ena tistih dejavnosti, ki nas je obdržala nad recesijo. Državni svet na podlagi vseh navedenih opozoril in pomislekov ocenjuje, da bi Državni zbor moral ponovno razmisliti o ustreznosti sprejetega zakona o gostinstvu in ga ob ponovnem odločanju zavrniti. Hvala.

Najlepša hvala za uvodno obrazložitev in sedaj vas obveščam, da poslanec magister Damijan Bezjak Zrim nadomešča poslanca Soniboja Knežaka.

Gospod Gorenšek, lepo prosim, če izključite mikrofon.

In sedaj dajem besedo predstavniku Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, državnemu sekretarju, gospod Matevž Frangež, izvolite, beseda je vaša.

Najlepša hvala. Najprej naj ne bo nobenega dvoma, ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport skrbi tudi za turistični razvoj, tudi zato je rast slovenskega turizma v dosedanjem teku letošnjega leta izkazala osem odstotno rast, potem ko izkazujemo visoke rasti nočitev in obiska, pa tudi dodane vrednosti slovenskega turizma v celotnem postcovidnem obdobju. Slovenskemu turizmu gre ponekod tako dobro, da se žal srečujemo tudi s stranskimi pojavi turističnega razvoja, s pojavom pred turizma in močnega vpliva turističnih tokov na kakovost življenja lokalnih prebivalcev. Pred Državnim zborom je naloga, da ponovno presodi ali je sprejet Zakon o gostinstvu primeren, ga bodisi potrdi ali upošteva sprejet veto Državnega sveta. Naj povem, da sem žalosten, kolega Gorenšček je z žalostjo zaključil svoj nagovor, zato ker se žal pri obravnavi tega zakona izkazuje, da ni mogoče slediti soglasju, doseženem v socialnem dialogu. Ekonomsko-socialni svet je dal soglasje na predlog zakona o gostinstvu, ki je bil takrat pred socialnimi partnerji, tudi pred predstavniki delodajalcev v precej bolj ostri različici, kot je bila na koncu modificirana na tem odboru in sprejeta v Državnem zboru. Zato ne drži, da bo ta zakon večini ponudnikov kratkotrajnega najema onemogočil opravljanje te dejavnosti, ne drži, da ta zakon kakorkoli omejuje tovrstno dejavnost na turističnih kmetijah, ki so izvzete iz tega režima. Prav tako pa absolutno ne drži, da nismo upoštevali vseh lokalnih specifik. Od prve različice do zadnje različice tega zakona gradimo ureditev na avtonomnosti lokalnih skupnosti, da pomemben nabor urejanja urejajo v skladu s svojo voljo in vprašanjem ali z nesorazmerjem na stanovanjskem področju zaradi pojava kratkotrajnega najema imajo problem ali ne. In takšna je bila tudi volja poslank in poslancev, ki ste, kot veste, določili, da bomo kratkotrajni najem omejevali zgolj v občinah, kjer prihaja do nesorazmerja med stanovanjsko ponudbo in kratkotrajnim najemom.

