10. nujna seja

Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo

20. 5. 2019
podatki objavljeni: 20. 5. 2019

Transkript

In Lokalno Samoupravo
10. nujna seja (30. maj 2019) Sejo je vodil predsednik Zvonko Černač. Seja se je pričela ob 9.00.
Lep pozdrav vsem prisotnim! Pričenjam 10. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.  Obveščam vas, da imam dve obvestili za zadržanost z današnje seje, in sicer se seje ne moreta udeležiti poslanka in poslanec Poslanske skupine Levica Nataša Sukič in Boštjan Koražija. Na seji pa bo kot nadomestni član odbora namesto Nika Prebila sodeloval Robert Pavšič Poslanska skupina Lista Marjana Šarca.  Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje. Ker do pričetka seje odbora nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda je določen dnevni red seje tako, kot je bil določen s sklicem. Prehajamo na obravnavo točke VAROVANJE SCHENGENSKE MEJE. Mogoče uvodoma nekaj besed zakaj sem to sejo sklical. Na 8. nujni seji odbora 14. maja letos smo obravnavali pomanjkljivo varovanje schengenske meje. In v tem okviru je minister zagotovil, da je varovanje meje ustrezno, schengenska meja varovana. Nekaj dni kasneje, v petek 17. maja letos pa je predsednik Sindikata policistov Slovenije javnost seznanil s stanjem glede varovanja meje, tako kot ga vidijo policisti, ki bistveno odstopa od tistega, kar smo slišali s strani ministra tri dni prej, pa tudi s strani generalne direktorice policije v enem delu. Predsednik sindikata je povedal, da meja ni varovana in da policisti opravljajo Sizifovo delo. Zaradi tega, da ugotovimo kaj drži, predvsem pa zato, ker so uradni podatki policije vedno bolj zaskrbljujoči glede nezakonitih prehajanj schengenske meje sem sklical to sejo. Če ponovim te številke, ki smo jih že večkrat imeli na tej seji odbora in ki so uradni podatki, se pravi gre za številke, ki jih navaja policija oziroma Ministrstvo za notranje zadeve, teh nezakonitih prehodov schengenske meje je več kot dvakrat več kot lani v primerljivem obdobju. To se nanaša na podatke januar-april letos glede na primerljivo obdobje lani. V prvih štirih mesecih lani 1.305, letos 3 tisoč 43. Še bolj pa je zaskrbljujoča statistika za obdobje 1. 4. - 15. 5., ki govori o tisoč 892 nezakonitih prestopih schengenske meje. In kot kažejo uradni podatki se ta številka stopnjuje oziroma se bo kot lahko pričakujemo glede na razmere v regiji stopnjevala tudi v prihodnjih dneh, tednih in mesecih.  Drug problem, ki je povezan s tem pa je zloraba azilne zakonodaje oziroma Zakona o mednarodni zaščiti, da gre za množično zlorabo smo slišali tudi na 8. nujni seji s strani generalne direktorice policije, o tem pa govorijo tudi uradni podatki, lani je od 2 tisoč 875 migrantov, ki so izrazili namero po azilu dejansko vlogo podalo manj kot 300 oseb, ostali so mrknili v narekovaju, odobreni pa sta bili samo 102 vlogi. In nekaj podobnega se nadaljuje tudi letos. Za primerjavo zakaj je ta številka problematična naj navedem leto 2015, ko je slovensko-schengensko mejo prečkalo skoraj pol milijona ljudi, ko je šlo za takrat vojne razmere v nekaterih območjih, ki jih danes ni več. Takrat je bilo takih namer izraženih po mednarodni zaščiti oziroma azilu samo 277 leta 2015, odobrenih pa 46. Kar še zaskrbljuje je, da se ti nezakoniti prehodi oziroma te migracije dogajajo, da ljudje prihajajo iz varnih držav, večinoma iz Alžira, Pakistana, Maroka. In kar je še posebej problematično, gre za, kot kaže zelo donosno trgovino z ljudmi teh organizatorjev teh nezakonitih prehodov, kot kaže, je vedno več. Mi imamo zakon o nadzoru državne meje, ki v 2. členu pravi, da se nadzor meje med drugim opravlja tudi zato, da se preprečuje nedovoljene migracije in da se zagotavlja varnost ljudi, premoženja in okolja. Torej, teh nezakonitih prehodov ne bi smelo biti oziroma če bi že bili bi morali govoriti o nekaj deset številkah na letni ravni. Tako, da se ta zakon dnevno krši,   (nadaljevanje) dnevno se krši tudi Zakon o mednarodni zaščiti. Policisti na terenu izgorevajo, pričakujejo upravičene ukrepe za zaščito meje in ukrepe, ki bodo omogočili njihovo učinkovito delo.  Na sejo so bili povabljeni minister za notranje zadeve, gospod Boštjan Poklukar, ki se seje udeležuje skupaj s sodelavci, gospa Tatjana Bobnar, generalna direktorica Policije, ki se seje udeležuje s sodelavci, gospod Radivoj Uroševič, predsednik Policijskega sindikata Slovenije, ki se je za današnjo sejo opravičil in gospod Kristjan Mlekuš, predsednik Sindikata policistov Slovenije, ki se seje udeležuje s sodelavci. Prehajamo na uvodne besede oziroma predstavitve, tako da dajem / oglašanje iz dvorane/. Ja, postopkovno, izvolite.
Hvala za besedo, gospod predsednik odbora.  Mi smo zdajle dobili v ustni obliki gradivo za današnjo sejo, v pisni obliki ga namreč nismo dobili, kar tudi mislim, da ni narobe. Bi pa glede na to, kakšna je praksa in kar tudi Poslovnik določa vam predlagal, da predno začnemo s kakršnokoli razpravo, predlagate tudi sklep ali pa sklepe, ki naj bi jih odbor danes sprejel. Hvala lepa.
Ja, hvala lepa za ta predlog. Zdaj, gradiva ni zaradi tega, ker gre za ustno poročanje, da ne želimo slišati tako predsednika Sindikata policistov Slovenije, kot ministra in generalno direktorico Policije, da na eni strani ugotovimo, kaj drži in kaj ne drži in da na drugi strani poskušamo slišati iz ust ministra, kakšni bodo ukrepi – na eni strani za učinkovito varovanje Schengenske meje in na drugi strani, za to, da bodo lahko policisti učinkovito opravljali svoje delo, ker oboje nekako… opažamo, da je primanjkljaj obojega ne glede na to, da smo o tem že kar nekajkrat na tem odboru razpravljali. Sklepov ni predlaganih zaradi tega, ker mislim, da je od razprave odvisno, kakšen bo zaključek na koncu. Zdaj, če bomo danes dobili neka zagotovila od pristojnih, da se bodo začele stvari urejati, potem ne vidim kaj posebnega, da bi o tem sklepali oziroma odločali, če boste ocenili, da temu ne bo tako, pa predlagam, da potem dejansko oblikujemo kot odbor neke zaključke po opravljeni razpravi, če se strinjate. Hvala. Tako da predajam besedo gospodu Kristjanu Mlekušu, predsedniku Sindikata policistov Slovenije. Izvolite.
Kristjan Mlekuš
Spoštovani, predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani minister s svojo ekipo, generalna direktorica Policije, pa namestnik, lepo pozdravljeni! Seveda tudi vsa slovenska javnost oziroma tudi policistke in policisti, ki nas danes spremljajo.  Sicer nismo bili seznanjeni ravno z razlogi, zakaj smo vabljeni na današnjo sejo. Predvidevali smo, tako kot ste uvodoma povedali – da zaradi te tiskovne konference 17. maja.Bi pa želel uvodoma povedati naslednje. Mi smo policisti, nismo politiki. Mi se ne ukvarjamo s tem, kakšna bo politika države do migracij, en želimo se v to vpletati. Namen naše tiskovne konference pa je bil samo opozoriti na stanje, kot ga vidimo policisti. Stanje je zaskrbljujoče. Opažamo, da nekih sistemskih ukrepov ni s strani Ministrstva za notranje zadeve. Na drugi strani lahko zagotovim, da sindikat kot predstavnik delavcev, policistk in policistov z generalno direktorico Policije in vodstvom policije, sodelujemo odlično. S policijo imamo odprt socialni dialog, mislim, da enega najboljših, če ne celo upam si zagotoviti, celo najboljšega v državi. Dnevno rešujemo probleme, ki seveda spadajo v pristojnost policije. Na drugi strani se soočamo s socialnim dialogom z ministrom za notranje zadeve, ki je na najnižji točki v zgodovini in to z gotovostjo trdimo, kar bomo tudi pokazali z argumenti. Jaz upam, da nismo omejeni z nekim časom za razpravo, ker imamo kar nekaj stvari, ki jih želimo javno izpostaviti in pokazati, kakšno je stanje. Kot sem rekel, mi se ne želimo ukvarjat s tem, kakšna bo politika te države do problema ilegalnih migracij, kajti mi smo policisti, delamo po zakonu, zavezani smo delu po načelu zakonitosti, pravičnosti in predvsem iskanju materialne resnice in temu namenjeno, bomo tudi danes določene stvari predstavili s konkretnimi argumenti in dokazi. Jaz obžalujem, da se naš partnerski sindikat danes tudi ni udeležil te seje. Zdaj, o razlogih lahko seveda samo ugibamo, ampak, glede na pritiske, ki smo jih sami deležni, se bojim, da ni mogoče razlog tudi ti pritiski. Ne glede na to, Policijski sindikat Slovenije in Sindikat policistov Slovenije sta partnerska sindikata, ki sta v preteklih letih ogromno naredila za policistke in policiste in kljub tem pritiskom in poskušanju odvračanja pozornosti, poudarjamo, da tega partnerskega odnosa ne bo porušil nihče. Zdaj, za širše razumevanje naše tiskovne konference, se moramo dotakniti številnih vprašanj, da v bistvu lahko celovito orišemo dejansko stanje in dejansko sliko dogajanja in pokažemo, zakaj je ta socialni dialog z Ministrstvom za notranje zadeve na mrtvi točki in to že nekaj časa, čeprav smo na to opozarjali, preden smo šli v javnost, kar veliko časa. Zaradi tega smo tudi zaskrbljeni, ker če Ministrstvo za notranje zadeve, pa minister, z nami, bom rekel, tako delajo oziroma se stvari ne uresničujejo, potem policisti popolnoma razumemo tudi ljudi, zakaj so zaskrbljeni. Samo za intermezzo, včeraj smo na televiziji gledali ministra, kako je v Črnomlju zagotavljal, kako vse stvari obvladuje. Danes zjutraj smo pa prejeli klic naših članov iz Metlike, da je bilo ponoči ukradeno vozilo, kombi, v Metliki. Policisti so ga sledili. Z nevarno vožnjo je ogrožal tako policiste kot druge udeležence v prometu. Ustavljen je bil šele z uporabo sredstev za prisilno ustavljanje motornih vozil. Po naših podatkih naj bi bilo v tem kombiju 12 državljanov Alžirije. Zdaj, jaz verjamem da, mogoče slovenska javnost verjame tem besedam, da se vse obvladuje, ampak, temu lastniku kombija, policistom, ki so bili v tej akciji udeleženi, verjetno pa ne bo prepričal popolnoma nihče. Kot sem rekel, mi kot sindikat, kot predstavniki delavcev policistk in policistov, se pravi šibkejših v delovnem razmerju, nimamo težav s policijo - s policijo odlično sodelujemo in bomo tudi nakazali konkretne primere in to, da je socialni dialog z ministrom pa z Ministrstvom za notranje zadeve na najnižji točki v zgodovini, glejte, potem to, da je ta konflikt med nami, pa delodajalcem oziroma ministrstvom nastal in je bil latenten toliko časa, pa se stvari ni rešilo, potem se seveda bojimo, kaj bo in kako se bo to odzvalo, če bo prišlo do eskalacije varnostnih problemov, če v lastnih vrstah ne znamo zadeve rešit. Kaplja čez rob za naš odziv v javnosti je bil intervju predsednika Vlade, Marjana Šarca za portal Pod črto, 15. 5. Na ta intervju so nas opozorili naši člani in članice, ki so bili zgroženi nad temi izjavami, ki so do policistov in policist žaljivi in nedostojni. Že na zadnji seji odbora, mislim, da je bilo prejšnji torek, pred to konferenco, našo, je gospod Marjan Šarec dal ta intervju. Mi smo zaradi korektnosti in zaradi spoštovanja funkcije predsednika Vlade, isti dan nemudoma v kabinet predsednika Vlade, poslali (nadaljevanje) dopis glede teh izjav in smo prosili, da nam do četrtka, 16. 5. do 13. ure, posreduje odgovor predsednika Vlade ali držijo navedbe spletnega portala Pod črto, da gre dejansko za njegove izjave in v kolikor ne gre za njegove izjave, ga prosimo, da nam pošljejo tudi ustrezen demanti. Mi tega prejeli nismo, zato smo v četrtek sklicali tiskovno konferenco za petek, ker je bila to kaplja čez rob. Minister je na tej - mislim, da je bila 8. seja odbora – govoril o aktivni politiki zaposlovanja v policiji, pa bomo potem v nadaljevanju predstavili, kaj to v resnici je, nas je ob tem zelo zmotila, užalila in žaljivo do policistk in policistov, izjava predsednika Vlade, da je marsikje težava s kadri, da tudi v gostinski dejavnosti ni bilo zanimanja, dokler niso bili na sporedu na televiziji kuharski šovi. Glejte, če je to aktivna politika zaposlovanja, potem ne vem, kako se nam piše. In zato, zdaj, tako bom rekel, zdaj, ne moremo reči, ali je ta izjava predsednika Vlade bila, ne vem, sugerirana s strani kogarkoli, ampak, če je bila to, recimo, s strani ministra, ki je trdil, da izvaja aktivno politiko zaposlovanja in če se smemo s sarkazmom odgovoriti na sarkazem, nas pa zanima, koliko resničnostnih šovov pa je bilo v teh osmih oziroma devetih mesecih, kar je na položaju, organizirali? Potem je predsednik Vlade izjavil, da sem jaz, kot predsednik sindikata, rekel, da smo policisti drugorazredni državljani, ker ne smemo voziti pijani, da to je kot, da bi župnik rekel, da je drugorazredni, ker ne sme ženske imet. Glejte, to je žaljivo in nedostojno. Mi smo opozorili in to na znanem primeru Muda(?), pa teh dveh kriminalistov v Ljubljani, ne da protestiramo proti temu, ker ne smemo pit, ampak, to, da smo diskriminirani v delovno pravnem postopku, zaradi tega, ker če je prekršek storjen v prostem času, smo edini v tej državi obravnavani tudi po delovnem pravu. Predsednik Vlade je tudi izjavil, da prihajajo v policijo včasih tudi takšni ljudje, za katere bi bilo morda bolje, da bi opravljali kakšen drug poklic. To je žaljivo do policistk in policistov, ki vsakodnevno izgorevajo, tako na južni meji kot v notranjosti. Izjavil je, da se včasih gremo preveč sindikalnih bojev in da sindikat ni tisti, ki mora voditi policijo in da smo sindikalisti zaposleni v policiji in da je to malo tako. Verjetno se mora predsednik Vlade, pa zdaj, ali so to, zrastlo na njegovem zelniku ali je bilo to sugerirano, verjetno mora še podučiti, kaj je to sindikalna svoboda, ki je ščitena tako z Ustavo Republike Slovenije, številnimi mednarodnimi akti in podobno. Govoril je tudi o tem, da obstaja v policiji lažna solidarnost, da po eni strani sindikati zahtevamo dodatek za ukrepanje v vsakem času, po drugi strani pa se pritožujejo, da ne smemo voziti pod vplivom alkohola. Mi nikoli nismo trdili, obsojamo vsako vožnjo pod vplivom alkohola, kar smo tudi javno izpostavili, opozarjamo pa to, da smo policisti v neenakovrednem položaju, ko se tiče prekrškov v prostem času, za katere vsak seveda prevzame svojo odgovornost, da smo potem pa sankcionirani tudi po delovnem pravu kot edini v tej državi. Žalosti nas to, ker ta dopis predsedniku Vlade, da naj se izjasni o tem, ali so to res njegove besede, je dobil tudi minister, pa teh besed ni ne obsodil in se ni postavil v bran policistom in pravni državi. Žalostno je tudi to, da se predsednik Vlade 17. 5. v Odmevih celo reče, da mu  za te besede ni popolnoma nič žal. Po naši tiskovni konferenci, vsaj na Televiziji Slovenija, je bila izjava, da minister ni želel pred kamero in poslali so samo pisni odziv, ki je tudi objavljen na spletni strani Ministrstva za notranje zadeve. Prvič v tem pisnem odzivu minister poudarja, da se stavkovni sporazum s policijskima sindikatoma v celoti izvaja, kar ne drži oziroma še bolj bomo tudi povedali s kakšnimi težavami smo se soočali pri uresničevanju tega stavkovnega sporazuma. To, da vlada trdi, da je 15 milijonov evrov v okviru posebnega projekta namenjeno za plačevanje delovne uspešnosti, da vsebuje tudi stroške delodajalca, to je popolna laž in je popolnoma neverodostojno, kar bomo tudi v nadaljevanju s konkretnimi dokumenti dokazali.  Minister je izjavil tudi oziroma v tej pisni izjavi, da ne izvaja nikakršnih pritiskov na sindikat. To je laž in dejansko minister izvaja pritiske. Sam sem bil tega deležen po izjavi nastopov v oddaji Sredin gozd, 30. 1., na Televiziji Slovenija, ko sem naslednji dan zjutraj prejel klic ministra in potem sva s podpredsednikom sorodnega sindikata, se pravi, policijska sindikata Slovenije, gospodom Andrejem Kocbekom, ki je tudi nastopal v tej oddaji, morala priti tudi na zagovor.  Potem, v sporočilu za javnost piše tudi, da je cilj ministrstva ostaja zagotoviti čim boljše pogoje za delo vseh policistk in policistov, se pa ob potezah predsednika Sindikata policistov Slovenije sprašujemo, ali on sledi istemu cilju. Poglejte, iz te izjave je jasno razbrati kam je usmerjen prst. Se pravi, v predsednika sindikata policistov, to sem jaz, lahko pa vam zagotovimo, da jaz sem samo predsednik in za tem stoji sindikat policistov, ki je v policiji reprezentativen, kar pomeni, da zastopa popolnoma vse zaposlene. Od 7. 3., smo poskušali mirno rešiti ta spor, pa nam ni uspelo. Od 7., 3., 17. 5., se pravi, dva meseca pa deset dni potem je bila naša tiskovna konferenca, torej kdo sledi cilju, da se zagotovi čim boljše pogoje za delo policistk in policistov. V tem sporočilu za javnost pravi tudi, da aktivna politika zaposlovanja, da se izvaja strategija tega aktivne politike zaposlovanj, da se izvajajo ukrepi za večjo prepoznavnost, privlačnost policijskega poklica, da posvečajo promociji in s tem skušajo v policijske vrste vključiti čim več ljudi, kar prinaša že pozitivne rezultate. Ali res? Ali so to mogoče resničnostni šovi, ti ukrepi? Kasneje bomo tudi pokazali resnico. / oglašanje iz ozadja/ Še večkrat, ja.  Glede zaposlovanja. Minister v tej izjavi pravi, da je sprejela ta vlada pa tudi prejšnja, kadrovski načrt, ki se je povečal za 151. oseb. Poglejte, to je popolna laž in vam bomo tudi s konkretnimi dokumenti v nadaljevanju pokazali, še enkrat. To, da razmere na trga delovne sile na splošno niso ugodne, se strinjamo. Ampak kaj pa je ministrstvo v teh osmih mesecih naredilo? Kaj naredi dober delodajalec, če mu ne uspe pridobiti ključnih kadrov. Verjetno ni težko uganiti, pa vsak uspešen podjetnik to ve, da neke ukrepe potegne. S tem seveda se kaže koliko je res temu odnosu do policist in policistov. V tem sporočilu za javnost pravi tudi, da se uporablja vse razpoložljive kadrovske in tehnične vire,   (nadaljevanje) kar ne drži. Mešane patrulje na meji z Italijo - tudi ob to smo se obregnili -, jaz sem 20 let delal na tej meji z Italijo, sicer so nekoliko popravili tisto izjavo na 24 ur zvečer, ampak mešanih patrulj z Avstrijo ni. Delo po sporazumih pa poteka že vsa leta od decembra 2007, ko je Slovenija vstopila v schengen.  Obregnili smo se seveda tudi ob sporno zaposlitev svetovalca v kabinetu ministra za notranje zadeve. Tu navajamo, da so vsi postopki v zvezi z zaposlitvijo bili izvedeni zakonito, in očitke o kakršnihkoli nepravilnostih odločno zavračamo. Če ste dobro poslušali tiskovno konferenco, gospod minister, smo večkrat poudarili, da mi ne oporekamo vaši pravici, ki jo imate po Zakonu o javnih uslužbencih, da zaposlujete na zaupanje, nikakor ne, to je vaša pravica.
Gospod Mlekuš, ne želim vas prekinjati, ampak bi prosil, da bi se v nadaljevanju fokusirali na to, kar je točka dnevnega reda; verjamem, da je eno z drugim povezano… / oglašanje v ozadju/ Ja, samo trenutek. Da je eno z drugim povezano, ampak danes smo tu predvsem zaradi tega, ker, kot vidimo iz podatkov in kot vidimo iz uradnih podatkov, kot vidimo tudi iz vaših izjav, niso zagotovljeni oziroma sprejeti ukrepi, ki bi že zdavnaj morali biti, da bi bila schengenska meja učinkovito varovana. In seveda to povzroča tudi veliko težav policistom pri vsakodnevnem delu. Verjamem, da tudi razmere, kar se tiče socialnega dialoga, niso najbolj ustrezne, ampak tega danes, žal, ne bomo rešili; upam, da bo rešeno čim hitreje na tej ravni. Tako bi predlagal, da se na ta del omejimo. Pa če se samo za sekundo sami izklopite, ker ima proceduralno gospod Polnar.
Hvala, gospod predsednik. Najprej se vam zahvaljujem, da ste prekinili uvodnega poročevalca, ker je zadeva po moji oceni resnično zašla iz tirnic, v katere je tale seja bila umeščena. Mi namreč danes moramo razpravljati o varovanju schengenske meje. Tu smo zdaj soočeni z dilemo, ali naj razpravljamo tudi o socialnem dialogu, ki poteka na relaciji policijski sindikat - policija in policijski sindikat - Ministrstvo za notranje zadeve. Socialni dialog danes nikakor ne more biti tema, in tega absolutno ne smemo dovoliti, zato ker imamo točno določeno točko dnevnega reda in to ni socialni dialog. Jaz sem že zdajle iz vašega oglašanja, iz vašega posredovanja razbral, da to intenco tudi zasledujete. Nameraval sem podati proceduralni predlog, da preprečite poročevalcu, da govori o stvareh, ki so izven predlagane točke dnevnega reda. To ste vi ravnokar storili, tako ste praktično moj proceduralni predlog tudi že smiselno povzeli. Ga pa ponovno poudarjam, točka dnevnega reda je varovanje schengenske meje danes in samo to in nič drugega, o tem naj tudi razpravljamo.  Hvala lepa.
Hvala. No, glejte, stvari so medsebojno povezane, ampak mislim, da je prav, da se v nadaljevanju predvsem osredotočimo na to, kar je bil namen današnje seje. Zaradi tega sem tudi predlagal predsedniku sindikata, da se v nadaljevanju na ta del osredotoči.  Še eno obvestilo sem dobil medtem, namesto poslanke Maše Kociper na seji sodeluje poslanec Marko Bandelli, Poslanska skupina Stranke Alenke Bratušek.  Izvolite, gospod Mlekuš. / oglašanje v ozadju/ Postopkovno, Janja Sluga.
Hvala lepa. Jaz se moram zdaj oglasiti, zato ker vidim, da se seja pelje točno tako, kot je bila tudi sklicana. Namreč, sklicana je bila zgolj s točko dnevnega reda, dodano je bilo v vabilu, da bomo gradivo naknadno prejeli. Gradiva do tega trenutka nismo prejeli. Poslovnik Državnega zbora v 61. členu zelo jasno pravi, da Državni zbor - seveda se to smiselno uporablja tudi za delovna telesa - ne more odločati o zadevah, o katerih poslancem ni bilo prej poslano oziroma izročeno ustrezno gradivo.   (nadaljevanje) Zdaj je predstavnik sindikata v svojem uvodnem nagovoru že tudi na začetku povedal, da ne ve, zakaj je vabljen na to sejo. Torej se sprašujem, ali je bil sindikat obveščen, o čem bomo danes razpravljali. Ampak vse, kar je bilo do zdaj povedano, ni skladno s tistim, kar je bilo v sklicu, se pravi, z varovanjem schengenske meje. In bojim se, da se tu politično zlorablja sindikat. Sindikat je namreč skupina zaposlenih, ki delujejo za isti cilj, to je varovanje delavskih pravic. To, o čemer pa zdaj tu govorimo, pa nima s temi nalogami, za katere je bil sindikat ustanovljen in jih mora opravljati, nobene zveze in se ga zdaj zlorablja v politične namene, kar ni prav. Zatorej vas sprašujem, o čem bomo danes sploh razpravljali. Glede na to, da je bila seja sklicana v nasprotju s poslovnikom, želim dobiti gradivo, da potem sploh vemo, o čem bomo govorili in o čem bomo odločali.
Ja, zdaj ne vem, ali ste bili vi odsotni takrat, ko sem jaz uvodoma pojasnil, kako in na kakšen način je bila ta seja sklicana. Bila je sklicana v skladu s poslovnikom; člen, ki ste ga citirali, se na to ne nanaša. Sejo sem sklical v skladu z drugim odstavkom 48. člena poslovnika. Besedo dajem po 51. členu poslovnika. Lahko vam pa preberem še 2. točko, dogovor o sklicevanju in vodenju sej delovnih teles na podlagi poslovnika, kjer je zapisano: »Če predsednik delovnega telesa nujno sejo skliče po lastni odločitvi, lahko to izjemoma, če tako narekujejo okoliščine, stori tudi brez priloženega gradiva, na primer, podana ustna informacija na sami seji.« Uvodoma sem pa povedal, zakaj gradiva ni - zaradi tega, ker gre za to, da danes razčistimo nasprotujoče si izjave policistov, ki delajo na terenu, in ministra ter generalne direktorice policije, ki so bile podane, te slednje na 8. nujni seji odbora 14. 5. 2019, s strani policistov pa 17. 5. 2019. In zaradi tega smo danes tukaj. Mislim, da je ta seja, tako kot je sklicana, sklicana v skladu s poslovnikom in jo bomo tako tudi nadaljevali. Da pa razmere niso ustrezne in da ukrepi, ki bi jih bilo treba s strani pristojnih že pred časom sprejeti in uveljaviti, niso bili sprejeti in uveljavljeni, pa mislim, da je jasno in znano vsem, ne samo Ministrstvu za notranje zadeve in policiji, pač pa tudi slehernemu državljanu, ki spremlja statistične podatke glede nezakonitih prehodov meje.  Izvolite, gospod Mlekuš. / oglašanje v ozadju/ Anja Bah Žibert, postopkovno.
Hvala lepa za besedo. Predsedujoči, vi ste povedali. Dejstvo je, da je lahko seja tudi na podlagi tega, da se seznanimo z ustnimi informacijami. To pa, da se zdaj že - sami ste povedali, da je morda predstavnik sindikata nekoliko zašel s teme, vendar mu tega ne moremo zameriti. On je pač povedal tisto, kar se mu zdi pomembno v krogu celotnega dogajanja. To pa, da si nekateri tu privoščijo, da je pa zdaj politično motivirano, se mi zdi od vabljenih nekorektno. In se bojim, da če bomo tako nastopali v prihodnje, vabljeni sploh ne bodo več hodili na seje. Tako da jaz prosim, da se opozori tiste, da se ne napada nekoga, ki je govoril. Zdaj je bil ustavljen, bo pač zaključil na tem mestu in povedal tisto konkretno. Vendar pa se mi zdijo napadi popolnoma nepotrebni, predvsem pa nekorektni, ker je zadevo povezal s socialno politiko in tudi s stanjem schengena. Kdor ne ve, da če v policiji ni vse v redu in da bo potem lahko varovanje v redu, potem ne vem, eni živijo na Luni, drugi pa na Veneri.  Hvala.
Janja Sluga, postopkovno.
Ja, predsednik, jaz nisem nič na začetku seje manjkala, zelo dobro sem slišala, kar ste povedali. In tisto, kar ste vi povedali, je bila načelna usmeritev k tej točki dnevnega reda. Nobenih podatkov nismo dobili, na podlagi katerih bi lahko razpravljali. / oglašanje v ozadju/ Dovolite? Dovolite? / oglašanje v ozadju/
Janja Sluga ima besedo. Izvolite.
Ja, se mi zdi.  Tisto, kar je pa povedal predstavnik sindikata, nima nobene zveze s tem, kar ste vi uvodoma povedali. In če želimo kvalitetno razpravljati, potem je dovolj, da dobimo gradivo, brez gradiva ne moremo razpravljati, če vi govorite o eni stvari, vabljeni govorijo pa o drugi stvari. In to na tak način pač ne gre. In sklicevati te seje zato, da jih sklicujemo, zato da na pamet govorimo o nečem, brez nekih argumentov, brez nekih podatkov,   nima nobenega smisla in na to zdaj jaz opozarjam in ni res, da je bila seja sklicana v skladu s Poslovnikom.
Prosim, če zaključite.
Sem zaključila.
Drugič ste že zlorabila Poslovnik, če boste to še naredila, vam bom izrekel opomin. Izvolite gospod Mlekuš, imate besedo.
Kristjan Mlekuš
Ja, hvala lepa. Se opravičujem, nismo zašli, ampak te stvari se nam zdijo zelo pomembne, da razumete v nadaljevanju, ko bomo govorili o Schengenu, kako stvari potekajo in zakaj nastajajo problemi. Če smem samo ta del zaključit - kot, bom rekel, tudi en napad na sindikat je tudi to, da naj bi ta naš nastop presegal običajno prakso. Se pravi, od zdaj naprej ne smemo več opozarjat na nepravilnosti, glejte, imamo pa tu Sindikat rudarjev – dvakrat, Sindikat žerjavistov in tako naprej, tudi FIDES, ki na to opozarja, pa do zdaj ni bil noben problem, kajne? Pa samo še to bom rekel, na tej točki, ko minister, pa predsednik Vlade govorita, da je to problem samo našega sindikata, zdaj, tu se nam poskuša celo neko politično motiviranost, kar odločno zavračamo, ker če boste gledali naše dosedanje delovanje, nam boste težko to očitali in pravi, predsednik Vlade, da to samo Sindikat policistov dela, predvsem glede tega bruto bruto dodatka za Schengensko mejo, kajne? Poglejte, dopis sorodnega sindikata 8. 3., 18. 3., 22. 3. o popolnoma isti zadevi, tako da, bom zdaj prešel na sam Schengen oziroma varovanje Schengenske meje in vam bomo orisali dejansko stanje z vidika policistov. Potem bomo pa v nadaljevanju še, kaj naj bi bilo storjeno, pa ni bilo. Prvič, kadri v policiji – mi se sprašujemo, kam ta zadeva pelje. Glejte, tukaj je graf zaposlitev v policiji, od leta 2009, ki strmo pada, strmo pada. Dekleta in fantje so izgoreli, manjka, po naših podatkih oziroma, še to bom rekel, mi smo tudi 24., ko smo bili vabljeni na sejo, zaprosili Ministrstvo za notranje zadeve, podatke, pa po več urgencah smo jih šele včeraj dobili in to zelo v taki obliki, da jih nismo mogli uporabit, predvsem glede sistemizacije delovnih mest, ampak glejte, na policijskih upravah Novo mesto, Ljubljana, Koper, kjer je ta problematika največ prisotna, manjka na policijskih enotah približno 30 % policistov. Ti podatki izhajajo iz letnega poročila Ministrstva za notranje zadeve, glede odhodov v letošnjem letu, pa jih je kar nekaj, pa nimamo podatkov, kajne? Po drugi strani, minister govori o aktivni politiki zaposlovanja. Tukaj imamo uradne podatke, pregled števila prijav in sklenitev delovnega razmerja na razpise za delovna mesta policistov in pa nadzornikov državne meje. Poglejte, leta 2015 se je za kandidate za višjo policijsko šolo, se pravi, za policiste, prijavilo 714 oseb, sklenjeno je bilo delovno razmerje, sprejetih je bilo 100. Leta 2016 – 673, sprejetih je bilo 98, leta 2017 je sicer rahel porast, na 843, ampak, tukaj je treba povedat, da je takrat tudi na podlagi naših aktivnosti, je bilo sprejeto to povečanje kadrovskega načrta na 150 kandidatov, zato je ta porast. Leta 2018 – 596 in na letošnji razpis 477. Kako pa to grafično zgleda, kako stvari padajo? Alarmantno stanje je glede števila prijav  (nadaljevanje) za nadzornike državne meje – je graf tukaj. / Oglašanje iz dvorane/. Hvala. Glejte, leta 2015 je bilo prijav za nadzornike državne meje 2 tisoč 73; leta 2016 na podlagi dveh objav prostih delovnih mest, tisoč 263, sprejetih samo 79; leta 2017, dva razpisa, 403, leta 2018, 226; leta 2019, rok je potekel 15. maja, ta številka sicer lahko še nekoliko variira, ker mi smo te podatke mislim, da dobili kakšen dan po 15., 116. In to so te grafi, ki sem jih pokazal, kako interes za delo policije, v delu policiji pada. Glejte, mene kot policista, ne samo kot predsednika sindikata policistov, je sram – 15. junija 2018 je zapriseglo 14 nadzornikov državne meje, 14. Da ne govorimo o tem, da Slovenska obveščevalna varnostna agencija je pred dnevi objavila razpis za delo v agenciji. Naši člani nas obveščajo, da jih iz agencije kličejo in jim ponujajo en do dva plačna razreda višje, pa se sprašujemo na podlagi česa, če kolektivne pogodbe veljajo za vse enako.  Zdaj vam bom povedal primer iz postaje mejne policije Gruškovje. Dne 7. maja je zaradi kadrovskih problemov bilo v službo odrejenih sedem policistov. Po nekih standardih glede na število vstopnih kolon in tako naprej, bi jih moglo biti najmanj 12. Govorimo o nočni. Ob 00:20. uri so policisti odkrili ukradeno vozilo in postopek obravnave prevzameta dva policista, se pravi da do 6:15 ostane na mejnem prehodu pet policistov. Če ti podatki niso alarmantni in skrb vzbujajoči, potem ne vemo kam to pelje.  Glejte, policistke in policisti opravljajo svoje naloge odlično, se trudijo, kljub tej kadrovski podhranjenosti. Vozijo se v službo po 150 in več kilometrov, tudi do 250. Glejte, minister pa ne sprejme nobenega ustreznega ukrepa.  Druga zadeva. Pomožna policija. Na Odboru 8. nujne seje smo slišali s strani ministra, kako se vpoklicuje pomožna policija in tako naprej. Glejte, s spremembo uredbe v letu 2018, tako s 1. februarjem 2018, se je z uredbo bistveno poslabšalo pogoje dela za pomožne policiste. Znižala so se nadomestila med usposabljanjem za 60-30 %. Osnova za nadomestilo je še vedno vezano na 21. plačilni razred, medtem ko je bil v kolektivni pogodbi za javni sektor v tem času orientacijsko delovno mesto policista dvignjeno najprej na 23. in s 1. januarjem letos na 24. plačni razred. Črtalo se je zagotavljanje pravne pomoči v delovnopravnih postopkih kandidatov za pomožnega policista, ki mu delodajalec zaradi usposabljanja ali izvajanja nalog v pomožni policiji, odpove(?) pogodbo o zaposlitvi. Skrajšali so se roki za vpoklic in tako naprej in tako naprej. Pomožne policiste se tudi zaradi razbremenitve, v narekovajih »aktivnih policistov«, večinoma vpoklicuje   v nočnem času, sobotah, nedeljah in praznikih, takrat ko ne delajo, ker jim za ta čas ne pripada nadomestilo kot da bi delali. V tem času ko opravljajo naloge skupaj s policisti, so upravičeni samo do nadomestila za osnove plače javnega uslužbenca v 21. plačnem razredu, policist se bo med tem bistveno dvignil, ne dobijo pa nobenih dodatkov, seveda ne gre tu za delovno razmerje, ampak, bom rekel, predstojniki, ko jih pišejo, pa tudi ko se jih na usposabljanjih o tem poučuje vsi so prepričani, da bi jim to šlo, pa jim ne. In potem ko pridejo iz usposabljanja v delo je razočaranje zelo veliko. Kajti, imajo občutek, da se jih izkorišča za delo ob nedeljah, sobotah, ponoči in praznikih, dobijo pa to, kar dobijo.  Tu imam kar nekaj elektronskih sporočil naših članov, pomožnih policistov, zakaj se tega ne plačuje, da delajo to, kar sem rekel, ponoči, ob praznikih, ob nedeljah, dobijo pa samo to nadomestilo. Razumemo, da ni to delovnopravno razmerje, ampak pred letom 2018 je bila v veljavi uredba iz leta 2014, kjer so bila ta nadomestila bistveno višja. In v pristojnosti ministra in Vlade je, da uredbo mogoče spremeni, če stvari ne tečejo. Nezadovoljstvo med pomožnimi policisti je ogromno. Grozijo tudi z množičnimi odpovedmi pogodb. To vam povemo iz prve roke, ker smo vsakodnevno z njimi v kontaktu in to ne nazadnje tudi njihova elektronska sporočila, ki jih dobivamo preko naših zaupnikov tudi potrjujejo.  Kar se tiče dela z vojsko je naslednji sklop katerega bi se radi dotaknili. Poglejte, delo z vojsko je po naši oceni in oceni policistk in policistov Sizifovo delo. Kajti, pripadniki Slovenske vojske ne morejo sami opravljati delo, pa niso ta dekleta in fantje popolnoma nič krivi. Policisti izpostavljajo, da so jim vojaki prej v breme kot v pomoč. Administrativno delo pade vse na aktivnega policista, ki je v patrulji in s tem je največ dela. Najmanjše delo in najmanjši problem je ilegalce oziroma ilegalne prebežnike prijeti, večji problem pa potem celotna obravnava potem časa vzame in obremenitev.  Veliko je razprave tudi o aktivaciji 37.a člena Zakona o obrambi. Poglejte, policistke in policisti smo prepričani, da popolnoma nič zadev ne spremeni, kajti pooblastila, ki jih ima so opozarjanje, napotovanje, začasna omejitev gibanja, sodelovanje pri obvladovanje skupin in množic. Popolnoma nobene razlike ni sedaj ali bili bil aktiviran 37.a člen. V letu 2018 smo zaradi težav pri delu z vojsko tudi na informacijskega pooblaščenca naslovili mnenje, kajti v postopkih se srečujejo oziroma se seznanjajo pripadniki Slovenske vojske z osebnimi podatki ljudi do katerih niso upravičeni. Do teh podatkov niso upravičeni, ker jim teh nalog ne določa zakon. In tukaj je z dne 24. 5. 2018 mnenje informacijskega pooblaščenca, ki pravi, da je zbiranje in obdelava teh podatkov izključno policijsko pooblastilo. Da je treba prilagoditi temu tudi komunikacijo, kajti policist in vojak oziroma pripadnik Slovenske vojske ko sta skupaj v patrulji se po zvezi seveda tudi druge patrulje preverjajo osebne podatke oseb, ki jih imajo v postopku, pa naj bo to   po cestnem prometu, ugotavljati identitete, pri kršitvah javnega reda in miru in te podatke pripadniki Slovenske vojske slišijo, do njih pa niso upravičeni. In to je problem. veste, bojimo se pa, da na koncu, ko bo nastala težava in bo informacijski pooblaščenec obravnaval kakšno prijavo, bo kratko potegnil policist, ki je vodja patrulje in tega si v sindikatu ne moremo dovoliti.  Lep primer kaj pomeni delo z vojaki oziroma pripadniki Slovenske vojske, je odpoved delovnega razmerja našemu članu, policistu iz Policijske uprave Maribor. 26. 5. 2016, je opravljal tako imenovano mešano patruljo s pripadnikom Slovenske vojske. Nalogo je imel, da na relaciji Draženci-Gruškovje kontrolira tovorna vozila zaradi prevoza teh ilegalnih pribežnikov. Policist je delo opravljal sam. Vojak je sedel v avtomobilu. Čez približno pol ure je voznik enega od tovornih vozil, srbski državljan, na drugi policijski enoti prijavil, da mu je policist ob kontroli, da si je protipravno prilastil 20 evrov, bom rekel, kot to, da ga je kaznoval za neobstoječi prekršek. Poglejte, vsi sodni postopki so bili zaključeni v prid tega policista. Popolnoma vsi. Z rekonstrukcijo v sodnem postopku tako v delovno-pravnem kot v kazenskem je bilo ugotovljeno, da je nemogoče, da bi to naredil in pripadnik Slovenske vojske temu policistu ni bil popolnoma nič v pomoč v tem primeru. Veste, potem se pa predsednik vlade v odmevih, 17. 5., norčuje, da si policisti izmišljujejo prekrške in to je lep primer policista, ki je bil na to reintegriran, odvzem nazaj, kaj to pomeni. da ne govorimo o petem poročilu GRECO, se prvi, te evropske inštitucije za boj proti korupciji iz leta 2017, ki je bilo objavljeno v maju 2018, ko je ta ocenjevalna skupina posebej poudarja tako imenovano načelo Multiple ice principle, se pravi, da policist nikoli ne sme postopkov izvajati sam in tudi tako se bomo izognili tem neupravičenim očitkom zoper policiste. Ampak policija kadra nima več kje vzeti, ga nima, ker ga preprosto ni in to je naša realnost. Policija zagotavlja premeščanje kadra, kadrovsko pomoč v okviru obstoječih resursov, ampak glede na to, da kadrovski podatki kažejo padec v zadnjih letih, da ni bil sprejet popolnoma noben ukrep, ki bi izboljšal stanje, se bojimo kaj bo v prihodnjih letih, približno 800 do tisoč policistov se lahko upokoji.  Kako izgleda delo z ilegalnimi pribežniki? Poleg tega, da so policijske postaje ob Schengenski meji kadrovsko podhranjene, govorimo o približno 60, 70, tja do 78 % zasedenosti, če podatki še držijo iz tega, kat pravim, od Ministrstva za notranje zadeve, teh podatkov kljub več urgencam nismo dobili oziroma dobili smo take, da se z njimi nimamo kaj pomagati in še to včeraj ob petih popoldne. Nadzorniki državne meje se zaradi, ki bi morali biti ob meji, se zaradi manjka kadra na splošnih nalogah, so vodje policijskih enot, komandirji, prisiljeni pisati v splošne patrulje, ker imajo sklepe o zagotavljanju minimalnega števila, zagotavljanja mobilnih patrulj, ki so vezane na operativno komunikacijske centre zaradi izvajanja interventnih nalog. Največ časa policisti porabijo za obravnavo ilegalnih pribežnikov. Samo prijetje, kot sem rekel, je najmanjši del tega. Ko pride večja skupina, je takrat na postajah potrebna večja skupina policistov, ki to prevzame. Ravno pred, včeraj, v Brežicah, je bilo prejetih, mislim da, okoli 50 ilegalnih pribežnikov, pa sreča je bila ta, da je imela Policijska uprava Novo mesto ta dan, ta praktični postopek samoobrambe, da so lahko policisti prišli v pomoč to obravnavat. Kar se tiče pomoč rezervnih policistov - pa to vam berem zdaj iz pisanja naših članov – pomoč rezervnih policistov, ja, je dobrodošla, ima interes za delo, ampak, glejte, nima dostopa do policijskih evidenc, ne poznajo terena, ne morejo samostojno pisat pisnih izdelkov in tako naprej. Tudi pomoč policistov iz drugih enot je sicer dobrodošla, ampak to lahko policija v okviru tega, kar ima, naredi. Tudi ti policisti, ki prihajajo v pomoč, glejte, ne poznajo terena, prihaja do problemov pri napotitvah in tako naprej, ker ne poznajo lokacij. Trenutno se pokrivajo samo najbolj obremenjene lokacije oziroma sekcije. Minister je zagotovil, da se uporabljajo vsa tehnična sredstva, razpoložljiva. Glejte, to je popolna laž. PP Brežice – mobilne termovizije, katere vrednost je čez 100 tisoč evrov, se ne uporablja že kar nekaj časa, pa je tukaj z mano kolega iz te postaje. Glejte, rekorder, ki se vozi na Policijsko postajo Brežice, se vozi iz Koroške. Porabi 2 uri za priti v službo, potem vzame službeno vozilo in gre v kadrovsko pomoč 1 uro pa pol do Vinice in isto pot nazaj. Pri obravnavi ilegalnih pribežnikov je potrebno vsakega ilegalnega pribežnika obravnavat individualno. Težave so pri iskanju prevajalcev, predvsem za jezike kot so Paštu, Udru, Bengalski. Čaka se več ur na prevajalca. V tem času migranti spreminjajo zgodbe, govorijo neresnične podatke, večina je brez dokumentov in tukaj lahko vržemo, glede zadnjih navedb ministra, o številu vrnjenih iz Avstrije in Italije, mislim, da je bilo govora o štiridesetih pa devetdesetih, iz ene pa druge države, kajne? Glejte, kdo pa ve, koga so nas sploh vrnili, kajne? Če je večina brez dokumentov in se jih potem, verjame pač, lahko pove, po domače povedano, kar hoče. Zaradi ilegalnega prihoda se vsakemu mora izdat plačilni nalog zaradi prekrška ob prestopu državne meje, hkrati pa, ker nima zarubljivega premoženja, mu je treba izdati še sklep v skladu z Zakonom o prekrških, kar je popolni »nonsence« in samo administrativno obremenjevanje policistov. Da ne govorimo o tem, da so ti ljudje potem vrnjeni na Hrvaško, če seveda so dokazi, čez nekaj dni pridejo nazaj, mogoče na območju iste postaje ali druge postaje in postopek »jovo na novo«, po domače povedano. Velikokrat se zgodi, da migranti ne zaprosijo za mednarodno zaščito. Policist izvede popolnoma cel postopek. Ko izve, da bo vrnjen na Hrvaško, pravi, ne, zdaj bom pa zaprosil za azil in postopek policista steče popolnoma na novo. Policisti so tudi omejeni s časom, kajti v skladu z Zakonom o nadzoru državne meje, se te ljudi lahko zadržuje največ 48 ur, ne glede na velikost skupine. Kar se tiče opreme – policisti najbolj pogrešajo ročne termovizije, ker so trenutne pokvarjene ali stare več kot 10 let ali manjša terenska vozila zaradi teh gozdnih poti. Prostori policijskih postaj in prostori za pridržanje, niso primerni za takšna števila ilegalnih prebežnikov. Včeraj, v Brežicah, so bili v garažah. Da ne govorimo o policijskih postajah, kjer tujci, ki čakajo na postopek, samo tukaj lahko   pogledamo Policijsko postajo Ljubljana center, na Trdinovi, ležijo tam pa sedijo tam kjer so prostori za stranke, potem prihajajo stranke, državljanke in državljani. Teh prostorov se ne čisti, ne vem, zaudarja, itn., itn. Policijske postaje primernih prostorov nimajo.  Poglejte, tukaj imam elektronsko sporočilo enega našega člana, ki nam je napisal 26 točk, ki obsega postopek z enim ilegalnim pribežnikom. 26 točk. To so od prejetja, ugotavljanja identitete, pridržanja, varnostnega pregleda, mogoče uporabe prisilnih sredstev, itn., itn., pa če so mladoletniki, in tako naprej, 26 točk, od tega lahko pripadniki Slovenske vojske oziroma pomožni policisti pomagajo pri dveh. Policisti pravijo sami, poglejte, to kar govorijo, da se zlorablja azilni postopek, pravijo poglejte, nam je najlažje, napišeš azilni registracijski list, depeša in zaključek. In to so dokumenti, ki jih mora policist spisati za en ilegalni prehod. Poglejte, iz Policijske postaje Ilirska Bistrica, naši člani nam javljajo, da primanjkuje po sistemizaciji več kot 40 policistov nadzornikov državne meje. Pomoč konjenikov je dobrodošla, vendar poglejmo realnost, služba začne ob šesti uri v Mariboru, najprej potuje do Ilirske Bistrice, sledi oskrba in pripravlja konj, itn., itn., tri ure vožnje nazaj v matično enoto in podobno. Kar se tiče pomoči vojske, iz Ilirske Bistrice pravijo, ne poznajo terena, so nezainteresirani za delo, in tako naprej. Celo imamo primer, ker so policisti obremenjeni z ilegalnimi migranti in obravnavo, potem vojaki opravljajo te naloge sami in si potem izmenjujejo privat telefonske številke, da jih vojaki obveščajo o čemerkoli, če se kaj dogaja na terenu. In imamo primer, ko je vojak v prostem času nato eno policistko tudi nadlegoval po telefonu. Zaradi vsega tega trpi delo po splošnih policijskih nalogah. Ko so prejete skupine, večje skupine ilegalcev, obravnavajo te samo tako imenovane domači policisti iz matične enote, ker imajo samo oni znanje, tisti ki prihajajo v pomoč, ga nimajo. patrulje razbijajo v dve mešani patrulji z vojaki, zato da jih je več, ampak kot sem rekel, že GRECO opozarja, da morata biti pri izvajanju postopkov, naj bi bila vedno dva policista. Poročajo o izgorelosti, tempo razporeda je nenormalen. Da ne govorimo o tem, da je birokracije vedno več, kljub nekaterim izboljšavam z e-beležko policista. Bežanje pred policisti. Poglejte, tudi ko se dotaknemo teh mešanih patrulj z mejo z Italijo, samo poglejmo poročila medijev, koliko je bilo čezmejnih zasledovanj slovenskih policistov v Italijo, iz Trsta skoraj do Udin oziroma Vidma. Potem se ne čudimo, da Italija pritiska na to, da se te skupne patrulje uvedejo.  Tukaj imamo en kup teh obvestil naših članov, tako da ne bi zdaj vsega bral, ampak v bistvu mislim, da smo pa povedali v čem je problem. Kot sem rekel, policistke in policisti na terenu izgorevajo, minister pa njegova ekipa zaradi prikrivanja lastnih napak pa še tem policistom vzame to kar smo s sindikati izpogajali. Pa da ne bo kdo rekel spet, da smo zašli v socialni dialog, bom omenil samo to. 7. 3., smo dali mi prvič zahtevo za pojasnila. Poglejte, mi smo odgovor vlade kljub urgencam tako kot je treba,   (nadaljevanje) sprejeli 18. 4. Prejšnji je bil pa, mislim, da 28. 3., in vse, kar smo na sestanku z ministrom 29. 3. slišali, je bilo to, da je prebral ta odgovor, ki smo ga sami že prejšnji dan.  Glejte, kar se tiče tega dodatka, ministrstvo pravi, da to vsebuje tudi stroške delodajalca. Glejte, isti pripravljavci zakona, vladnega gradiva, leta 2013, iz sporazuma 2013, pa so notri sklepi tudi iz leta 2014 in 2015, se pravi, Vlada Janeza Janše, Vlada Alenke Bratušek in Vlada Mira Cerarja, so vsi upoštevali bruto zneske. Zakaj je zdaj bruto-bruto, ne vemo. Predsednik Vlade pravi, da vsi razumemo, samo sindikat policistov ne, da gre za bruto-bruto. Prej sem vam pokazal dopise policijskega sindikata, najmanj tri. Prejšnji petek je bila na tretjem programu oddaja, ali je enotni plačni sistem zrel za spremembo, kjer so najbolj pomemben del, kjer je Branimir Štrukelj, predsednik konfederacije, javno potrdil, da se je vedno v pogajanjih govorilo o bruto zneskih. Vedno, razen v enem primeru, in sicer pri odpravi anomalij iz leta 2017, kjer je bilo posebej zapisniško to dogovorjeno. Če pogledamo zapisnike, tudi iz leta 2015, na primer, iz stavke policistov 2015, celo pripravljavci vladnega gradiva, tega spornega, govorijo finančnih učinkih bruto. Zanimivo pa je, da od oktobra 2018 Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za javno upravo, nihče nima niti enega zapisnika. Niti enega!  In zdaj bomo govorili o tem, koliko se naredi za lastne ljudi v MNZ oziroma za policistke in policiste. Jemlje se ta denar, ki smo ga izpogajali, za pokritje lastnih stroškov, ki se nikoli prej v zgodovini ni. Mi smo sprožili tožbo. Glede na izkušnje iz preteklosti, mislim, da tu ni dileme. Bi opozoril pa še na nekaj. Peti odstavek 2. člena Zakona o javnih financah jasno pravi, da se pri načrtovanju odhodkov in prihodkov upošteva bruto zneske. Je pa napaka v vladnem gradivu oziroma pri pripravljavcu, ker Vlade niso seznanili s temi stroški delodajalca. In zdaj te posledice nosijo policistke in policisti.  Pomemben segment mogoče ureditve v bodoče je tudi karierni sistem v policiji, s katerim se zavlačuje že kar nekaj časa, zelo pomemben in eden ključnih. 27. decembra smo z ministrom podpisali stavkovni sporazum, v katerem smo se sindikati zavezali, da bomo v roku 15 dni podali predlog za spremembe, in smo ga podali, 10. 1. 7. 3. so bila šele prva pogajanja. / oglašanje v ozadju/ Ne, nismo na področju… če mislite, da smo na področju socialnega dialoga. / oglašanje v ozadju/ 28. 3., ko je bilo jasno, da se zadeve ne bodo premaknile, dobimo mi mail gospe Melite Šinkovec, državne sekretarke, kjer skuša prevaliti krivdo na policiste. Pa da ne govorim o tem, da tudi GRECO govori o tem, da naj policistke in policisti oziroma sindikati sodelujejo pri oblikovanju teh rešitev.  Naslednji sklop. Minister je govoril o povečanju kadrovskega načrta te Vlade, pa v oklepaju tudi prejšnje. To je popolna laž. 25. 4. 2019 objavljen čistopis kadrovskega načrta, nikjer ni popolnoma nobenega ukrepa   (nadaljevanje) ministra Poklukarja. 14. 6. 2017 je že policija obvestila takratno ministrico Vesno Györkös Žnidar, da je agencija Frontex predlagala - govorim o letu 2017 - povečanje za 300 zaposlitev. Takratna ministrica se je zelo zavzela za to, kajti 31. 8. 2017 je prišel predlog kadrovskega načrta z istim številom zaposlitev v policiji, na kar smo v sindikatu policistov ostro odreagirali. Zahtevali smo tudi sklic nujne seje ravno tega odbora zaradi tega, pa do nje ni prišlo. Smo pa potem skupaj z ministrico Györkösevo v nadaljevanju uspeli, da je bil - pa se opravičujem - 7. 2. 2018 sprejet sklep številka 10002-33/2017/26, kjer se za 107 delovnih mest v policiji povečuje, in da se ta presek uskladi do 31. 12. 2023. Minister pa v pisnem odzivu na našo tiskovno konferenco pravi, da je to njihovo delo. Tu je pa ta sklep. Res pa je, da je ta Vlada 11. 4. sprejela sklep o povečanju kadrovskega načrta za leto 2019, in sicer na Ministrstvu za okolje in prostor za 10, Ministrstvu za delo za 10, Ministrstvu za pravosodje 60, od tega 30 na Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij, Ministrstvu za infrastrukturo 5, gozdarstvo in kmetijstvo 3 in 3 za vladne službe. Kje je tu karkoli narejenega za policijo?  Kar se tiče predlogov predpisov, smo zaprosili za podatke, kakšne predpise sploh ministrstvo pripravlja. Zakon o tujcih zaradi uskladitve, mislim, da študentov ali nekaj takega, Zakon o nalogah in pooblastilih policije, ki je v obravnavi, ki se ne dotika ravno meje, Zakon o orožju, Zakon o matičnem registru, Zakon o osebnem imenu in tako naprej. Kje je - samo za primer, o čem bi morali razmišljati -, na primer, Uredba o pomožni policiji, sprememba. Kje je? Je ni. Kje je sprememba Zakona o organiziranosti in delu v policiji, ki ga je že prejšnja ministrica pripravljala. Mi danes kot socialni partnerji - pa takrat smo zelo sodelovali pri pripravi -, ga ni. Kje so ukrepi, da se tem policistkam in policistom, ki se vozijo po 150, 250 kilometrov, nudi neke socialne pravice oziroma neke socialne ugodnosti, tako kot ima, na primer, urejeno Slovenska vojska, in to smo, oba policijska sindikata, tudi predlagali v amandmajski obliki.  Pa še nekaj, kar se tiče aktivne politike zaposlovanja. Zakon o službi v Slovenski vojski za vojaške policiste, na primer, določa, da so vključeni v četrto skupino pokojninskega načrta. Za to smo se tudi mi zavzemali v stavki, in ravno ta Vlada je to ovirala zaradi prevelikih finančnih učinkov. Pa je, recimo, vojaški policist edina pooblaščena uradna oseba v vojski, ki se lahko vsaj kolikor toliko primerja z delom policista. Zakaj je lahko vojaški policist v četrti skupini pokojninskega načrta, policist pa v tretji, ne glede na to zadnjo spremembo. Ampak ravno ta Vlada je ovirala to uresničitev, ki bi mogoče - mogoče - tudi kakšen dodaten kader privabila.  Sindikat policistov Slovenije je 21. 3. 2019 kot enega od predlogov, mogoče tudi za privabit kakšen nov kader. 21. 3. na Ministrstvu za notranje zadeve poslalo poziv, da se plače kandidatov za policiste na višji policijski šoli uskladi z zakonom o sistemu plač v javnem sektorju, kajti ta pravi, da se plače pripravnikov uskladijo oziroma so do šest plačnih razredov nižje kot so plače na delovnih mestih za katere se usposabljajo. In ti policisti se od lanskega leta usposabljajo za delo višjih policistov, ki so uvrščeni v 26. plačni razred in bi morali imeti višji plačni razred za toliko plačnih razredov v primerjavi s tem. In to bi bil pomemben ukrep pri zagotavljanju aktivne politike zaposlovanja. Kaj pa Ministrstvo za notranje zadeve dela? Urgenco smo poslali 15. 5. kaj je s to zadevo, zakaj ni odgovora? 15. 5. Danes smo pa 30., in so nam odgovorili, da pripravljajo odgovor v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo in da, »odgovor vam bomo posredovali predvidoma naslednji teden«, pa sta že dva mimo.
Gospod Mlekuš, jaz predlagam, da počasi zaključite, smo razumeli, glede na to, da ste navajali številne primere, da je velik problem kadrovski primanjkljaj v slovenski policiji, tudi pri varovanju meje, da se ljudje pač ne odločajo za ta poklic. Ampak mislim, da smo to razumeli, tako da predlagam, da počasi zaključite.  Izvolite.
Kristjan Mlekuš
Hvala. Samo še eno pomembno, zelo pomembno… Poglejte, minister pravi tudi, da se zavzema za ureditev in opremo policistov in tako naprej. Samo še to bom povedal. Po naših podatkih je 5. 2. 2019 šel v podpis k ministru predlog za nabavo neprobojnih telovnikov. Minister je 3 mesece in 15 dni, kje se je to zgubilo ne vemo, ampak 3 mesece in 15 dni kasneje šele bilo to podpisano. Se pravi, kaj smo naredili za te policiste, ki bi lahko v teh, ne vem, toplih prihajajočih mesecih imeli bolj udobno opremo, tri mesece je zadeva stala.  In da zaključim, kot sem rekel, imamo pa številne primere dobre prakse na drugi strani s policijo, ampak policija lahko odela v okviru, ki a da politika in to je to.  In če zaključim, poglejte, naš namen ni kogarkoli blatiti, očrniti in tako naprej. Ampak opozoriti na stvari, in mislim, da smo več kot dovolj dokumentov navedli kakšno je stanje na Ministrstvu za notranje zadeve. Rešitve ne vidimo predvsem zaradi tega, ker je socialni dialog na najnižji možni točki kot je do sedaj. In če se hitro ne bo ukrepalo, ker vemo, da izobraževalni program za policista traja dve leti, potem se bojimo kaj prihaja. Hvala.
Hvala tudi vam za te konkretne primere in predstavitve.  Sedaj pa dajem besedo ministru gospodu Poklukarju. Izvolite.
Boštjan Poklukar
Hvala lepa. Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Dober dan in lepo pozdravljeni tudi v mojem imenu.  Naj na začetku povem zelo jasno, da slovenska policija varuje mejo z Republiko Hrvaško našo schengensko mejo, in to vam je večkrat, tudi v Državnem zboru, zagotovila generalna direktorica policije, ki policijo tudi vodi.  Do 26. maja je policija obravnavala 3 tisoč 863 nezakonitih prehodov državne meje. Pri ilegalnih prehodih državne meje prevladujejo državljani Pakistana in Alžirije. Policija tihotapljenje ilegalnih migrantov razbija dnevno, razbija kriminalne združbe in pa posamezne tihotapce. In do 26. maja je obravnavala 83 primerov, v katerih je bilo prijetih 122 sprovajalcev, od tega 112 tujcev in 10 slovenskih državljanov. Zoper 98 sprovajalcev je bil odrejen tudi pripor. Do 26. maja je policija sosednjim varnostnim organom izročila 2 tisoč 538 tujcev, Hrvaški smo izročili 2 tisoč 475 tujcev.   (nadaljevanje) Do 27. maja je bilo vloženih tisoč 469 prošenj za mednarodno zaščito in do 27. maja je bilo tisoč 175 zadev zaustavljenih, kar pomeni, da 80 prosilcev za mednarodno zaščito samovoljno zapusti azilni dom. To je tisto, kar sem tukaj že večkrat opozarjal, da se gre za zlorabo azilnega postopka in da iščemo rešitev na evropski ravni. Kar se tiče ukrepov policije, je tudi te navedla generalna direktorica Policije zadnjič v Državnem zboru, tukaj na seji odbora in sicer policija z dodatnimi silami varuje Schengensko mejo in je pri tem tudi učinkovita. V predelu Bele krajne v prihodnosti postavljamo začasno tehnično oviro, panelno ograjo v dolžini 3, 8 kilometrov, na javnem razpisu pa je naročeno na zalogo še 40 kilometrov dodatne panelne ograje, katero bomo postavili tam, kjer bo predlagala policija. Na delu pri varovanju državne meje, naše Schengenske meje sodelujejo tudi Slovenska vojska. To sodelovanje je odlično, moram se jim tudi sam zahvaliti, da odlično sodelujejo s policijo – to tudi policija potrjuje in moram povedati, da 37.a člen Zakona o obrambi bomo aktivirali takoj, ko bo generalna direktorica ta predlog mi tudi prinesla, jaz ga bom odnesel na vlado in seveda potem v Državni zbor.  Tehnične ukrepe ob meji – v prihodnosti želimo nadgraditi z video nadzorom ob meji. Javno naročilo je v zaključni fazi in tako kot je tukaj generalna direktorica Policije tudi povedala, v prihodnjih mesecih bo tudi to delovalo. Kar se tiče aktivne politike zaposlovanja poteka in tukaj me pravzaprav ne skrbi, da ne znamo promovirati policijskega poklica, je pa res, da je bazen zaposlovanja v Sloveniji za uniformirane poklice, pa tudi za druge poklice, prazen. Vendar s takim odnosom in govorjenjem o policiji, pa tudi o Slovenski vojski, žal gospod Mlekuš, ne bomo prišli daleč. Ta vlada je zagotovila zgodovinsko najvišji proračun do sedaj na Ministrstvu za notranje zadeve in v policiji, kar se pravzaprav zahvaljujem tudi vam, spoštovane poslanke in poslanci, saj ste ga potrdili. Policistom in policistkam smo zagotovili še dodatnih 15 milijonov evrov za varovanje Schengenske meje. Včeraj sem obiskal občino Črnomelj, se pogovoril z županom, občani in občinskimi svetniki, ki so pomirjeni. Potrdili so mi, da policija dela dobro, je prisotna na terenu in ljudje se počutijo varne. To je pomembno poudariti. Pogovoril sem se tudi s številnimi policistkami in policisti na mojih obiskih po Sloveniji, tudi včeraj v Črnomlju. Vsi mi pravijo, da so zadovoljni s plačami in opremo, ker potrjuje, da ta vlada izjemno ceni in spoštuje delo policistk in policistov. To mi daje dodatno spodbudo, da si bom tudi kot minister v prihodnje prizadeval za boljše pogoje dela in tukaj računam predvsem na vas, spoštovane poslanke in poslanci, da boste tudi vi pomagali pri tem delu, da vzpostavljamo še boljše in boljše pogoje za policistke in policiste na terenu ter njihovo opremljenost. Zato sem danes še posebej presenečen in začuden nad izjavami predsednika sindikata policistov Slovenije, mag. Kristjana Mlekuša. Mag. Kristjan Mlekuš je v predvolilnem času v prostorih Policijske akademije v Tacnu, na novinarski konferenci napadel mojo stranko LMŠ in kandidatko za evropsko poslanko Ireno Jovevo. Kar je precedenčni in edinstveni primer v zgodovini sindikalnega dela v policiji. Zaskrbljen sem, saj gre njegovo delovanje kot pooblaščene uradne osebe, v popolnoma napačno smer. Skrbi me, ker gospod Mlekuš nosi uniformo z grbom Republike Slovenije z napisom policije. To, kar je danes govoril, pa me spominja na neko para policijo in to je skrb vzbujajoče. V preteklosti smo videli delovanje vodstva tega sindikata, saj so posamezniki s tega vodstva, izgubili službo zaradi zlorabe položaja in   policijskih pooblastil, me pa ne preseneča neverjetna usklajenost vodstva tega sindikata z največjo opozicijsko stranko SDS. Zato predlagam, spoštovani mag. Kristjan Mlekuš, da kandidirate na listi te stranke in se greste potem politiko in želim vam tudi, da boste izvoljen, kajti to ni tako enostavno.  Slovenija je varna država. Še naprej bomo zagotovili, da bodo prebivalci Slovenije varni in policistke ter policisti zadovoljni, ustrezno plačani in opremljeni.  Hala lepa.
Hvala lepa.  Moram izraziti obžalovanje, minister, da ste prestopil iz profesionalnih v strankarske čevlje na funkciji Ministra za notranje zadeve, kar moram reči, da je zelo neokusno in ne vzbuja nekega velikega zaupanja za vaše nadaljnjo delo tudi zaradi te zadnje izjave. Naj povem, da sem gospoda Mlekuša prvič srečal v živo, vas pa že večkrat. Imam pa eno vprašanje za vas. Prej sem prebral 2. člen Zakona o nadzoru državne meje. To kar ste govorili, ne drži, ampak ne zaradi tega, ker je nasprotne podatke povedal predsednik sindikata, pač pa zaradi tega, ker vas demantirajo vaši lastni podatki. Vaši lastni podatki vas demantirajo. Prej sem vam povedal, da se je število nezakonitih prehodov enormno povečuje, enormno, da je ta številka zaskrbljujoča predvsem v zadnjem mesecu in pol. Moram tudi povedati, da sem podatke za zadnji mesec in pol zahteval od policije 17. 5., letos, in sem jih dobil po petih dneh, 22. 5., podatke o tem, koliko je bilo po dneh nezakonitih prehodov meje. Za te podatke ste potrebovali pet dni. Za podatke. Torej, spoštovani minister, če ste za podatke potrebovali pet dni, ne mi govoriti, da je ta meja učinkovito varovanja in ne govoriti pravljic ljudem v tej dvorani in širši Slovenski javnosti. Vaše delo je žal neučinkovito in to govori skozi podatke, ki ste jih sami predstavili tako na 8. nujni seji tega odbora kot danes. Glede na to, da pa je bil, da je bilo konkretno postavljeno vprašanje na začetku, mi prosim odgovorite. Kdaj je po vašem zakon kršen? Ko je en nezakonit prehod, ki ga ne obvladujete ali ko jih je deset ali petnajst tisoč. Kdaj bo za vas točka, ko boste ugotovili, da svojega dela ne opravljate tako kot bi bilo potrebno, v skladu z zakonom in Ustavo. Kdaj je torej po vašem mnenju Zakon o nadzoru državne meje kršen?  Minister ima besedo. Ko bo minister odgovoril, boste dobili postopkovno. Izvolite.  Ugotavljam, da minister ne želi odgovoriti.  Jani Möderndorfer ima besedo.
Rad bi vedel za naprej, kaj je to zdaj bilo za eno izvajanje. Po Poslovniku niste povedal, da razpravljate, neke svoje lastne intervencije imate, ki jih Poslovnik ne predvideva in zato bi rad vedel, ker drugače nima smisla, da se prijavljamo k besedi, ker vi to enostavno malo kobinirate po želji in bom rekel, dodajate kot neka dopolnila. Mimogrede, eno uro pa pol smo oziroma eno uri pa petnajst smo poslušali nek uvod, predstavitev stališča, niti ne razprave, stališča. Jaz sem slišal ogromno podatkov in sploh ne vem ali so verodostojni, niso, od kje so, kje so viri, itn. Ali mi, raje mi zagotovite eno normalno vodenje tega odbora in zato vas prosim, postopkovno, da bomo vsi poslanci vedeli ali je to bila vaša razprava ali so to neka vprašanja kot na vrsti zaslišanja, ki si jih predsednik, ne vem po katerem členu Poslovnika lahko dovoli.  Prosim.
Vi zelo dobro veste, da vodim sejo na podlagi določil Poslovnika, na podlagi 47. člena usmerjam razpravo, dajem besedo, jemljem besedo, tudi izrekam opomine, kadar se ne držite določil Poslovnika, itn. Tako da, ne vidim vašega proceduralnega predloga oziroma ga ni. Kaj želite povedati v skladu z 69. členom Poslovnika? / oglašanje iz ozadja/  Ja niste, imeli ste priložnost. Izvolite, postopkovno.
Predsednik, stvar je zelo jasna, tudi predsedujoči se mora držati Poslovnika in kadar razpravljate, povejte da ste razpravljal. Mi smo slišali vašo intervencijo, za kar ne vemo kaj je, usmerjanje diskusije pa ni postavljanje vprašanj, sploh pa ne, bom rekel, vsem ostalim, ki niti, ne moremo še niti sodelovati v razpravi. Prijavite se k besedi, ni problema. Zaradi mene lahko govorite štiri ure, postavite dva tisoč dvesto vprašanja, ampak vsaj povejte, da je to razprava. Ne pa, da delate neke svojevrstne, bom rekel, inovativne intervencije na podlagi nekih členov, ki jih v Poslovniku ne poznamo. Vse kar ste povedal drži, ampak vi niste uporabil tega postopka. In postopkovni predlog je, prvič, da se držite Poslovnika, ne zlorabljate položaja predsednika in se sklicujete na člene, ki nimajo veze z vašimi intervencijami. In drugič, prosim, da nam omogočite, da pridemo do razprave, ker uvodničarji so zaključili, če prav razumem, razen če bo še generalna direktorica…
Zlorabili ste proceduralno možnost po 69. členu Poslovnika. V intervenciji niste povedali katero določbo katerega člena naj bi kršil. Jaz vam pa preberem 47. člen Poslovnika, ki pravi: »Predsednik delovnega telesa sklicuje in vodi seje delovnega telesa«, in tako naprej. In v okviru vodenja sej delovnega telesa dajem besedo, postavljam dodatna vprašanja, v kolikor pojasnila v tem primeru ministra niso bila ustrezna oziroma v tem primeru je bilo izvajanje mimo tistega, za kar je kot minister pooblaščen in dolžan sem ga bil na to opozoriti. Ker pa je bil neposredno izzvan gospod Mlekuš s strani ministra mu dajem besedo za repliko. …/ oglašanje iz klopi/
…/izključen mikrofon/ Kakšna replika? Postopkovno! Uvodničarji…
Gospod Mlekuš ima besedo. Vam, Jani Möderndorfer na podlagi določil Poslovnika izrekam prvi opomin. / oglašanje iz klopi/ 77. člen Poslovnika.
Postopkovno.
Drugi opomin Jani Möderndorfer.
Postopkovno ima prednost… /nemir v dvorani/
Na podlagi 78. člena Poslovnika vam izrekam odvzem besede, zaradi tega, ker ste motili ostale sogovornike na seji. / Nemir v dvorani/ Nimate besede… /oglašanje iz klopi/ Nimate besede! / oglašanje iz klopi/
…/izključen mikrofon/ možnosti braniti se…
Oprostite, nimate besede. Če boste nadaljevali bom prekinil sejo… /oglašanje iz klopi/
Jaz sem samo rekel postopkovno…
Gospod Mlekuš ima besedo, potem bom pa dal besedo naprej… / oglašanje iz klopi/ Robert Polnar, izvolite.
Hvala, gospod predsednik odbora. Najprej, gospe in gospodje, predlagam en splošen predlog, da znižamo tenzijo. Druga stvar, ki se pa nanaša na Poslovnik in na postopek, spoštovani gospod predsednik, jaz rešpektiram vaš način vodenja seje, vodenja sej odbora. To sem tudi že javno povedal, se načelom z njim strinjam. V eni stvari se pa z vami absolutno ne strinjam in to vam želim sedajle povedati. Vabljeni na sejo nima pravice, da dobi besedo izven tistega, kar je njegovo uvodno poročilo. Danes vabljeni predsednik sindikata je dobil besedo in je govoril približno 75 minut. Mislim, da je to povsem dovolj. In da ni potrebe za kakršnokoli dodatno njegovo razpravo, tudi ni nobene osnove, ne v Poslovniku, ne v tistem dogovoru, ki ste ga malo prej citirali o vodenju delovnih teles Državnega zbora. Zato vam predlagam po postopku, da vabljenemu na sejo ne daste besede. Hvala lepa.
Ja, poglejte, spoštovani kolega Robert Polnar, danes je predsednik sindikata v enakopravnem položaju kot minister in generalna direktorica policije, na enak način so bili vabljeni, zaradi tega je tudi prvi dobil besedo in besedo je dobil na podlagi 51. člena Poslovnika. Bil je neposredno napaden s strani ministra, ocenjujem, na zelo grob način in zaradi tega mislim, da ima pravico da pojasni, da pač odgovori na ta napad.  Glede poslanca Möderndorferja, 77. člen Poslovnika pravi: »Opomin se lahko izreče poslancu ali drugemu udeležencu na seji, če govori, čeprav mu predsedujoči ni dal besede, če sega sogovorniku v besedo« in tako naprej. Jaz sem poslanca Möderndorferja na to opozoril. Govoril je, ne da bi mu dal besedo in to večkrat, zaradi tega sem mu izrekel dva opomina. In 78. člen Poslovnika prvi: »Odvzem besede se lahko izreče poslancu ali drugemu udeležencu na seji, če v svojim govorom krši red na seji in določbe tega Poslovnika, pa je bil neposredno pred tem že dvakrat opomnjen naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.« Vse, kar je bilo doslej storjeno, spoštovani, je bilo storjeno v skladu s tem poslovnikom. Predlagam, da nadaljujemo sejo v skladu z določili Poslovnika. Postopkovno ima besedo Tina Heferle.
Hvala, gospod predsednik. Pravilno ste prebral 77. člen, ki govori o odvzemu besede poslancu. Niste pa, ste pa malo obrnil situacijo na podlagi katere ste izrekel drugi opomni.   (nadaljevanje) Gospod Möderndorfer je želel postopkovni predlog, zato je zavpil skozi sobo do vas »postopkovni predlog«, in v tistem hipu ste vi njemu izrekli drugi opomin, kar je po mojem mnenju popolnoma neupravičeno, ker gospod poslanec ni segel v govor nikomur, pač pa je samo izrazil željo po postopkovnem predlogu. In če ste toliko korektni, lahko tudi jaz preberem drugi odstavek 78. člena, ki pravi, da zoper odvzema besede poslancu lahko poslanec ugovarja in o ugovoru odloči Državni zbor oziroma v tem primeru delovno telo brez razprave in brez obrazložitve glasu. Zato je moj postopkovni predlog ta, da se ta trenutek glasuje o tem, ali je bil odvzem besede upravičen, legitimen in v skladu s poslovnikom.
Ja, najprej, jaz besede nisem vzel na podlagi 77. člena, ampak na podlagi 78. člena poslovnika. Na podlagi 77. člena pa sem poslanca dvakrat opomnil. Drugi del, poslanec ni uporabil možnosti, ki mu jo daje drugi odstavek 78. člena, vsaj do sedaj ne, vi pa te možnosti namesto njega ne morete uporabiti, ker ta člen je jasen in govori o tem, da lahko poslanec zoper odvzema besede ugovarja in da o ugovoru odloči ta odbor z glasovanjem. Tako te možnosti vi, žal, nimate.  Če ne želite nič novega povedati, potem ste izčrpali ta postopkovni razlog. / oglašanje v ozadju/ Izvolite, Tina Heferle.
Želim povedati to, gospod predsednik, da vi interpretirate narobe tale drugi odstavek 78. člena, ker, konec koncev, na začetku poslovnika piše, da je uporaba besede poslanec uporabljena tako za žensko kot moško obliko, in jaz sem poslanka. Jasno piše: »Zoper odvzem besede poslanka,« lahko tudi poslanka, »lahko ugovarja,« ne piše, kateri izmed poslancev oziroma poslank to lahko ugovarja. Ne piše. Jaz kot poslanka ugovarjam.
No, bomo zaprosili Komisijo za poslovnik za tolmačenje tega drugega odstavka. Vam zagotavljam, da vaše, žal, ni pravilno. Tako predlagam, da nadaljujemo. / oglašanje v ozadju/ Postopkovno, ja, Janja Sluga, izvolite.
Hvala lepa, predsednik. Ne vem, ali ste vi v položaju, da kar tu na tej seji takoj odločite, čigava interpretacija drugega odstavka 78. člena je pravilna ali pa ne. Mislim, da ne. Vi lahko samo skladno s poslovnikom vodite sejo, ne pa da se zdaj odločite, kaj je in kaj ne. Naj vas pa opozorim na 69. člen, po katerem je pa poslanec Möderndorfer zahteval postopkovno. In je besedo samo zahteval za postopkovni predlog. In ta 69. člen pravi: »Poslancu, ki želi govoriti o uporabi poslovnika, da predsedujoči besedo takoj, ko to zahteva.« In tega vi niste naredili, kljub temu, da zdaj berete nam tu vejice pa pike po poslovniku. In, ja, s tem 78. členom, drugim odstavkom, smo že imeli enkrat komplikacije in so bile velike komplikacije. In smo takrat zadevo razrešili, upam, da ne bo danes še enkrat kaj takega.
Ja, glejte, ne samo, da je poslanec Möderndorfer dobil besedo za postopkovno, večkrat jo je dobil, pa tudi zlorabil ta predlog, tako kot ste ga zdaj vi, ker niste nič povedali v zvezi s postopkom, razen tega, kar piše v poslovniku, niste pa vsega prebrali. 282. člen pravi: »Med sejo Državnega zbora oziroma njegovega delovnega telesa razlaga poslovnik predsedujoči.« In to sem jaz tu storil, na tej seji jaz razlagam poslovnik. Če menite, da ta razlaga ni ustrezna, pač sprožite postopek pred Komisijo za poslovnik. S tem zaključujemo.  Kratko repliko ima gospod Mlekuš. Izvolite. / oglašanje v ozadju, medsebojni pogovor/
Kristjan Mlekuš
Gospod Mlekuš, ne želite govoriti?
Kristjan Mlekuš
Ja, bi želel.
Izvolite, govorite.  / oglašanje v ozadju/
Kristjan Mlekuš
Glejte, jaz se zahvaljujem za to, no, saj se nisem mislil več oglasiti, ampak mislim, da je to, kar je minister rekel, pod vsakim nivojem komunikacije in popolnoma neprimerno za člana Vlade in ministra, to kaže na ta odnos.  Glejte, kar se tiče izjave v Tacnu, ja, mogoče jo doživljate kot neprimerno, ampak mislim, da imamo pa policisti vso   (nadaljevanje) pravico in sindikat tudi se na sarkazem odzvati s sarkazmom, in to je bil sarkazem. Govoriti o parapoliciji, ne vem, ali bi to sploh komentiral, no, mislim, da je to… ne vem, kam bi to umestil. Povezovati sindikat policistov s katerokoli stranko, ne boste mogli, glejte. Lahko tu govorite, ampak ne boste nam dokazali oziroma ne boste našli argumentov, da bi nas s komerkoli povezovali. Glejte, to, kar ste naredili, to je čisto osebna diskreditacija. In jaz lahko v repliko rečem samo to, mi smo nanizali kup dokazov, argumentov, veste, ko zmanjka argumentov, pa se preide na osebno diskreditacijo. Če je to način vodenja socialnega dialoga, potem mislim, da se bo nekaj moralo spremeniti, kajne. Zdaj, ali zamenjamo sindikate ali zamenjamo ministra, to je pa stvar Vlade.
Besedo ima za postopkovno Janja Sluga.
Hvala lepa, predsednik. Zdaj pa prosim, da mi preberete tisti člen poslovnika, ki pravi, da ima vabljeni repliko. In drugič, prosim, da nam poveste, zakaj smo vsi poslanci sploh tukaj danes potrebni, naša prisotnost, glede na to, da bo šlo zdaj očitno za dialog med ministrom in sindikatom oziroma trialog, kjer se boste vi še zraven vključili s svojimi vprašanji, usmeritvami in podvprašanji.
Niste mi prebrali določbe poslovnika, da gospodu Mlekušu ne bi smel dati replike. Tako da…
/ mikrofon ni vključen/ Vi mi jo morate prebrati…
… nadaljujemo.  Gospa Tatjana Bobnar, generalna direktorica policije, ima besedo. Še prej pa Janja Sluga postopkovno.
Jaz sem na vas naslovila vprašanje, da mi vi preberete ta člen poslovnika, ker vi razlagate poslovnik, jaz ne najdem tega člena. Kje piše v poslovniku, da ima vabljeni repliko?
Sem vam prej prebral določbo poslovnika, več določb poslovnika. Prebral sem vam določbo poslovnika, ki govori o tem, da jaz vodim sejo, jaz usmerjam razpravo in v okviru vodenja seje tudi dajem besedo, tako vabljenim kot vsem ostalim.  Zdaj pa ima besedo generalna direktorica policije. Izvolite.
Tatjana Bobnar
Hvala lepa. Lep pozdrav tudi z moje strani! Poskušala bom odgovoriti in dati nekaj konkretnih odgovorov na vsebino, ki je bila danes izpostavljena. Torej, dejstvo je, da je temeljna dolžnost slovenske policije zapisana v zakonodaji, zagotavljanje varnosti posameznikom in skupnosti, spoštovanje in krepitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepitev pravne države. Vse te naloge slovenski policisti vsakodnevno opravljajo in izvajajo profesionalno ter odgovorno. To kaže ne nazadnje tudi ta izpostavljeni nočni dogodek, ko je bilo ukradeno belo tovorno vozilo in so policisti to vozilo seveda našli in tujce, ki so nezakonito prestopili državno mejo, tudi procesirali. Se pravi, slovenski policisti delajo dan za dnem in noč za nočjo.  V slovenski policiji ni nobenih izrednih razmer, hierarhija deluje. Slovensko policijo vodi generalna direktorica policije s svojima namestnikoma. Ob tem seveda izpostavljamo, da imamo zelo konstruktiven socialni dialog z obema sindikatoma, da si skupaj z njimi prizadevamo za rešitve, ki pomenijo izboljšanje razmer za slovenske policistke in policiste, ob tem pa vedno tudi izpostavljamo potrebo po dostojnem in dostojanstvenem socialnem dialogu in komunikaciji. Stvari v slovenski policiji se izboljšujejo, na to kažejo tudi podatki. Poglejmo, kako. Nanizala bom nekaj kazalcev glede varnosti. Ob tem seveda izpostavljam, da absolutne varnosti ni nikjer na tem svetu. Migracije so bile, so in bodo tudi v prihodnje. Slovenska policija in slovenski policisti in policistke pa bodo vedno naredili vse, kar je možno, da bodo iz naslova nezakonitih prehodov državne meje zagotavljali dve temeljni nalogi, in sicer, to je humanitarni vidik, se pravi, zagotavljanje vseh pravic tem tujcem, ki nezakonito prestopajo državno mejo, v skladu z mednarodno in nacionalno zakonodajo. S tem v zvezi smo v   slovenski policiji v preteklosti podali že predloge za spremembo zakonodaje in pa seveda drug, ravno tako pomemben vidik, ko govorimo o nezakonitih prehodih državne meje, je seveda varnostni vidik. Statistika glede prijetih tujcev, ki nezakonito prestopajo državno mejo in prijetih sprovajalcev je bila že izpostavljena. Ta povečan porast prijetih tujcev, ki nezakonito prestopajo državno mejo in tudi povečan porast teh obravnavanih primerov osumljencev, ki se ukvarjajo z organiziranim sprovajanjem čez državno mejo kaže na to, da policija seveda zelo intenzivira svoje aktivnosti na južni meji. Da smo pri tem uspešni, kar ocenjujejo tudi mednarodne agencije, kaže ne nazadnje tudi številka o tem, koliko tujcev, ki so nezakonito prestopili državno mejo, nam jih vrnejo sosednje države. Če pogledamo stanje varnosti, ki jo je seveda potrebno izpostavit, ko govorimo o delu slovenske policije, stanje varnosti v Republiki Sloveniji, lahko ugotovimo, da je seveda mnogo boljše, kot je bilo v primerljivem obdobju lanskega leta. Se pravi, slovenska policija, policistke in policisti delajo in to učinkovito. Beležimo večjo preiskanost kaznivih dejanj, tudi na področju, ko govorimo, nezakonitih migracij. Beležimo, v bistvu, večjo preiskanost in večjo obravnavo tudi gospodarske kriminalitete, ne glede na to, da so slovenski policisti in policistke zelo obremenjeni z mejno problematiko, pa vendarle beležimo večjo obravnavo gospodarske kriminalitete in sicer kar za 61 %. Zmanjšalo se je, na srečo, število kaznivih dejanj, najhujših kaznivih dejanj zoper življenje in telo, ubojev in umorov. Se pravi, tudi iz tega vidika je Republika Slovenija varnejša kot je bila v primerljivem obdobju lanskega leta. Število obravnavanih kaznivih dejanj tatvin, torej premoženjske kriminalitete, se je zmanjšalo za 12 %. Istočasno je porasla preiskanost teh kaznivih dejanj in vsi vemo, da je ravno preiskanost premoženjske kriminalitete ena, bom rekla, bolj zahtevnih. Zmanjšalo se je število ropov, recimo, v finančnih ustanovah, v primerjavi z lanskim letom. Beležimo porast korupcijskih kaznivih dejanj. Se pravi, ne glede na problematiko, s katero se policija ukvarja na južni meji, je prioriteta ostala gospodarska kriminaliteta, korupcija in najhujša kazniva dejanja zoper življenje in telo. Povečalo se je pa seveda število kaznivih dejanj prehajanja meje ali ozemlja države za 101 %, kar zopet kaže na to, da policija na južni meji in v notranjosti tudi z izvajanjem izravnalnih ukrepov, dela. Na področju javnega reda in miru ne beležimo nekih izstopajočih varnostnih dogodkov, ki bi huje ogrožali javni red in mir v Republiki Sloveniji. Stanje je, kar se tiče javnega reda in miru, ugodno. Glede prometne varnosti smo v letošnjem letu obravnavali manj prometnih nesreč, res pa je, da na žalost beležimo za 5 smrtnih žrtev več, kot v primerljivem obdobju lanskega leta. Zaradi tega izvajamo, ne glede na, bom rekla, vso obremenjenost, ki jo imamo, vendarle izvajamo in tudi kadrovsko podhranjenost, o tem bom govorila nekoliko kasneje, izvajamo preventivne ukrepe tako za motoriste, kolesarje, najbolj tiste ranljive, bom rekla, udeležence v cestnem prometu, z namenom večje vidnosti policije na naših cestah. Reakcijski čas, spoštovani poslanke in poslanci, zmanjšujemo, ko govorimo o odzivu slovenske policije na nujne interventne dogodke. Vse to kaže, kar sem zdaj na hitro nanizala, delo policije torej v prvih petih mesecih letošnjega leta, v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta, na dobro delo slovenskih policistk in policistov in tudi na, bom rekla, dobro vodenje slovenske policije na vseh nivojih – na lokalnem, regionalnem in tudi na državnem nivoju, ker sicer, takšni rezultati niso samo po sebi umevni. Policija je seveda v prvi vrsti najbolj pomemben partner jasno  (nadaljevanje) ljudem, ker njim zagotavljamo varnost. Tu smo zaradi ljudi in jasno, da so tudi ljudje seveda naš zelo pomemben partner in naš namen je, da krepimo zaupanje ljudi v delo policije. Vse ankete, ki so bile izvedene v zadnjem letu kažejo na to, da prebivalci Republike Slovenije zaupajo slovenskim policistkam in policistom in v bistvu na večino postavk pri teh anketah ocenjujejo delo policije kot uspešno in učinkovito. In seveda naš namen bo v prihodnje v smislu krepitve zaupanja ljudi v naše delo. Ko smo v preteklosti govorili, da slovenska policija obvladuje razmere na južni meji, smo se sklicevali predvsem na agencijo Frontex, ki ocenjuje, da Republika Slovenija v tem trenutku ne potrebuje pomoči Frontex, ker ta agencija Frontex meni, da slovenska policija obvladuje situacijo. Ravno tako ste lahko slišali v tem tednu tudi izjavo predstavnika Europola glede razmer in dela slovenske policije. Kot sem pa že povedala – absolutne varnosti ni nikjer. Nihče na tem svetu vam ne more zagotoviti, da nikoli več ne bo prihajalo ali pa prišlo do nekega hujšega kaznivega dejanja povezanega s tujcem, ki je nezakonito prestopil državno mejo ali s komerkoli na območju Republike Slovenije, ker te čarobne palice nima nihče, tudi jaz je nimam. Zagotavljamo pa slovenski policisti in policistke, da po svojih najboljših močeh opravljamo, izvajamo naloge in jih bomo tudi v prihodnje. Ocena ogroženosti je glede varnosti v Republiki Sloveniji nizka, ostaja nizka. Slovenske policistke in policisti smo, ker tudi jaz sem policistka, obremenjeni. Dejstvo je. Povečal se je v zadnjih letih seveda obseg nalog, ki so bile z raznoraznimi spremembami zakonodaje naložene policiji ob tem, da se je seveda v zadnjih desetih letih zmanjšalo število policistov in policistk v slovenski policiji za okoli tisoč, največ pravzaprav v letih med 2010 in 2014. To je dejstvo. Na to slovenska policija ves čas opozarja. Zaradi tega, kar se tiče, ker to je tema današnje seje, kar se tiče varovanja južne meje, prerazporejamo sile in se prilagajamo glede na varnostno situacijo, tudi glede na vremenske razmere. Če smo v marcu in aprilu beležili porast števila tujcev, ki so nezakonito prestopili državno mejo, je sedaj v mesecu maju, ker nam vreme gre na roko, da tako rečem, to število nekoliko upadlo. Ampak kakorkoli, aktivne policiste poskušamo po najboljših močeh glede na to, da zelo učinkovito in uspešno opravljajo svoje naloge v notranjosti države – naštela sem vam prej s to statistiko, kje vse beležimo izboljšanje dela v primerjavi z lanskim letom in na tem mestu se lahko kolegicam in kolegom samo zahvalim za njihovo požrtvovalnost, za njihovo prizadevnost in pripadnost poklicu policista. Torej razporejamo naše sile na južni meji s pomožnimi policisti. Naš name je bil seveda, da povečamo število pomožnih policistov. Naš cilj je tisoč 500 pomožnih policistov. Sedaj smo na številki okrog 470. ravno prejšnji teden je prisegla nova generacija pomožnih policistov. Pomožni policisti so seveda določeni v Zakonu o organiziranosti in delu v policiji in se točno ve, kdaj se lahko uporabijo – takrat, ko je potrebno nadomestiti pomanjkanje števila sicer rednih policistov, tudi za nadzor državne meje ali pa recimo ob kakšnih naravnih oziroma drugih nesrečah. So pa seveda zamejeni na določen čas v zakonu, s tem, da lahko vlada seveda ta čas podaljša in ta predlog smo tudi dali. Takrat, ko pomožni policist opravlja svoje naloge, je glede pooblastil izenačen z običajnim policistom. In seveda na tem mestu gre zahvala vsem ljudem v Republiki Sloveniji, prebivalcem v Republiki Sloveniji, ki so se priključili tej skupini pomožnih policistov in začutili ta svoj glas, da tako rečem, da storijo v primerjavi z ostalo množico, nekaj več za varnost svoje domovine.   (nadaljevanje) In pomožne policiste seveda uporabljamo v mešanih patruljah skupaj z ostalimi policisti tudi, da izvajajo te naloge. Policistom na južni meji, se pravi govorimo o policistih na policijskih upravah Novo Mesto, Ljubljana in pa Koper, pošiljamo v pomoč policiste posebne policijske enote. Gre seveda za policiste, ki sicer prihajajo iz običajnih, da tako rečem, splošnih policijskih postaj, so na sklic in so seveda namenjeni v smislu iskanja in prijemanja tudi teh sprovajalcev, ki se organizirano ukvarjajo s sprovajanjem tujcev, ki nezakonito prestopajo državno mejo. Prav tako z državnega nivoja seveda, nudimo v smislu sektorja za nadzor državne meje, ki deluje na upravi uniformirane policije, torej na državnem nivoju, na generalni policijski upravi, pomoč policijskim upravam Koper, Novo Mesto in pa Ljubljana, vsak dan. Pri tem uporabljajo oziroma sodelujejo tudi vodniki službenih psov. Uporabljamo tudi seveda brezpilotne letalnike – lastne, torej te, ki so last slovenske policije, kot tudi te, ki so last slovenske vojske. Prav tako seveda je v pomoči konjenica. Jasno, da imajo policisti konjeniki določene omejitve glede ur, ker je potrebno nekaj časa nameniti tudi oskrbi konj in po drugi strani tudi službenih psov – ampak, kakorkoli so zelo učinkoviti. Ljudje, prebivalci v teh južnih delih Slovenije, seveda pohvalijo prisotnost tako vodnikov službenih psov, kot konjenikov. Seveda minister se je že zahvalil za sodelovanje pripadnikom Slovenske vojske – tudi jaz se jim. Mi smo zaprosili pisno še za dodatnih 105 pripadnikov Slovenske vojske, po tej ugrabitvi, ki se je zgodila pred približno tremi tedni. in seveda pripadnike Slovenske vojske uporabljamo tako v patruljah skupaj s policisti, kot za opazovalce, da tako rečem oziroma opazovalnice v smislu, da sporočijo, kje se tujci, ki nezakonito prestopajo državno mejo, nahajajo. Ocenjujemo, da ta trenutek aktivacija 37.a člena zakona ni potrebna, zaradi tega, ker je to seveda ultimaracijo kar se tiče pooblastil pripadnikov Slovenske vojske, poleg tega pa tako kot je povedal tudi že predsednik sindikata – določena pooblastila lahko izvede seveda samo policist, se pravi kar se tiče zagotavljanja te mednarodne zaščite.  Glede nadzora nad državno mejo, seveda nam pridejo prav tudi tehnična sredstva, se pravi video nadzor, ki ga postavljamo na vsem tem območju. Tudi začasne tehnične ovire, zaradi tega, ker usmerjajo tok tujcev, ki nezakonito prestopajo državno mejo proti tistim točkam ali pa proti tistemu delu, ki je pokrit s patruljami. Sodelujemo na tem segmentu tudi s FURS, DARS, lovskimi družinami, tudi ribiškimi družini, da nas seznanjajo in da nam podajajo informacije, kje se tujci, ki so nezakonito prestopili državno mejo nahajajo. Dobivamo kvalitetne informacije tudi s strani obeh policijskih / nerazumljivo/ - tako v Bosni in Hercegovini, kot v Republiki Srbiji. Za nadzor državne meje uporabljamo oziroma vključujemo tudi policiste specialne enote. Izravnalni ukrepi se izvajajo tudi v notranjosti države. Se pravi ne delamo bom rekla, ali pa ne izvajamo nalog nadzora državne meje samo na dejansko južni meji z Republiko Hrvaško, torej na naši Schengenski meji, ampak potekajo te izravnalni ukrepi oziroma se izvajajo tudi v notranjosti in so povečani za več procentov v primerjavi z lanskim letom. Na najbolj izpostavljena območja kar se tiče nezakonitih prehodov, smo poslali dve mobilni policijski postaji, ki sta namenjeni ravno temu, da sta dostopni ljudem, da so tam policisti, ki lahko prebivalcem teh krajev nudijo potrebne informacije, ne nazadnje pa tudi obratno - da ljudje sporočajo, kje vse opažajo tujce, ki nezakonito prestopajo državno mejo.  In sedaj na koncu preden zaključim. Nekaj še o kadrovskem primanjkljaju in pa o izboljšanju pogojev za delo v slovenski policiji. Kot sem že rekla, vodstvo slovenske policije vedno podpira vse predloge, ki pridejo od kogar koli, še zlasti pa seveda od obeh reprezentativnih sindikatov, za izboljšanje razmer v slovenski policiji. Jaz osebno kot tudi seveda, moja namestnika in vodje služb, ki so za to v slovenski policiji odgovorni, smo prvi tisti, ki podpremo vsake takšne predloge. Kot sem povedala, je v zadnjih desetih letih policijo zapustilo, zlasti v času od 2010 do 2014, tudi zaradi tako imenovanega ZUJF, okrog 900 oziroma tisoč policistov. Seveda je naš namen, to si vsi želimo in jaz, kot generalna direktorica policije v prvi vrsti, da kadrovsko okrepimo slovensko policijo in s tem seveda razbremenimo prizadevne policistke in policiste, ki vsakodnevno izpostavljajo lastno varnost, tudi lastno življenje, v imenu poslanstva slovenske policije – to je, delati dobro in preganjati slabo. Zaradi tega imamo promocijo poklica policista, v smislu predstave, da tako rečem, dobrih praks, solidarnosti, pripadnosti en drugemu, pripadnosti poslanstvu in pripadnosti, da tako rečem, pravičnosti, ki jo zagovarjamo. Promocijo opravljamo in izvajamo, kjer je to možno, na vseh raznoraznih prireditvah in sejmih, kjer pozivamo vse, ki prepoznajo poslanstvo slovenske policije kot svoje lastno poslanstvo, da se nam pridružijo, tudi v, bom rekla, pomožno policijo, za nadzornike državne meje oziroma za kandidate za policiste. Številke so danes že bile predstavljene. Jaz si seveda v prvi vrsti želim, da bi bilo recimo 2 tisoč tistih ljudi iz, bom rekla, prebivalcev Republike Slovenije, ki bi začutili ali pa zaslišali naš glas, ko jih vabimo, da se nam pridružijo v naše vrste, ampak temu iz raznoraznih razlogov, tudi zaradi tega, ker so, bom rekla morebiti v gospodarstvu boljši zaposlovalci, kot je pač za enkrat, da tako rečem, državna uprava, se odločajo za zaposlovanje nekje drugje, ampak kakorkoli, mi vedno pozivamo ljudje in po najboljših močeh predstavljamo poklic policista, ki je eden od, za moje mnenje, najbolj častnih poklicev v državi. Vsi se seveda nekako, bom rekla, srečujemo s pomanjkanjem kadrov. O tem sva govorili tudi z načelnico Slovenske vojske. Tudi oni imajo zelo podoben problem, da tako rečem in seveda je naš interes, da tudi z izboljšanjem razmer privabimo ljudi v slovensko policijo in ne bi se mogla bolj strinjat, bom rekla, s tem, da je karierni sistem zagotovo eden od tistih, ki bo na nek način uredil to, kar je neurejeno v slovenski policiji, ko govorimo o ustreznem napredovanju in nagrajevanju. Zato sem bila tudi sama osebno zelo zadovoljna in vesela, ko je prišlo do podpisa strokovnega sporazuma in ob tem seveda moram pohvalit, bom rekla, zelo dostojen sindikalni boj obeh sindikatov, preden je pač do tega podpisa strokovnega sporazuma v mesecu decembru prišlo. V zadnjih treh letih je bilo namenjenih več sredstev za opremo slovenske policije, zaradi tega, ker smo pred štirimi leti prav policisti, z obema sindikatoma, opozorili na eni od sej Odbora za notranje zadeve, da slovenska policija na etični pogon ne more več delovat, ker takrat smo dejansko bili plat zvona, ko smo ugotavljali, da nam pravzaprav drugi državni organi izročajo obrabljeno računalniško opremo, za slovensko policijo je bila pa še kako dobra in zelo smo jo bili veseli, ker smo bili vedno navajeni, da tako rečem, skromnosti, v slovenski policiji, ker se je vsa leta varčevalo vedno prav na slovenski policiji in slovenskih policistih in policistkah in policija je bila kot »šparovec«, ne v smislu, da se je vanjo vlagalo, ampak iz nje jemalo, ko je bila finančna kriza. V zadnjih treh letih se je ta trend seveda na srečo obrnil navzgor. Opremili smo policijo, dobili smo nova vozila, policisti so dobili novo uniformo. Namenjamo več sredstev oziroma predlagamo, da tako rečem, več finančnih sredstev za zaščitno opremo slovenskih policistk in policistov. Na žalost, so nas k temu pripeljali tudi določeni tragični dogodki, za katere si jaz, kot predstojnica slovenske   (nadaljevanje) policije želim, da se ne bi nikoli več zgodili, ko so torej policisti žrtvovali svoja življenja pri tem, ko so opravljali svoje naloge. Zaradi tega dejansko namenjamo oziroma predlagamo več sredstev za zaščitno opremo policistov.  Želimo si, seveda, da bi dobili torej več kandidatov za policiste. In kot predstojnica slovenske policije si bom vedno prizadevala za izboljšanje razmer v slovenski policiji, si prizadevam, zato smo tudi podali več predlogov za spremembo zakonodaje, tako Zakona o nalogah in pooblastilih policije kot Zakona o organiziranosti in delu v policiji. Pri tem pa vendar moram pohvaliti vse predloge obeh sindikatov, tako PSS kot SPS, za vse dosedanje spremembe oziroma predloge sprememb zakonodaje. Tudi zaradi njihovih predlogov so v slovenski policiji določene sistemske rešitve namenjene tudi izgorele policiste; pa če govorimo o psihološki pomoči in podpori in ustrezni pravni pomoči. In na dostojen, profesionalen način bomo, sem prepričana, vodili socialni dialog z obema sindikatoma v dobro policistk in policistov in seveda v dobro varnosti te države tudi v prihodnje.  Hvala lepa.
Hvala lepa tudi vam. Dobil sem še eno obvestilo, od 11. ure dalje na seji ne more sodelovati zaradi drugih obveznosti poslanec Žan Mahnič, Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke.  Za razpravo imamo sedem prijavljenih. Prvi ima besedo poslanec Branko Grims.
Hvala za besedo. Vsem prav lep pozdrav! Danes ima tale razprava do zdajle eno samo rdečo nit, se pravi, očitno je koalicija in njena Vlada zelo, zelo živčna in ji popuščajo živci. To ni prvič. Podobno je reagiral predsednik Vlade že samo ob omembi zidu okoli njegove hiše. In očitno takrat, ko se začne razprava o zaščiti Slovenije, o stanju na južni meji, o številu ilegalnih prehodov preko meje, o vsem, kar je s tem povezano, postanejo vsi strašno živčni. To je najboljši dokaz za to, da stvari niso take, kot bi morale biti, in to vsi prisotni zelo dobro veste. Stanje je daleč od tistega, kar bi moralo biti glede na veljavno zakonodajo. Od predlani do lani se je število ilegalnih prehodov v primerljivem obdobju povečalo za trikrat, od lani do letos pa še za trikrat. To se pravi, imamo skoraj desetkratno povečanje števila zabeleženih ilegalnih prehodov, se pravi, vdorov na ozemlje Republike Slovenije, protizakonitih vdorov na ozemlje Republike Slovenije. Koliko jih gre pa pri tem ilegalno čez Slovenijo, ne da bi bili zabeleženi, pa so ocene služb različne in se gibljejo od trikrat več od tistega, kar se tu zaustavi, do celo desetkrat več. Se pravi, številka je ogromna in to seveda ima tudi posledice.  Živeti na obmejnem območju je precej drugače, kot si večina tu predstavlja. Ljudje so tam seveda dnevno soočeni z nevarnostmi. In tu se postavlja vprašanje odgovornosti Vlade oziroma vladajoče politike za tako stanje. Mene pač nihče ne bo prepričal, da Slovenska vojska in slovenska policija ob korektnem sodelovanju nista sposobni mejo dejansko zapreti in ustrezno zaščititi. Vendar, seveda, potrebno bi bilo za to nameniti vsa možna sredstva, vse vire in dati tudi ustrezna navodila in ustrezna pooblastila. Ne vem, zakaj je toliko sramežljivosti glede aktivacije tistega člena. Če se lahko za rezervno sestavo policije brez problema dovoli vsa pooblastila, mislim, da za vojake, ki so profesionalci, bi se tista omejena pooblastila, ki jih predvideva ta zakon, tudi mirno lahko predvidelo in s tem olajšalo delo policistom in s tem tudi življenje vsem tistim ob meji.  Je pa tu eno zanimivo vprašanje, ki je po mojem temelj te živčnosti, ki smo ji bili prej priče oziroma očitnemu popuščanju živcev na strani Vlade in vladajoče koalicije.   Ta vlada ima v resnici dvotirno politiko. Vsi dobro veste zakaj in kako potekajo stvari z ilegalnimi migranti. Slovenski nevladniki hodijo dol v Bosno, tam spodbujajo ilegalne migrante k prehodu, odhodu proti Sloveniji in potem k protizakonitem vdoru preko slovenske meje in dajo navodila kako ravnati po tem in se s tem celo javno hvalijo. Vlada pa, ne boste verjeli, ima na svoji spletnih straneh napisano, da s točno temi istimi nevladniki, se pravi, na LBT kupe ideologiji utemeljenimi nevladniki na čelu s PIC in pa mirovnih inštitutom, citiram, odlično sodeluje. Kar pomeni, da Vlada financira tiste, ki povzročajo policiji dodatno delo. To v praksi to pomeni. in poglejte za kakšne ogromne številke v resnici gre. Nedavno objavljeni podatki o bilančni vsoti nevladnikov, govorijo o skoraj milijardi, tam nekje, 800 pa še nekaj milijonov evrov, kar je izjemno velika vsota. Tudi če odštejete tiste, ki ne sodijo v to kategorijo, na LBT kupe ideologiji utemeljenih raznih mirovnih inštitutov in PIC, gre še vedno za več sto milijonsko vsoto. To je ogromne denarja. Gospe in gospodje, to je vsota, ki je primerljiva s tistim kar Slovenija namenja za svojo vojsko ali pa za svojo policijo. In to daje ena in ista vlada. To se pravi, ena in ista vlada financira tiste, ki s svojo dejavnostjo, ki jo očitno ta vlada ne omejuje, dejansko povzročajo policiji dodatno delo in tudi vojski, ki pomaga ščititi južno mejo, tako da, spodbuja ilegalne migrante k vdoru preko slovenske meje. Potem se človek samo še vpraša, kdo ima koga za norca in jasno je, da so potem vsi živčni, če enkrat to temo načneš. Očitno gre za en ogromen organiziran biznis, v katerem se samo vprašaš kdo vse pri tem kasira, veliko pa jih očitno zelo dobro od tega živi. Plačujemo pa to vsi. Plačujejo slovenski davkoplačevalke, davkoplačevalci, plačujejo s svojo varnostjo državljanke in državljani, konec koncev marsikdaj doletijo zelo hude posledice tudi tiste, ki so sami prekršili zakon, ko so vdrli preko meje Republike Slovenije in se je dogajalo zdaj v zadnjih mesecih zelo veliko slabih stvari. Zato je najprej kar bi morali narediti, narediti vlada pri sebi red in olajšati delo svoji policiji in s tem tudi znižati stroške, če želite, za državljanke in državljane. Se pravi, nehati financirati tiste nevladnike, ki očitno pomagajo ilegalnim migrantom pri vdoru na ozemlje Republike Slovenije. prvič, ker to pospešujejo in drugič, ker zavlačujejo postopke, ker vsi dobro veste in vse kar se tam dogaja, je mogoče spraviti v okvir zakona, kajti zakon je tukaj kristalno jasen, kdor pomaga pri nezakoniti dejavnosti, tudi sam stori kaznivo dejanje. Tukaj ni nobenega pardona in jaz ne razumem kako lahko še vedno se vse to mirno gleda in se vse to dogaja. Razen seveda, če je tisti, ki je generalni organizator potem kar vlada sama, ampak o tem bi se morali pa potem zelo resno pogovoriti. Poglejte, celo bosanska vlada je zdaj odreagirala in nagnala slovenske nevladnike ven, ker so spet pod krinko turizma hoteli priti spodbujati ilegalne migrante k nadaljevanju njihovih aktivnosti in jim pri tem pomagati. Pa so jih nagnali. S tem je dokazala bosanska vlada neprimerljivo več modrosti od slovenske Vlade, ki tiste nevladnike plačuje. Ali bomo zdaj vse tiste stare vice o Husu in Hasotu preimenovali v vice o Šarcu in Cerarju, ali kako? Mislim, da bi si zaslužil, glede na modrost svojega ravnanja.  Danes smo tukaj zato, ker se vsi zavedate, da bo situacija samo še slabša. Nobenega razloga ni za kakršenkoli optimizem in stvari se rešuje na napačen način, pa tudi veliko prepozno. Poglejte samo to kar je predlagal Cerar, vsi dobro veste, če berete italijanske strani, tukaj se Sloveniji skriva, da gre v resnici za obširno dogovarjanje z italijansko vlado in da se zna zgoditi, da bomo zato po hitrejšem postopku z manj preverjanja in tako naprej prejemali nazaj ilegalne migrante kot doslej in v večjem številu, ker italijanski vladi zaradi stanja na italijansko-slovenski meji grozi v tem hipu celo interpelacija. Se pravi, ne govoriti, da so stvari pod kontrolo. Pod kontrolo očitno ni nič. V državi v kateri se voziš od Kranja do Ljubljane dve uri, kakor danes, bi si Vlada zaslužila kakšen / nerazumljivo/ furmana Marije Terezije in to s šepavim konjem, ampak tukaj pa govorimo o zaščiti celotne države. Ne gre za to, da bi pač bilo potrebno tako ukrepati samo zaradi, ne vem, varčevanja ali pa, ampak tudi to je zagotovo tehten razlog. Pomembna je predvsem varnost ljudi, varnost vseh in vsakogar. Ljudje imajo vso to pravico zahtevati od Vlade, od ministra, od vseh institucij Republike Slovenije. In Vlada je tista, ki mora zagotoviti okvir znotraj katerega bodo policisti, vojska in vsi ostali lahko ustrezno opravljati svoje naloge, pa temu očitno ni kos in bi morala iti. In če potem ta ista vlada tukaj izkoristi, konkretno v podobi ministra, čas za napad na predstavnika sindikata policije potem je to samo dokaz, da je ta vlada že v paniki, ker tako se pač v parlamentu ne ravna. To je nedopustno ravnanje. To vsi dobro veste, pa tudi nedopusten odnos med ministrom in sindikatom. To je nastopanje iz pozicije moči, pa z grožnjami. Če kdo misli, da je to ustrezna politika, potem moram reči, da se s tem globoko ne strinjam. In jasno je, da je to odraz stanja kakršno je in tega, da Vlada ve, da pravi problemi, še večji problemi šele prihajajo. Dejstvo je, da se bo tako ali drugače še poostril nadzor na italijanski meji, prihajajoči ilegalci ne bodo imeli več kam iti in se že kopičijo v Sloveniji, saj to vsi veste. Nastanitvene kapacitete so ne polne, ampak prepolne. Sistem poka po šivih in vse to seveda plačujemo davkoplačevalci. Vlada sedaj poskuša dobiti neke dodatne lokacije, ampak to ni nobena rešitev. Tukaj se potem zmeraj reče, treba je zaščiti manjšino. To demagogijo poslušam že tri leta. Kdo pa je tukaj manjšina? Če vemo, da je radikalnega islama milijarda pa pol, Slovencev pa dva milijona moram reči, da smo Slovenci zelo grozno majhna manjšina in zelo potrebna vse zaščite, ki je možna. To se je treba zavedati. In da Slovenija nima ne kapacitet, ne denarja, ne možnosti, ne ljudi, da vse tiste, ki želijo priti pospremi tako ali drugače ali na svoje ozemlje ali preko njega. Treba je pač začeti dejansko braniti meje in o tem bi se morali danes pogovarjati in to zelo resno. Najprej s tehničnimi sredstvi, ker to rešuje vse ostale potrebne ukrepe in seveda ta tehnična sredstva tudi ustrezno zaščitit z zadostnim številom ljudi. In pot da se pride do tega je zelo enostavna. Ljudi je treba ustrezno plačati. Če je za to treba narediti kakšno izjemo v sistemu jo je pač treba narediti, ne gre drugače. Najhujše pa je, če Vlada nekaj obljubi policistom, potem pa to obljubo tako milo rečeno relativizira, da ne rečem požre in se izkaže kot neverodostojna. In ne govoriti, da so policisti vsi zadovoljni s svojo plačo. Jaz ne poznam policista, ki bi rekel, da je popolnoma zadovoljen s svojo plačo, ga ne poznam. Če ste vi slučajno res take srečal, potem ste imel neverjetno srečo, ampak jaz močno dvomim v te besede, da vam odkrito povem. In zaradi tega imamo danes probleme. Če bi se skrbelo za kadrovsko politiko, če bi se za to namenila ustrezna sredstva, potem tega problema ne bi bilo. Ampak odgovornost za to nosi najprej minister, potem pa celotna vlada. Varnost pa je ena sama in je nedeljiva. In ljudje imajo pravico živeti varno in nobena pravica nobenega tujca ne more biti nad to pravico.
Naslednja ima besedo poslank Tina Heferle.
Hvala za besedo. Jaz sem bila danes na začetku seje zelo presenečena nad izvajanjem povabljenih oziroma nad izvajanjem predsednika sindikata. In tudi nad vašim izvajanjem, gospod predsednik, ki se radi kažete kot izjemen formalist in poznavalec Poslovnika. In če sem vam do danes še morda verjela, da poznate in spoštujete Poslovnik, ste me danes prepričal v nasprotno. V sklicu jasno in kratko piše: dnevni red Varovanje schengenske meje. To danes, kar poslušamo, sigurno ni jasno ali mi sedaj obravnavamo točko, ki ste jo, gospod predsednik, navedli v sklicu tega odbora, torej varovanje schengenske meje ali gre tu zopet za nek nagovor, promocijo in ne vem še kaj vse drugega s strani predsednika sindikata. Poslušali smo ga lahko skoraj eno uro in pol o vsem drugem, samo o varovanju schengenske meje ne in kot rečeno naj bi bila to današnja tema, pa kljub temu, da ste ga, gospod predsednik opozorili na začetku, ste ga pustili v nadaljevanju, da je ves čas govoril mimo teme in namen današnje seje je popolnoma jasen. To vsekakor ni razprava o varovanju schengenske meje. In če kdo krši danes Poslovnik ste to vi, gospod predsednik, s tem, ko ne zagotovite, da se na odboru obravnava tematika, zaradi katere ste sklical ta odbor. O tem namreč govori 75. člen Poslovnika. In spoštovani gospod predsednik, predlagam, da če ne poznate njegove vsebine si ga še enkrat preberite.  In še naprej, že na začetku smo lahko slišali tudi s strani kolegice Sluga, jaz se načeloma zavedam, ja, da Poslovnik oziroma dogovor o sklicevanju sej omogoča tudi takšno sklicevanje sej, kot je današnja, torej ponovna nujna seja na temo migracij oziroma danes varovaje schengenske meje. To ni nič novega. Je pa današnja seja odbora sklicana brez kakršnegakoli gradiva, brez kakršnekoli obrazložitve zakaj in čemu ta nujna seja, kar je sicer načeloma legitimno, ampak dejstvo je, da takšno sklicevanje sej ni običajno, niti ni zaželeno, ker obstaja neko priporočilo strokovnih služb Državnega zbora, da se na tak način sej ne sklicuje, če to ni nujno. In na takšno sejo se ne da kvalitetno pripraviti, niti kvalitetno in ustrezno pripraviti izhodiščnih točk za svojo razpravo, ker sam bog pa vi, gospod predsednik, veste razloge za sklic današnje seje. Sicer ste nekaj njih povedali že v uvodni predstavitvi, ampak gre razprava popolnoma mimo te točke dnevnega reda. In po mojem mnenju to ni način po katerem bi človek deloval dobronamerno, pač pa gre tu spet, pa to zadnje čase ves čas ponavljam, grem že sama sebi na živce, ampak mi ne daste druge možnosti, torej tu gre spet za nek vaš spreten manever stranke SDS, ki skuša izrabiti teh svojih 5 minut za, ne vem kaj, nagovor volivcev.  Glede vsebine, nujno sejo na to temo, torej … / oglašanje iz klopi/ ukrepi za učinkovito zaščito schengenske meje… Gospa Anja Bah Žibert, mi boste dovolila, da v miru razpravljam, ker me malo motite? …/oglašanje iz klopi/ Malo me motite, ko govorite. Torej, to temo smo imeli že na odboru 14. maja. Takrat ste sicer navedli tudi razloge in obrazložitev za sklic. Med temi razlogi ste navedli povečano število ilegalnih prehodov. No, danes, kot sem že povedala, imamo na mizi zopet sklic izredne seje odbora zopet varovanje schengenske meje. Ne vem, se sprašujem, ali vam je zmanjkalo tem ali samo želite biti predvidljivi. Ker da bi se v teh 14 dneh zgodilo kaj tako drastičnega, da bi bilo potrebno zopet sklicati nujno sejo odbora na to isto temo, vi jih praktično na eno in isto temo sklicujete kar vse povprek, to, po mojem mnenju, je malce pretirano in zlorabljate to temo za diskusijo o vsem drugem možnem.  Gospod predsednik navedli ste razlog za sklic te seje, in sicer je to zopet neka izjava na ne neki tiskovni konferenci. Podobno ste pred kratkim sklicali tudi izredno sejo Državnega zbora na temo krivosodja oziroma pritiskov v sodstvu. Če je to vaš modus operandi stranke SDS, potem verjamem, da bo tovrstnih sej še več. Ali je to smotrno in operativno ali pa celo legitimno, imamo pa verjetno vsak svoje mnenje pri tem. Dejstvo je, da številke nedovoljenih migracij do 26. maja v primerjavi z enakim obdobjem lani, so nekoliko višje, ampak to hkrati pomeni, da policija dejansko dela, ker te migracije zaznavajo. Če je obravnavanih več ilegalnih prehodov, pomeni, da policija uspešno opravlja svoje delo. Zdaj, špekulirati o tem, koliko je pa tistih ilegalnih migrantov, ki jih policija ujame, spoštovani kolega, tega pa tudi vi ne morete vedeti in lahko zgolj in samo zlonamerno špekulirate in strašite državljane, dokazov za to pa nimate, ker jih ne morete imeti. In podobno je z drugim dejstvom oziroma razlogom, ki ste ga gospod predsednik navedli kot razlog za sklic te seje. Rekli ste, da prihaja do zlorabe azilne zakonodaje in v isti sapi potem naprej, da je število vlog za azil in odobritev teh vlog, primerljivo s številkami od lani. Zdaj jaz res ne razumem, ne vidim kje so te izredne okoliščine, ki narekujejo sklic nujne seje odbora. Na podlagi vsega kar sem zdaj povedala, se meni zdi več kot očitno, da pravih razlogov za sklic te nujne seje danes ni in gre žal zopet za zlorabo teme ilegalnih migracij za namen propagande sindikalista in pa stranke SDS.  In če se dotaknem še drugega dejstva, ki je po mojem mnenju celo bistveno bolj zaskrbljujoč. Odločitev predsednika, ki je na današnji odbor pri tej točki, o kateri bi sicer morali razpravljati, pa ne, vabil tudi oba sindikalista, torej Policijskega sindikata Slovenije in Sindikata policistov Slovenije, je skrajno neprimerno. Pa bom začela z druge strani. Če naštejem glavna področja, kjer deluje Policijski sindikat Slovenije: urejanje delovnopravnega razmerja in socialnega položaja zaposlenih, skrb za dobre delovne pogoje, aktivnost v pogajalskih skupinah, pridobivanje ugodnosti za člane organizacije in izobraževanje in športne aktivnosti, počitniška dejavnost in tako naprej. Lahko naštejem tudi pravne predpise, ki urejajo in opredeljujejo dela sindikata: odločba o reprezentativnosti Policijskega sindikata Slovenije, potrdilo o hrambi statuta, pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij med Ministrstvom za notranje zadeve in Policijskim sindikatom Slovenije in še naprej. Torej, zakaj vse to govorim? Ker je res skrajno nenavadno, da predsednik na temo verovanja Schengenske meje, povabi tudi predsednika sindikata. Tudi statut, vaš statut v 4. členu, ki opredeljuje namen in cilje sindikata – nič ne piše o tem, da bi sindikat kakorkoli smel ali pa mogle vplivati na posamezne odločitve v zvezi s tehničnimi operativnimi ali pa drugimi varnostnimi ukrepi policije glede njenega delovanja. O tem bi se danes morali pogovarjati glede na temo dnevnega reda, pa se te teme ne držimo. To ej bilo že več kot očitno iz izvajanja predsednika sindikata, kjer smo dejansko lahko videli pravi namen današnje razprave, ki kot rečeno varovanje Schengenske meje to ni. In to je s svojo pasivnostjo potrdil tudi predsednik odbora, ker bi dejansko moral posredovati v razpravo oziroma ne razpravo, ampak predstavitev stališča predsednika sindikata vsakič, ko je zašel iz teme, kar je bilo praktično ves čas. In to ni nič drugega kot zloraba Poslovnika, gospod predsednik. Imeti debato o socialnem dialogu. Predsednik sindikata je več kot eno uro in pol oziroma malo manj, govoril praktično samo o tej tematiki. Sigurno ni tema, ki se dotika oziroma bi se vsaj malo dotikala teme varovanja Schengenske meje. In ustvarjati tak nek sindikalen pritisk zaradi določenih političnih agend stranke SDS, je po mojem mnenju sprevrženo. Ne vem, kaj imajo stavkovni sporazum, finančni učinki, bruto, bruto ali ne vem o čem vse ste govorili, skupnega z varovanjem Schengenske meje, ne vem. Lepo vas prosim no, ne imejte nas za norca, ker si s tem nastavljate samo lastno ogledalo, pa si sami odgovorite, katera podoba v tem ogledalu se vidi. Drugače kot tako, se na vaših odborih, gospod predsednik, niti ne da več razpravljati. Vodenje je danes katastrofalno in če ste s tem današnjim manevrom poskusili ali pa želeli pokazat, da je Vlada v ne vem kakšni paniki, kot smo zdajle lahko slišali gospoda Grimsa, ja je vaš poskus spodletel no in dajte že opustit to vašo mantro in demagogijo, ker zgleda malo patetično vse skupaj.
Branko Grims, replika.
Glejte, spoštovana poslanka, vladajoče koalicije, če ne vidite povezave, če je res ne vidite, med višino dejanske plače polista in številom tistih, ki so pripravljeni sprejeti delo v policiji in s tem tudi varovanje južne meje, potem me res ne čudi, če največja vladna stranka pošlje v Evropo pač gospo, ki misli, da je Bruselj nekje na Nizozemskem, ne? Toliko o strokovnosti, pa o realnosti zavedanja, drugo pa govorit o konkretnih ukrepih, da naj jih damo. Glejte, vi velikokrat govorite, kako boste nekaj uredil, sistemsko in podobno, ampak v računalništvu imamo en izraz, ki se mu reče »vaporware« - to je tisti program, o katerem vsi govorijo, pa ga še nikoli nihče ni videl, ker še ni, ga ni in tako približno zgledajo vaši zakonski predlogi, ker jih tudi še nihče ni videl in jih nikjer ni. Če bi hoteli, bi seveda te stvari že zdavnaj pripravili, ampak jih niste in točno sami veste, zakaj. Kar pa se tiče sindikata, pa samo to - sindikat je velikokrat opozarjal v preteklih letih na stvari, ki bi jih pričakoval od vladajoče koalicije oziroma od ministra. Recimo o problematiki izpostavljenosti policistov okužbam tudi z zelo hudimi težkimi nalezljivimi bolezni, ki jih prinašajo ilegalni migranti. Ko sem te teme načenjal v parlamentu, so se praviloma levičarji posmehovali, ko je to spregovoril sindikat, je bilo pa drugače, samo človek bi pričakoval, da bo prvi, ki bo to spregovoril, odgovoren minister, ne? Zato je tudi pomembno delo sindikata in zato ne govorite, da pač tisto, kar dela sindikat, nima nobene zveze z varovanjem južne meje. Vse to kar govori, je ta sestavni del, je njegov neločljiv sestavni del in te teme so izjemno pomembne in če se tega ne zavedate, potem se bog usmili naše domovine Slovenije.
Poslanec Jernej Vrtovec ima naslednji besedo.
Najlepša hvala, saj, zelo na kratko. To obkladanje med enimi in drugimi ne pripelje nikamor oziroma še najmanj k iskanju rešitev, ampak če, na eni strani pač skušaš razumet sindikat, da se bori za svoje pravice in da je že sam sindikalni boj in tako dalje, je bolj glasen in tako dalje, na drugi strani, pa bi vas, gospod minister, rad spomnil to, da ste tisti, ki mora umirit to retoriko, ne pa prilivat olja na ogenj. Me pa je v vaši razpravi čisto tako nič zmotilo, ampak, najbolj pa ena stvar in sicer, stavek, ki ste ga izrekli, citiram: »..da delo sindikata spominja na parapolicijo.« In zelo kratko vprašanje – imamo torej v tej državi po vašem mnenju parapolicijo, ki deluje ali ste se zmotili? Kajti, če to imamo, potem ste tudi vi soodgovorni, da to imamo in da je to nezakonito in tako dalje in morate pri tem ukrepati ali je šlo za vaš »fail«, pri tem ko ste sindikat obsodili, da gre, da spominja na parapolicijo? So zelo hude obtožbe, ki terjajo, ne vem, zdaj bi kakšna druga komisija v kletvi s tem pogovarjala, ne? Kajti če to je minister ali pa je šlo samo za vaš piar, zdajle.. Ampak ne moremo pa kar, jaz mislim, da nimamo parapolicije - upam da nimamo - če pa imamo, potem je to pa problem. Če ste zdaj to zavajali, potem se pa upravičite.
Boste odgovorili, minister?
Boštjan Poklukar
Vsekakor. Hvala lepa za vprašanje. Vsi poznamo afero Koprivnikar, in mene skrbi to, kar sem danes slišal. Hvala lepa.
Jaz mislim, da poslanec ni zadovoljen s tem odgovorom. Izvolite, Jernej Vrtovec.
Vi ste uporabili dikcijo parapolicija. Torej to, kar se je zgodilo v aferi Koprivnikar in kar se zdaj dogaja vam, gre za parapolicijo. Hočem samo potrditev. A veste, zakaj? Ne zaradi vas, da vas zdaj za karkoli krivim, ampak potem morate ukrepati, če imamo mi parapolicijo v tej državi. Ker mislim, da demokratična in pravna država nima nikjer zapisano, da lahko ima parapolicijo. Jaz razumem tisto zgodbo pri Koprivnikarju kot veliko nezakonito ravnanje, nezakonito dejanje, ne kot parapolicijo, kajti parapolicija pomeni nekaj popolnoma drugega - to pomeni vzporedno organizirano delovanje policijskih enot. Če je to to, potem, gospod minister, moramo danes popoldan še kakšen drug organ sklicati.
Generalna direktorica policije je želela podati dopolnilni odgovor. Izvolite.
Tatjana Bobnar
Hvala lepa. V Republiki Sloveniji ne deluje parapolicija. In v okviru slovenske policije nimamo nobenih paraorganizacij in parapolicistov. Slovenski policisti vsak dan opravljajo svoje naloge strokovno in zakonito. Vse odklonske pojave, ki pridejo tudi v policiji, ker slovenska policija je del slovenske družbe, imamo za to mehanizme, da jih odkrivamo in sankcioniramo. In vsi udeleženci v tako imenovani zadevi Koprivnikar so bili procesirani in ustrezno obravnavani s strani posebnega oddelka kot tudi sodišč in torej sankcionirani. Slovenska policija je zelo nadziran državni organ, eden od najbolj nadziranih državnih organov, tako s strani Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb kot s strani državnih tožilcev, preiskovalnih sodnikov, ki nam izdajajo odredbe za preiskovalne ukrepe, kot s strani Direktorata za policijo in druge naloge na Ministrstvu za notranje zadeve. Prav tako tudi slovenska policija sama izvaja svoj lasten nadzor znotraj, da tako rečem, svojih vrst. Nadzirani smo s strani medijev, ne nazadnje tudi s strani poslanskih vprašanj in s strani nevladnih organizacij. Tako nadzora nad slovensko policijo je več kot dovolj, nikoli se ga ne izogibamo, delamo odprto, zakonito in transparentno.  Hvala lepa.
Jernej Vrtovec ima besedo.
Samo to, da se zahvalim generalni direktorici, ki mi je podala ta odgovor in demantirala to, kar je govoril prej minister. Jaz tudi mislim, da ne občutim kot državljan, da imamo mi parapolicijske enote v državi. In se strinjam, da kar pa je odklonov, nezakonitih ravnanj, da so tudi znotraj hiše sankcionirani.
Glede na to, kar je povedala generalna direktorica policije, ali se vam ne zdi, minister, primerno, da bi se javno opravičili, glede na to, da ste podali neko izjavo, ki ne drži in ki je bila groba žalitev.
Boštjan Poklukar
Ne.
Dobro.  Imamo še kar nekaj prijavljenih. Glede na to, da imamo za 12. uro sklicano redno sejo odbora, bom jaz na tej točki 10. nujno sejo prekinil, nadaljevali jo bomo prihodnji teden; o točnem terminu, datumu in uri boste obveščeni pisno.  Hvala lepa in lep dan še naprej!  (SEJA JE BILA PREKINJENA 30. MAJA 2019 OB 11.40.)
In Lokalno Samoupravo
1. nadaljevanje 10. nujne seje (11. junij 2019) Sejo je vodil predsednik Zvonko Černač. Seja se je pričela ob 14.04.
Spoštovani vsi prisotni, vse vas lepo pozdravljam!  Pričenjam nadaljevanje 10. nujne seje Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.  Prejel sem tri opravičila za udeležbo na današnji seji in sicer so se opravičili poslanec Robert Polnar iz Poslanske skupine DeSUS, poslanka Nataša Sukič in poslanec Boštjan Koražija iz Poslanske skupine Levica. Na seji pa Kot nadomestni člani oziroma članice odbora Robert Pavšič namesto Nika Prebila iz Poslanske skupine Liste Marjana Šarca in Marko Bandelli namesto poslanke Maše Kociper iz Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek. Na mizo ste prejeli nek pregled sej, ki so bil v prejšnjem in v tem mandatu sklicane na podoben način kot seja, ki danes teče predvsem zaradi tega, ker so bile neke pripombe oziroma očitki, pomisleki glede tega, zakaj ni gradiva za to sejo. V tem mandatu je bilo 6 takih sej, v prejšnjem kot vidite 30, tako da ta sklic ni bil nič neobičajnega glede na Poslovnik Državnega zbora in glede na parlamentarno prakso.  Nadaljujemo pa razpravo glede varovanja schengenske meje. Danes z nami ni ministra, ampak je državni sekretar, mag. Sandi Čurin, ki ga lepo pozdravljam in namesto generalne direktorice policije namestnik Jože Senica, oba s sodelavci, ki ju lepo pozdravljam in z nami je tudi predsednik Sindikata policistov Slovenije s sodelavci, mag. Kristjan Mlekuš. Lepo pozdravljeni tudi vi! Pričenjamo torej z nadaljnjo razpravo. Od zadnjič imam prijavljenih še 9 razpravljavcev. Prvi dobi besedo Robert Pavšič za njim pa Zmago Jelinčič Plemeniti. Izvolite.
Najlepša hvala. Dober dan! No, nekaj časa je minilo vmes od zadnje seje na kateri smo obravnavali to problematiko. Verjetno so se tudi strasti kar konkretno umirile. No, vesel sem, da smo dobili najprej pojasnilo glede sklicevanja delovnih teles brez gradiva, ampak manjka pa tukaj še en stolpec kdo je bil pobudnik oziroma kdo je sklical sejo, to bi bilo tudi zanimivo videti, ampak jaz ne postavljam pod legitimnost sklica te seje zaradi tega.  Najprej moramo jasno pohvaliti policijo in policiste. Policija je nepogrešljiv del varnostnega sistema v Slovenije, ne samo v Sloveniji, ampak po celem svetu. Tudi osamosvojitvena vojna brez takratnih miličnikov in potem še dolgoletnih policistov ne bi bila to, kar je bila, sploh tisti, ki so bili tesen zaveznik manevrskih struktur po celotni Sloveniji. In danes lahko ugotovimo, da sistem očitno v danih razmerah deluje, zato ne moremo prehvaliti požrtvovalnosti, poguma in strokovnosti policistk in policistov. Nikoli ni dovolj zahval za delo, ki ga opravljajo. In tudi zato policist oziroma policistka ne more biti vsak. Potrebno se posebne psihofizične sposobnosti, torej umske in telesne. In zadnjič smo, tako čez prst ocenjeno, 50 minut uvodoma poslušali različne argumente in postopkovni ping pong ter eno uro in 18 minut poleg tega za ugotovitev, da je Policija kadrovsko podhranjena, da so legitimna vprašanje glede pogojev dela in da so plače prenizke. Ampak to vemo že 25 let.  In vas osebno, mag. Mlekuš, dejansko so vas izkoristili za politične namene. Najprej ste si pa zato deloma krivi tudi sami. Najprej z navedbami v medijih in kasneje še z vsebino novinarske konference. Pa ne bi pogreval tega, ker nima smisla. In v to zgodbo ste tudi vi osebno potem vpletli sindikat, ki ga zastopate. Dokaz, da so as zlorabili oziroma da so vas izkoristili za politične namene je bil prisoten zadnjič in je prisoten tudi danes, predvsem na eni strani tega omizja, ko na pogovor, ki pravzaprav izpostavlja sindikalni boj in položaj policistov v Sloveniji pridejo prvokategorniki desne migracijske politike. Zato po mojem mnenju obstaja ena senca dvoma na vaš sicer - sem rekel - legitimen in popolnoma upravičen sindikalni boj za izboljšanje pravic policist in policistov. Ampak, če ste mnenja, da boste socialni dialog lahko vodili za tem omizjem in na ta način, potem vam povem, da ne boste uspešni. Žalostno, ampak tako je. mi se ukvarjamo z drugimi zadevami. Tukaj ni socialnega dialoga, ampak skrajna politična debata. Zato še enkrat oba sindikata javno pohvalim zdaj, odličen sindikalni boj bijeta, ampak ne se pustiti izkoriščati za politične namene, ne glede na to, kdo jih poskuša uveljaviti in spraviti na površje. Še enkrat pa vso pohvalo policistka in policistom in tudi ministrstvu za zadeve, da obvladuje ta sistem, varnostni sistem v danih razmerah.  To sem želel povedati. Hvala.
Ja, Janja Sluga, postopkovno, izvolite.
Hvala lepa, predsednik. Zdaj se obračam direktno na vas in vas bom pohvalila za tole, kar ste nam pripravili danes na mizo, da imamo končno natančen pregled nad vsemi odbori oziroma vsemi sejami, ki so bili sklicane neskladno s poslovnikom, se bom milo izrazila. Ampak bi vas pa želela nekaj vprašati v zvezi s tem, kar ste pripravili. Dajte nam prostim tudi informacijo kdo so bili predsedniki vseh teh delovnih teles, ki so tu našteta, namreč v prejšnjem mandatu Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, Odbor za obrambo, to sta edina dva odbora, ki sta tukaj na tem seznamu, pa v letošnjem oziroma v zdajšnjem mandatu še odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. To se mi zdi bistvena informacija, da vemo kateri so tisti predsedniki, ki so kršili poslovnik s sklicevanjem takšnih sej.
Ja, nisem zaznan postopkovnega. Ti odgovori so javni na spletni strani Državnega zbora, verjamem, da jih poznate, ker ste bila v preteklem mandatu članica nekaterih od teh odborov. Jaz bi vas prosil, da ne začenjam na enak način kot smo začeli na začetku te seje, ker bom drugače prisiljen ravnati v skladu z določbami 77. in 78. člena Poslovnika. Torej, postopkovno ne pomeni izkoriščanje te možnosti zato, da ovirate delo seje. Če imate kaj vsebinskega za povedati se oglasite pri razpravi.  Še Robertu Pavšiču: V vseh primerih, ki so bili tam navedeni, na tem seznamu je seveda predsednik odbora tisti, ki je sklical te seje.  Naslednji ima besedo Zmago Jelinčič Plemeniti.
Hvala lepa.
b>izklopljen mikrofon/ Postopkovno. Predsednik, postopkovno.
Prosim, da ne motite poslanca pri govoru. Zmago Jelinčič Plemeniti.
b>izklopljen mikrofon/ Postopkovno.
Sem vam že dal uvodoma postopkovno in ne bom dovoljeval plejade postopkovnih vprašanj. Prijavite se za razpravo, za enkrat vas nimam med prijavljenimi.
b>izklopljen mikrofon/ Postopkovno, / nerazumljivo/
Jelinčič Plemeniti ima besedo, Janja Sluga opomin.
Hvala lepa. No, jaz ne bom politiziral, pa se ne bom prerival in izkazoval svoje koalicijske moči, ampak se bom osredotočil na problematiko, ki jo razpravljamo in to je varovanje schengenske meje. Dejstvo je, da je to varovanje izredno slabo, ampak ne zaradi nesposobnosti policije ali pa vojske, ampak zaradi nesposobnosti slovenske vlade, da bi okrepila enote policistov na meji do te mere, da bi lahko kontrolirali prehode. Recimo samo v soboto 8. 6. je bilo v 24 urah več kot 100 migrantov, ki so udarili čez mejo. Bosanci ne obvladujejo več svoje meje in celo tako daleč je prišlo, da običajni sejem v Kladuši ni več mogoč in zdaj je že vprašanje, če bodo v Karlovci lahko imeli sejem zaradi tega, ker si enostavno ljudje ne upajo več pojavljati naokrog. Zadev na tem področju je pa ogromno. Recimo kako je po prijetju s tujci, ki zaprosijo za azil. Večinoma so vrnjeni Hrvatom, ampak seveda pridejo nazaj v Slovenijo po isti lokaciji ali pa po drugi lokaciji. Ponovi se isti Ponovi se isti postopek policije oziroma če imamo v Sloveniji srečo ti migranti pobegnejo in jim uspe priti v Italijo, tako da vsaj problemov nimamo z njimi. Tujci, ki pa zaprosijo za azil, tukaj je pa spet problematika. Namreč osnovno delo je predolgo, moral bi biti krajši postopek, vse bi se moralo izvajati že na meji sami ne pa da se prevaža migrante v azilne domove in se jim nudi zdravstvena pomoč, preoblečejo jih, obujejo jih, umijejo jih, noben pa ne pregleda kakšne bolezni prenašajo s seboj. In policisti in delavci azilnega doma enostavno, ko opravljajo ta osnovni postopek, ne morejo izvesti vsega zaradi števila migrantov, ki prihajajo. Pa tudi čeprav je kar precej teh migrantov zapusti, samovoljno zapusti te azilne domove, predvsem v Logatcu in v Ljubljani, najprej se pa še sprehajajo po mestih okoli in delajo razne svinjarije. Konec koncev v zadnjem časopisu je bilo napisano, da so s kamni napadli 11-letno deklico in so jo ranili. Kdo bo zdaj tukaj karkoli naredil? Koalicijske stranke zagotovo ne, ki lažejo, da migrantov praktično ni in da so vsi dobronamerni in hočejo pomagati Sloveniji tako ali drugače. Ali se bomo morali oboroževati? Ljudje se bojijo, bojijo se za svoje otroke in nekdo, ki so mu ukradli in razbili en vikend je rekel: »Od zdaj naprej bom spal s pištolo pod blazino.« jaz ga popolnoma razumem. Ima pravico braniti svojo integriteto, svoje otroke in svojo lastnino.  Kaj je še ena zanimiva stvar pri migrantih? Kadarkoli jih dobijo in tudi če jih dobijo zunaj azilnega doma, vedno se predstavijo pod enim drugim imenom, vedno nova in nova imena, edino kar se dogaja po navadi imajo rojstni datum vsi enak. To seveda dodatno otežuje delo policije. Poleg tega so prostori azilnega doma legli, leglo in prostor kjer se ustvarja nov kriminal, trgovina z drogo, prekupčevanje in še vsaj kaj drugega. Reda nobenega ni, kar potrjujejo tudi delavci znotraj azilnih domov. Varnostna služba samo nemo opazuje kriminalna početja tujcev, ki so velikokrat tudi organizatorji prevozov migrantov, trgovine z mamili in podobno. Nihče se jih ne sme dotakniti. V Sloveniji imajo ti ljudje absolutno imuniteto. Ena od rešitev bi lahko bila izvajanje hitrih postopkov s strani Ministrstva za notranje zadeve, ki vodijo azilne postopke, najbolje, da bi to izvedli na meji sami, kar bi bistveno prispevalo k odpravi problemov, vendar kot pravijo baje ni politične volje.  Ministrstvo za notranje zadeve pravzaprav ne želi bistveno izboljšati te situacije, saj so nevladniki in ne ostale evropske inštitucije očitno premočne. Ob enem pa naši uradniki birokrati slepo sledijo zakonu in zlorabi azilne politike in ne želijo nobenih sprememb. Najboljša sprememba bi zagotovo bila ta, da bi se schengenska meja prestavila iz slovensko-hrvaške na hrvaško-srbsko oziroma hrvaško-bosansko mejo. Na ta način bi morali azilne domove graditi na tisti meji, mi bi pa svojo državo varovali na enak način kot varujejo svojo državo Avstrijci na slovensko-avstrijski meji. Zloraba azila je očitna in tudi postopke azilnih domov bi bilo potrebno okrepiti in veliko migrantom oziroma migrantom to povedati že na sami meji. Migranti se namreč policistom posmehujejo, ker vedo, da jim policija nič ne more oziroma nič ne sme. Migranti so zaščiteni ne glede na to, da napadajo policiste se policisti ne smejo braniti zaradi intenc naše slovenske politike, ki pritlehno prikimava evropskim zahtevam, da se je treba ravnati z migranti ne vem na kakšen način, še na bistveno boljši način kot se to dogaja s slovenskimi državljani. Če grem jaz čez mejo ali pa na mejo in me ustavi policist, moram imeti pri sebi osebno izkaznico. Ja, mogoče bi bilo boljše, da bi rekel, dajte mi azil, pa me bodo še domov peljali. Tako daleč smo prišli.  Vrh policije namreč zavaja javnost z resnico in si ne upa povedati tega, ker se bojijo, določeni uradniki, birokrati, da bodo odstavljeni, če bodo povedali kaj je res. Policija je učinkovita pri lovljenju migrantov, vendar na drugih področjih je pat o Sizifovo delo. Konec koncev, ko jih pripeljejo po dolgih mukah v Ljubljano ali pa v Logatec ali pa še kam drugam, v glavnem se ugotovi, da se nič ne stori in čez en teden dni policisti primejo istega migranta, ki je že enkrat ali dvakrat ali večkrat šel čez mejo. Je pa tudi res, da je pri lovljenju teh migrantov je problem, ker osebja je premalo. Podhranjenost policijskih enot na meji je v bistvu grozljiva. Konec koncev, že v Ljubljani je policijska zasičenost samo 61 %. Skratka, zaradi tega, ker se morajo določeni policisti ukvarjati z migranti, se lahko razvija kriminal v Ljubljani in kriminal v Ljubljani je v porastu tudi zaradi tega. Jaz ne vem zakaj vojska oziroma Policija, ne zaposli vojakov, ki so dosegli določeno starost in ne morejo biti več vojaki in jih vzame v svoje vrste. Seveda na ta način, da se vojakom potem ne zniža plača, ampak da ostanejo na istem nivoju. konec koncev, dve muhi na en mah. Ti ljudje bi dobili zaposlitev, so že izšolani, znajo rokovati z orožjem, treba jim je dati samo še večja pooblastila.  Dogaja se tako, da recimo, če se zgodi kakšen velik zločin, kjerkoli, dostikrat patrulje ni, ker so ljudje, vse patrulje so na obravnavi migrantov. Pokrivati tako velika področja je pač težko, se ne da s pomanjkanjem policistov na terenu, zaradi dolgotrajne obravnave migrantov, ki jih bomo pa potem še dobili nazaj, ko se bo Nemčija spomnila, da nam jih porine nazaj, ali pa Italija, ko ne bo pustila in bo zavirala prehod migrantov do te mere, da nam bodo vrnili še tiste, ki pridejo iz južne Italije gor, kar je že poskušal narediti gospod Cerar s tistimi, bedasto varianto o skupnih kontrolah. Moram povedati, da med policisti ni dobrega vzdušja. Med policisti vre. Siti so kimanja, pa laganja, da je vse vredu, in da se nič ne da narediti in obrniti na bolje. Zavedajo pa se, da prihajajo poletni meseci, ko bo migrantov še več in še več, policistov pa manj in konec koncev ne bodo mogli niti na dopust, da se bi malo oddahnili od tega dela, ki ni enostavno. Ilegalni prehodi državne meje potekajo predvsem na območju Ilirske Bistrice, Črnomlja, Metlike, Brežic, Kočevja, Cerknice. V zadnjem času tudi spodje Istre in pa Gorišnice in Prekmurja. To so zdaj nove poti, ki se odpirajo. Teren je obširen in raznolik. So poraščeni gozdovi, prepadi, pa travniki pa ne vem kaj vse in seveda, za Policijo to predstavlja veliko oviro. Policisti morajo hoditi peš, morajo laufat za tistimi migranti, migranti imajo pa na svojih telefonih točno napisano pot z GPS, tako da ne morejo niti zgrešiti kam gredo. Poleg nevarnosti zaradi terena je za policiste še kakšna druga nevarnost. Konec koncev, tujci postavljajo tabore kjer zapustijo ogromno svinjarijo in ne vemo kakšne bolezni prinašajo s seboj. