Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, začenjam 120. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora, torej opravičil se je gospod Jonas Žnidaršič. Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili pa sodelujejo: kolega Rada Gladka nadomešča kolegica Alenka Helbl in kolega Gašperja Ovnika nadomešča kolega Teodor Uranič. Kolegico in kolega lepo pozdravljam na današnji seji Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter seveda predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče vas lepo pozdravljam.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red, naknadno, 10. septembra 2025, ste prejeli še obvestilo o razširitvi dnevnega reda, in sicer s točko 1.a; gre za Predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredbe 2021/1119 skozi o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti. Razširitev dnevnega reda seje je določena torej na podlagi 154. člena Poslovnika Državnega zbora.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA SPLOŠNE ZADEVE, KI BO V BRUSLJU 16. SEPTEMBRA 2025.

Gradivo smo prejeli od Vlade 11. septembra 2025 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Sedaj bom pri tej točki prosil državno sekretarko na Ministrstvu za zunanje evropske zadeve gospo Nevo Grašič, torej da nam predstavite izhodišča za udeležbo same delegacije Republike Slovenije na zasedanju sveta. Izvolite, gospa državna sekretarka.

Predsednik, najlepša hvala. Dovolite mi mogoče na začetku, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, dragi strokovni sodelavci, spoštovani poslanec Evropskega parlamenta, ker vas prvič nagovarjam oziroma prvič nagovarjam ta odbor v funkciji državne sekretarke Ministrstva za zunanje in evropske zadeve, da si vsi skupaj zaželimo eno dobro delo in upam na vašo podporo in pomoč pri zagovarjanju stališč Republike Slovenije tudi skozi parlamentarno sito. V to hišo sem vedno skozi različna leta prihajala v različnih funkcijah, vedno z veseljem in spoštovanjem do njenega dela in verjamem, vsaj z moje strani, da se bo to tudi nadaljevalo v prihodnje. Zdaj pa, predsednik, če mi dovolite, kot ste rekli, bi predstavila izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve, ki bo v torek, 16. septembra, v Bruslju.

Kot 1. točka bo svet opravil prvo pripravo oziroma razpravo glede zasedanja Evropskega sveta, ki bo 23. in 24. oktobra v Bruslju. V tem okviru bo naš svet razpravljal o osnutku dnevnega reda. V oktobru bodo voditeljice in voditelji govorili o ruski agresiji proti Ukrajini, s poudarkom predvsem na nadaljnji podpori Ukrajini ter zagotavljanju varnostnih zagotovil in predvsem tudi spoštovanju mednarodnega prava. Razpravljali bodo tudi o razmerah na Bližnjem vzhodu, zlasti o humanitarni katastrofi v Gazi, potrebi po prekinitvi ognja in iskanju politične rešitve na podlagi dveh držav. Naši precej stalni točki za razpravo. Nadalje bodo razpravljali o obrambi in varnosti, predvidoma bo predstavljen načrt za obrambno pripravljenost v okviru Bele knjige 2030, ki ga bo predstavila komisija. Obravnava bo namenjena predvsem krepitvi evropske obrambne industrijske baze in pa kritičnih vrzeli, ki na tej politiki še obstajajo. Evropska komisija bo tudi predstavila pobudo glede evropskega obrambnega semestra. Posebna pozornost na EU in hkrati tudi potem na našem svetu bo namenjena konkurenčnosti in zelenem ter digitalnem prehodu. Pri čemer bo razprava sledila že večkrat omenjenemu Draghijevemu poročilu, Kompasu za konkurenčnost in pa strategiji za enotni trg.

Nadalje bodo naši voditeljice in voditelji pregledali napredek in opredelili nadaljnje usmeritve, zlasti glede poglabljanja enotnega trga EU. Prvič pa bo na dnevnem redu tudi tema cenovno dostopnih stanovanj, kjer bo poudarek predvsem na dopolnjevanju nacionalnih ukrepov držav članic. Seznanili se bomo tudi s stanjem na področju migracij, vključno z začetkom izvajanja pakta in prvim letnim poročilom o azilu in migracijah. Slovenija seveda kot prvi ta predlagani dnevni red zasedanja Evropskega sveta podpira. Izhodišča pa bodo podrobneje seznanjena oziroma predstavljena na naslednjem, naslednji mesec pred samim zasedanjem Evropskega sveta in bomo seveda prišli na spoštovani odbor to predstaviti.

Kot 2. točka sledi ta teden precej že omenjenemu pismu oziroma govoru predsednice Evropske komisije o stanju v Uniji. V okviru točke o zakonodajnem načrtovanju se bodo ministri in državni sekretarji na tej seji seznanili s pismom o nameri, ki ga je komisija objavila 10. septembra. In sledila bo razprava, izmenjava mnenj, na podlagi katerih bo potem Evropska komisija pripravila svoj delovni program za leto 2026. Slovenija zaenkrat pozdravlja predstavitev aktualnega stanja na področju zakonodajnega načrtovanja v Evropski uniji. V razpravi bomo podprli pismo o nameri, ki ga je predložila predsednica Evropske komisije, ter posebej nekatera izpostavljena prednostna področja, kot so odgovornost EU v svetu, posebej glede vojne v Gazi in vojne Rusije proti Ukrajini, širitev, širitvena politika, krepitev evropske obrambe, varnosti ter odpornosti, konkurenčnost EU, hkrati tudi prizadevanja za odpornost in prilagajanje na podnebne spremembe. Tudi glede proračuna EU ter vrednot in pravne države, ki so temelj Evropske unije. Slovenija pa bo tudi pozdravila poudarek na cenovni dostopnosti stanovanj in življenjskih stroškov, ki sem jih že omenila.

Kot 3. točko bo svet opravil razpravo, horizontalno razpravo o stanju pravne države na ravni Evropske unije. To je na podlagi poročila komisije za leto 2025. Zajema štiri področja: neodvisnost pravosodja, okvir za boj proti korupciji, pluralizem in svobodo medijev ter institucionalne zadeve in ravnovesje vej oblasti. Kot veste, je bilo julija objavljeno poročilo, ki prvič zajema tudi vidik notranjega trga ter poudarja, da je spoštovanje vladavine prava pogoj za vsa evropska sredstva. U ugotavlja to poročilo tudi, da je bilo na ravni EU delno ali v celoti izpolnjenih 57 odstotkov lanskih priporočil Evropske komisije državam članicam. Kot smo že večkrat imeli razpravo tudi v Državnem zboru Slovenija podpira evropski mehanizem vladavine prava ter nadaljevanje letnega dialoga v svetu na podlagi letnega poročila komisije in njenih priporočil. Po naši oceni je konstruktiven dialog prispeva h krepitvi temeljnih vrednot EU, državam članicam pa omogoča kontinuirano izmenjavo mnenj in predvsem dobrih praks.

Pod točko oziroma 4. točko bo na zasedanju potekala tudi predstavitev in izmenjava mnenj o stanju vladavine prava v izbranih in predvsem najnaprednejših državah kandidatkah na področju širitve, in sicer Albaniji, Črni gori, tudi Severni Makedoniji in Srbiji. Omenjene države bodo na obravnavo te točke sodelovale kot gostje, drugič, prvič so sodelovale lani. Po izboru in pobudi Evropske komisije so te štiri kandidatke letos ponovno vključene v letno poročilo o vladavini prava, kar odraža njihov napredek v pristopnem procesu, predvsem na področju pravne države. Evropska unija s tem želi podpreti predvsem njihova reformna prizadevanja in pa ves napredek na področju demokracije pravne države že pred samim pristopom, hkrati pa tudi zagotavljati visoke standarde po njihovem vstopu v Evropsko unijo.

Slovenija seveda kot močna zagovornica širitvene politike pozdravlja vnovično vključitev Albanije, Črne gore, Severne Makedonije in Srbije kot držav kandidatk v to letno poročilo Evropske komisije ter njihovo zastopanost v razpravi o povezanih splošni trendi pravne države. To so točke, spoštovani, in s tem zaključujem mojo predstavitev stališč za udeležbo slovenske delegacije na zasedanju Sveta za splošne zadeve v Bruslju. Se zahvaljujem za vašo pozornost. Hvala lepa.

Najlepša hvala, državna sekretarka Grašičeva. Torej, sedaj odpiram razpravo poslancev in poslank. Želi kdo se prijaviti k tej točki? Kolega Gregorič, je prijavljen, še kdo želi? Kolegica Rajbenšu vi ste, vi boste drugi. Kolega Gregorič, izvolite, vam dam prvo vam besedo.

Hvala lepa gospod predsednik. Ja in lep pozdrav novi državni sekretarki. Jaz verjamem, da bomo dobro sodelovali, kot smo že prej in da si bomo izmenjali stališča, čeprav včasih ne bodo slišana.

Hvala za predstavitev tem, ki bodo obravnavane. O poziciji Slovenije in o detajlih pač nismo slišali, zato vas bi vprašal, glede na to, da je bilo še v avgustovskih stališčih MZEZ je bila izražena podpora članstvu Ukrajine v Nato Evroatlantske integracije. Vemo, da je Nato Rut kos problemov in riniti naprej, še naprej Ukrajino v Nato pomeni, da bo vojna se nadaljevala do zmage in do zmanjšanja teritorija Ukrajine in do zmanjšanja števila prebivalcev, kajti nekateri bodo zbežali, nekateri bodo pa padli. Ta linija je bila vidna tudi na blejskem strateškem forumu, kjer je bil po mojem mnenju, ker je bila okrogla miza o Ukrajini ekstremno enostranska. In bog ne daj, da bi bil zraven kakšen panelist, ki bi imel za en odtenek sivine. Drugačno mnenje torej v luči mirovne pobude nove ameriške administracije, me zanima, kje je komplementarna pobuda Evropske komisije in EU, ki jo naj bi tudi Slovenija podpirala? Hvala lepa.

Hvala vam. Naslednji, naslednja je prijavljena kolegica Rajbenšu, izvolite.

Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Tudi z moje strani lep pozdrav vsem vabljenim in hvala tudi za predstavitev.

Kot ste omenili, gre za razpravo tudi o stanju vladavine prava v državah kandidatkah, torej Albaniji, Črni gori, Severni Makedoniji in Srbiji, kjer pravite, da komisija kaže tudi, da gre za nek določen postopen napredek, predvsem na področju pravosodja, boj proti korupciji, svobode medijev ter pa sistem zavora in ravnovesij, to bi vas prosila prvo, kot še da sploh na koncu obrazložite, kaj to pomeni, nisem razumela. Potem, da sem si šla tudi malo pogledati, kako v teh državah trenutno je glede na stanje, ki ga opisujete na teh področjih, torej področje pravosodja, proti korupcije in pa medijev, kjer resnično se kažejo premiki, ponekod večji, ponekod manjši od, odvisno od države, da seveda obstajajo pri proti korupciji tudi številne, bom rekla, ovire, da je zelo malo nekih končnih sodb in tako dalje, tako da se ne, ne prihaja do nekih zaključkov.

Kar se pa tiče medijev, je pa seveda tudi vprašljivost, predvsem kar se tiče lastništva medijev, transparentnosti in pa tudi ponekod, bom rekla, vplivanja politike.

Da ne bom preveč na dolgo; moje vprašanje bi bilo, ali menite, da je vključitev v to letno poročilo, o katerem govorite, dovolj močen signal in pa motivator za nadaljnje reforme? In ali bi morala Evropska unija uvesti še kake določene druge mehanizme, da bi pač spodbudili te države k hitrejšemu napredku? Hvala lepa.

Hvala, kolegica Rajbenšu, še kdo želi razpravljati? (Da.)

Podpredsednik, izvolite.

Najlepša hvala, jaz bom kratek.

Glejte, govorimo o horizontalni razpravi o pravni državi. Jaz tule pri celi zadevi eno stvar, mogoče en kontekst, pogrešam in sicer delovanje pravosodnih sistemov, učinkovitost ukrepov za preprečevanje in pregon korupcije, zagotavljanje svobode in pluralnosti medijev in pa načelo zavor in ravnovesij v državah. Vse to je zelo dobro, vendar bi bil zadovoljen, če bi celo zadevo razumeli na način, v luči obrambe standardov človekovih pravic, kar pomeni, kar pomeni pravosodni sistemi in nasploh pravna država, lahko deluje in lahko zelo dobro deluje, pa včasih deluje nekoliko ali zelo proti tistemu, kar so osnovne človekove pravice, in zaradi tega pri vseh štirih, navsezadnje, pri medijih je to zelo izrazito, prav. Mediji sicer lahko delujejo v popolni pluralnosti in popolnoma svobodno, ampak hkrati v izrazitem nasprotju s tistim, kar so človekove pravice uporabnikov medijev in v prvi vrsti pravic do obveščenosti, če govorimo, če smo natančni pri celi zadevi.

Zaradi tega bi jaz v to debato, v to debato, v prvi vrsti vzpostavil kontekst, zakaj. Se pravi, v redu, pravna država, zelo enostavno, zelo lepo, ampak pravna država mnogokrat ni dovolj, ampak pravna država v smislu in z namenom, kakšnim? To bi bilo eno moje priporočilo za debato. Hvala.

Najlepša hvala.

Mislim, da ni več prijavljenih, gospo državno sekretarko Grašič bom prosil za morda nekaj odgovorov kolegici in kolegoma. Izvolite.

Hvala predsednik.

Hvala poslanki in obema poslancema za postavljeno vprašanje.

Mogoče se najprej obrnem k gospodu Gregoriču. Kot sem sicer že omenila, bo Svet za splošne zadeve seveda samo zaenkrat razpravljal o dnevnem redu evropskega zasedanja in se bomo vrnili na te širše razprave posameznih tem v mesecu oktobru v Državni zbor. Mogoče pa tudi je ena priložnost za širšo razpravo o trenutni ruski agresiji na Ukrajino tudi z ministrico Fajon naslednji teden, ko poteka redna seja Odbora za zunanjo politiko pod 1. točko; Vprašanja in pobude poslank in poslancev.

Mislim, da je bilo sicer z Evropske komisije, tudi s strani predsednice Evropske komisije, v tokratnem nagovoru stanja v Uniji tudi jasna podpora sposobnosti Ukrajine, da se brani, da predvsem podpiramo oziroma ona je izrazila, da podpira pomen industrijskega sodelovanja z Ukrajino in dolgoročnega sodelovanja z ukrajinsko obrambno industrijo. Vsekakor pa, kar se tiče teh mednarodnih mirovnih pobud, pa je pomembno, da celotna mednarodna skupnost, vključno s Slovenijo kot članico Varnostnega sveta, trenutno ne stalno članico Varnostnega sveta, da nadaljuje vsa, vse mirovne napore in vrši predvsem pritisk na Rusijo, da privoli v prekinitev ognja in pa mirovna pogajanja. Zavedamo se oziroma želimo, da ima Ukrajina sama možnost odločati o svoji prihodnosti in o svojem ozemlju, to nam je ključno v teh mirovnih pogajanjih in kakršnakoli rešitev tega vojaškega konflikta mora ponuditi zadostna varnostna zagotovila tudi Ukrajini sami. To so stališča, ki jih je tudi ta cenjeni odbor že večkrat obravnaval.

Mogoče kar se tiče, se obrnem poslanki Rajbenšu, kar se tiče vladavine prava. Enako mogoče tudi podpredsedniku, da se kar navežem. Mi bomo imeli eno širšo priložnost za razpravo tudi ob obravnavi našega nacionalnega poročila za Slovenijo in tudi poročila o vladavini prava, ki bo v kratkem obravnavan na Vladi in potem pride v Državni zbor, tako da mogoče bo tam ena širša razprava. Vsekakor pa poslanka Rajbenšu, mi res ta pregled in ta mehanizem, ki ga ima Evropska unija pregleda vladavine prava v posameznih kandidatkah članicah, jemljemo zelo resno, je resen pregled in prikaz stanja tam. Želeli bi si, da je seveda to poročilo vsakič bolj pozitivno, bomo pa v sami razpravi izpostavili, jasno, tudi tam, kjer napredek ni takšen, kot si ga želimo in bi pač radi videli druge korake.

Nam je ključno, da države, ki bodo v prihodnosti članice naše evropske družine, da sledijo enakim vrednotam in stališčem na katerih naša evropska skupnost temelji. Pri tem jim pomagamo s političnimi sporočili, s tehnično pomočjo, vsekakor pa pričakujemo, da tudi politična elita sledi tem v bistvu našim skupnim prizadevanjem. Mora biti nekako želja, da se zbližamo z obeh strani, no.

Tako da upam, da sem zadovoljila, kot rečeno, mislim, da je priložnost za eno tako širšo razpravo o vladavini prava in pomenih teh mehanizmov, ko se vrnemo v Državni zbor z našim "country specific report" za Slovenijo tudi. Hvala lepa.