Skušal bom na kratko orisati nekaj ključnih alinej. To dejavnost urejamo v Zakonu o gostinstvu; Državni svet to očita zato, ker je pač kratkotrajni najem nastanitvena dejavnost. Nastanitvena dejavnost pa je ena od oblik gostinstva, zato je nedvomno najprimernejši pravni okvir za določanje pogojev oddajanja stanovanja v kratkotrajni najem. Možnost opravljanja nastanitvene dejavnosti v stanovanju je tudi sicer odklon od siceršnje ureditve na področju graditve objektov v povezavi s prostorskim urejanjem, ki ga omogoča veljavni Zakon o gostinstvu. To je izjema že danes, gostinska in druga pridobitna dejavnost se praviloma opravlja v objektih, ki so opredeljeni za ta namen z gradbenim uporabnim dovoljenjem oziroma s predpisi o urejanju prostora in s prostorskimi izvedbenimi akti. Ker smo torej v preteklosti določili, da je to določena izjema, z Zakonom o gostinstvu urejamo nujne sestavine za to, da upoštevamo vse vidike in tudi vse interese, ki se nanašajo na prostor. Zakon še vedno ohranja možnost izvajanja nastanitvene dejavnosti v stanovanju, a slednjo regulira upoštevajoč javno korist in ravnotežje med ustavno pravno varovanimi dobrinami, zlasti pravico do zasebne lastnine, pa tudi gospodarsko, socialno in ekološko funkcijo lastnine, svobodno gospodarsko pobudo, nenazadnje pa tudi z ustavnim določilom, da država ustvarja možnosti, da si državljani uredijo in pridobijo primerno stanovanje. Oddajanje stanovanja se opravlja v stanovanjih in torej ne v objektih, namenjenih za nastanitveno dejavnost, v skladu s prostorskim načrtom občine, zato je tveganje za netransparentno izvajanje dejavnosti večje. Narava te dejavnosti in razmah spletnih platform za oglaševanje tovrstne ponudbe pa sta omogočili hitro rast ponudbe kratkotrajnega najema zlasti v turistično razvitih mestih in destinacijah po svetu, v Evropi in pri nas. Nesorazmerna rast ponudbe kratkotrajnega najema v zadnjem desetletju ob koristih za razvoj turizma ustvarja tudi negativne učinke v lokalnih skupnostih zlasti v obliki pomanjkanja cenovno dostopnih stanovanj za dolgoročno nastanitev, prebivanje ter v obliki prispevka k čezmernim turističnim tokovom, ki povzročajo preobremenjenost komunalne in druge infrastrukture. Ti učinki so priznani tako na ravni EU kot po državah in zlasti mestih po svetu, kjer zadnja leta pospešeno sprejemajo ukrepe za zagotavljanje večje transparentnosti dejavnosti in omejevanje njenega obsega. V tem pogledu Slovenija torej ni noben unikum. Nesorazmerna rast obsega nepremičnin, ki se oddajajo v kratkotrajni najem, je prisotna tudi v Sloveniji. Center poslovne odličnosti Ekonomske fakultete v Ljubljani je pripravil analizo ponudbe kratkotrajnega najema na platformi Airbnb v obdobju 2015-2019, ki jo je nadgradil z analizo ponudbe kratkotrajnega najema v Sloveniji v letu 2023. Iz te analize izhaja, da je bila med letom 2015 in 2023 eksponentna rast števila nepremičnin, ki se oddajajo v kratkotrajni, kratkotrajni najem na teh spletnih platformah. In sicer, je bilo v letu 2023 oglaševanih nepremičnin za kratkotrajni najem petkrat toliko kot v letu 2015. To pomeni 22 odstotna letna povprečna rast števila nepremičnin. Če upoštevamo napovedi Evropske komisije, se bo število teh nastanitev do leta 2030 povečalo še za 42 odstotkov, študija manchestrske metropolitanske univerze pa Sloveniji v odsotnosti primerne regulacije napoveduje 180 odstotno povečanje tega fenomena. To se na koncu pozna tudi na cenah naših stanovanj. OECD ugotavlja, da so se v zadnjem desetletju cene stanovanj v Sloveniji zviševale hitreje kot v drugih evropskih državah. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije so se cene stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji v letu 2024 povečale za 8,5 odstotkov, za 8,5 odstotkov. To za trikrat presega letno rast inflacije. Cene stanovanj v Sloveniji so najvišje ravno na turistično razvitih območjih, v katerih je skoraj polovice ponudbe kratkotrajnega najema, torej v Ljubljani, v Ljubljani, na Obali in na alpskem območju. Z zakonom smo poiskali ustrezno ravnovesje med interesom lokalne skupnosti, da razvija svojo turistično ponudbo, med pravico lastnikov stanovanj, da prosto razpolagajo s svojim stanovanjem, za to pridobijo ustrezno soglasje drugih sostanovalcev, pa vendarle možnostjo lokalnih skupnosti, da tam, kjer prihaja do prekomerne ponudbe, in posledično zaradi omejene dostopnosti stanovanj, občine to področje ustrezno uredijo. Velja v takih primerih splošna omejitev 60 dni, če je ugotovljena nesorazmernost dostopnosti v lokalni skupnosti, sicer pa dobi lokalna skupnost res široko polje urejanja od 30 do 270 dni na leto. Za vse ponudnike v vseh ostalih krajih, kjer s tem nimajo težav, pa se pravzaprav s tem zakonom nič bistvenega ne spreminja. Seveda pa je v interesu vseh nas, da naš družbeni, gospodarski in turistični razvoj vodimo na način, da ta ne generira konfliktov, da se skupnosti razvijajo skladno in da se seveda svobodno opravlja tudi dobrodošla turistična dejavnost tam, kjer seveda ne ustvarja številnih družbenih stranskih učinkov. Se opravičujem, če sem bil v tem uvodu predolg, skušal sem biti kolikor je mogoče eksakten. Najlepša hvala za besedo.

Hvala lepa. Sedaj sprašujem, če želi besedo predstavnik Ministrstva za solidarno prihodnost, državni sekretar doktor Klemen Poštejner, izvolite, beseda je vaša, vidim, da želite besedo. Izvolite.

Ja, hvala za besedo. Bi mogoče se dotaknil še jaz nekaterih stvari, ki so v vetu Državnega sveta izpostavljene. To kar je bilo že s strani predstavnika Ministrstva za gospodarstvo tudi poudarjeno, da še jih malo bolj jasno vidimo. Ena izmed stvari, ki so očitane v mnenju Državnega sveta je, da se močno, da se ukinja oziroma močno omejuje dejavnost sobodajalstva, pri čemer to jasno drži, kar je bilo izpostavljeno, kajti v bistvu dejavnost se ureja in vsa pravila, ki danes veljajo, se v bistvu ohranjajo, se pravi, ni zdaj nobenih dodatnih pravil, kar se tiče splošnega izvajanja. Najbolj pomembno pa je to, da če že imamo državna pravila oziroma neka pravila delovanja, da se jih tudi držimo, kajti danes temu ni tako. Predvsem to je vprašanje, soglasij drugih etažnih lastnikov, kar je danes pač pogoj, ki se ga ne preverja in zdaj pač zakon prinaša mehanizem, da se to jasno preverja. Lahko celo rečemo, da v nekaterih delih še olajša delovanje sobodajalstva, nenazadnje tudi podaljša rok, za katerega je možno kot sobodajalec, kot specifična pravna oblika, v katerem deluje, se podaljša iz sedanje ureditve na daljše obdobje 180 dni. Se pravi, ta trditev zagotovo ne drži.

Druga je, da se ne dopušča avtonomije in avtonomije delovanja lokalnih skupnosti. To je bilo precej pojasnjeno. Bi pa poudaril, da tudi Državni svet, ki je izglasoval veto, v svojem besedilu izpostavlja, prepoznava na nek način problem in predlaga tudi rešitev. Tukaj bom zdaj citiral: Razmisliti bi veljalo o tako imenovanem grškem modelu, kjer občine po vnaprej določenih merilih same razglasijo stanovanjsko krizo in začasno omejijo izdajanje novih registracij za kratkoročno nastanitev. Nič drugega tudi ta zakon ne prinaša. Prinaša jasna merila na podlagi katerih se opredeli tista območja, tiste občine v katerih pa občine ukrepajo, morajo ukrepati in se jim da tudi orodja in razpon na kakšen način naj ukrepajo. Hkrati pa dopušča popolno avtonomijo ostalim lokalnim skupnostim, da to tudi lahko naredijo, v kolikor to presodi. Se pravi, Državni svet je v vetu predlagal rešitev, ki jo na nek način skorajda v tej obliki predlaga tudi ta zakon.

Tretja točka, ki bi jo rad izpostavil, je pa vprašanje drugih ukrepov. Zagotovo bi se lahko strinjal s trditvijo Državnega sveta, v kolikor država ne bi sprejemala ukrepov na drugih področjih stanovanjskih in bi bil to edini ukrep, ki ga je država delala. Temu pa ni tako. Bomo imeli priložnost o tem razpravljati tudi verjetno v naslednjih tednih in mesecih. Ampak tukaj je jasno, da država je močno, močno druge aktivnosti, predvsem na področjih tistih, ki jih tudi Državni svet izpostavlja, to je povečanje ponudbe, predvsem ponudbe dostopnih stanovanj, kjer so evidentni daleč največja vlaganja v to področje. Sprejet je bil zakonodajni paket, ki tako olajša izvajanje dejavnosti na ravni lokalnih skupnosti, se pravi pri zagotavljanju stanovanj, kakor tudi zagotavlja predvidljiva in obsežna finančna sredstva za to področje. Dodaten ukrep je tudi še pomembno izpostaviti tudi s strani drugega ministrstva, Ministrstva za naravne vire in prostor. Trenutno sta v postopku dva zakona, ki urejata ravno področje izdajanja gradbenih dovoljenj in prostorske zakonodaje. Se pravi, tukaj je, da bi govorili, da država dela samo z omejevanjem, če rečem pod narekovaji in ničesar drugega je nemogoče trditi.

Potem bi pa še samo za konec izpostavil še eno stvar. Državni svet predlaga kot rešitev, kot eno izmed rešitev stanovanjskega področja tudi ali pa področje, ki ga se dotikamo s tem zakonom, gradnjo študentskih domov. Zagotovo se s tem lahko strinjamo, se mi zdi pa izjemno problematično, da Državni svet izpostavi in citiram spet stavek, na ta način bi se sprostile kapacitete, ki jih danes zasedajo študentje, te iste kapacitete danes zasedajo tudi turisti, ampak tega Državni svet ni problematiziral, ampak je problematiziral, da jih zasedajo študentje, mogoče toliko tudi v razmislek, ampak če potegnemo pod črto, Zakon prinaša urejanje področja, daje veliko avtonomijo lokalnih skupnosti in za urejanje tega področja ohranja obstoječa pravila, Vendar jih jasneje zapiše, s čimer ne ukinja sobodajalstva, ampak mu v bistvu daje bolj jasno podlago za delovanje, ker danes deluje, tudi sobodajalci sami priznajo v neki sivi coni. Kjer ni popolnoma jasno, kaj počnejo. Nenazadnje smo ta tudi očitek tudi z druge strani slišali, da preveč prostega prostora puščamo, kar ponazarja na neko uravnoteženo rešitev. In vlada dela aktivno širok sklop aktivnosti na stanovanjskem področju, kjer so ti ukrepi s tem, ki so tukaj izpostavljeni, komplementarni. Hvala.

Hvala lepa za uvodne obrazložitve.

In sedaj odpiram razpravo o zahtevi Državnega sveta. Želi kdo razpravljati od poslank in poslancev? Najprej gospod Franc Medic, izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa za besedo, lepo vsi pozdravljeni. Tako bom rekel, takrat, ko se je ta zakon, predlog zakona predstavil, se je govorilo, da se bo reševala tudi stanovanjska problematika in sprostilo stanovanje v najem, dolgoročni najem. Na zadnji seji, ki smo jo imeli tukaj, se je reklo, da to ni to in da je ideja izboljšati regulacijo teh kratkoročnih najemov, kar deloma dejansko drži. Danes pa slišim, da je problem to, da se je v desetih letih povečalo za petkrat ponudba teh stanovanj za kratkoročen najem. Tako da jaz nisem prav prepričan kot je, kot je dejansko, kam dejansko vi ciljate. Prisotnost državne sekretarke na Ministrstvu za solidarno prihodnost mi govori o tem, da je problem v najem stanovanja za dolgoročni termin, ker pomanjkajo. Nihče mi do zdaj ni znal razložiti, koliko stanovanj se bo s tem novim zakonom sprostilo za dolgoročen najem, če se jih bo sploh kaj sprostilo.

Zdaj bom pa še to rekel, kar se tiče, ta navedba, da se je za petkrat povečala ponudba stanovanj v kratkoročen najem v osmih letih. Tukaj je Združenje sobodajalcev 6. julija poslal dopis ministru, ministru Hanu in ponovno zanika, ponovno trdi, da je vaše, da vaše navedbe, da se je ponudba povečala petkrat ne držijo. In jaz nisem zasledil, da bi vi to, ker je tukaj kar nekaj obrazložitev zakaj ne držijo pa kaj pomeni vsak podatek, ki je v statistiki, da bi vi tole utemeljeno zanikali.

Zdaj, če pa zaključim. S tem, da vi mislite, da boste reševali to zato, ker se je petkrat povečalo, da je problem, da se je petkrat povečala ponudba stanovanj v kratkoročni najem in s tem boste vi oklestili, da bo tega manj. Mislim, je rešitev glih taka, kakor če bi rekli, okej, ljudje imajo preveč avtomobilov, zato je avtocesta že tri mesece zabasana, vse krake, ki jih imamo, bomo pa začeli spet z vožnjo par, ne par in bomo s tem znižali to. Absurdno se sliši to, kar vi govorite. To, kar sem že večkrat povedal, jaz mislim, da rešitev teh stanovanj sprostitev stanovanj v dolgoročni naje, pa tudi če bo nekaj stanovanj se sprostilo, ne rečem, da ne, ampak ne verjamem, da jih bo veliko. Vi tudi nimate podatka, koliko se jih bo. Ni pravi zakon, s katerim bi jaz začel ali pa mi bi morali začeti razmišljati, da ga dopolnimo, spremenimo, da bomo več stanovanj dobili. Jaz sem že to omenil na eni od prihodnjih sej in še enkrat, jaz mislim, da poglavitne rešitve so v Ljubljani, na primer Maribor, gradnja stanovanjskih domov, zato, ker največji potrebni po stanovanjih za dolgoročni najem danes so tudi študenti. Zagotoviti pravno zaščito najemodajalcu, ker danes je najemojemalec bolj zaščiten kot dajalec. Dostop do stanovanjskih kreditov, davčne olajšave za mlade in mlade družine, prožna sprememba namembnosti zemljišč v stavbno, pospešitev investicij v komunalno infrastrukturo in hitrejši postopek za gradbena dovoljenja. Jaz mislim, da če se bi tega lotili, iz teh drugih zornih kotov, bi več rezultatov dobili kot pa s to birokracijo, ki jo imamo danes s tem zakonom. Hvala lepa.

Hvala lepa.

K besedi se je prijavil gospod Aleksander Prosen Kralj, izvolite, beseda je vaša.

Dober dan želim vsem skupaj!

Saj mi smo že o tem zakonu kar veliko povedali, veliko razpravljali, urejali, amandmirali, ugotovili vse živo, do katere stopnje lahko gremo, do katere ne moremo, kje presegamo ustavne pravice in tako dalje. Tako da, vode je kar veliko preteklo, lahko že kar v letih, skorajda že rečem, koliko smo se s tem zakonom ukvarjali. In kolega je uporabil eno tako lepo besedo pred menoj in sicer, da kaj se absurdno sliši, ne, meni se pa absurdno sliši to, da hodniki, se pravi stanovanjskih stavb, postajajo hotelske avle, recimo, to se meni zdi zelo absurdno, se pravi, da govorimo o nekaterih objektih, ki niso temu bili namenjeni, to je ta absurd, ki ga jaz vidim. Pa absurd je tudi to, seveda, ne, da se česarkoli bojim, ampak seveda, to so ljudje, ki jih jaz ne vidim potem vsak dan. Se pravi, imam občutek, kot da živiš lahko na železniški postaji, kjer se ljudje tako hitro menjajo mimo tvojih vhodnih vrat.

Dajmo vzeti veljavni zakon, ki je bil, kot neko sivo cono, tega, kje se je sobodajalstvo, po domače rečeno, razpaslo in razpaslo se je v tistem trenutku, ko smo dejavnost prepustili tudi, se pravi pravnim osebam značaja espe ali pa d. o. o. Takrat so se pa začele vršiti vse možne malverzacije. In zakaj je bil ta zakon potreben? Zato, ker se z njim gleda na dolgi rok seveda, ker se gleda na dolgi rok, na način, da se ustavijo sporne prakse. In da se ustavijo sporne prakse tam, ko moramo reči, da je dom, dom in ne hotel. In zato se mi zdi pomembno, da smo se tega zakona lotili in ga tudi potrdili. Čeprav seveda je Državni svet to malo drugače videl, ampak seveda slišim iz ust Državnega sveta točno take argumente, ki so prihajali k nam iz vseh zainteresiranih skupin, razumem, popolnoma legitimno, nekdo je prisluhnil. Ampak jaz mislim, da se pa politika kot taka mora vesti odgovorno in da moramo enostavno povedati, kateri objekti so čemu namenjeni. In mogoče je Državni svet tudi opozoril na nekatere pomanjkljivosti in se strinjam z njimi, ko govorimo o gradbenih zakonih in tako dalje, bi pa mogoče v tej sapi še tudi povedal to, da pred nami je še neka pot. In sicer, če lahko govorim o postopkih za pridobivanje gradbenih dovoljenj, se pravi, urejali bomo ZUP, ki bo olajšal nekatere stvari, se pravi vse postopke, pa tudi omenil bi rad Gradbeni zakon, ki je v pripravi, ki bo tudi omogočal legalizacijo nekaterih objektov zgrajene pred določenim letom. Zakaj se mi zdi to pomembno, da tukaj izpostavim še enkrat. Iz tega razloga, da bomo vedeli, kateri objekt čemu služi. To, žal, kar se pa je dogajalo po večjih mestih, je pa moralo nekje priti do neke skrajne točke nekoč, da smo mogli, se pravi kot zakonodajalci, ukrepati. In mi nismo na strani tistih, ki bi hoteli tlačiti ali pa zavirati nekomu v narekovaju biznis, a ne, samo moramo pa točno vedeti, kje se nekatere stvari končajo in kje se konča in kjer dejansko je tvoj dom in samo tvoj dom. Seveda je zakon nastajal v duhu tega, da bi se spodbudilo prebivalstvo, da bi oddajali svoje nepremičnine v dolgoročni namen, a ne. In če se spet nazaj vrnem na tisto absurdnost na začetku, o kateri sem govoril., mislim, da bodo tudi ljudem, ki živijo po blokih, lažje sprejeli nekoga in videvali eno leto, dve leti isto osebo kakor pa vsak dan drugo osebo.

Pa bom s tem tudi zaključil, hvala.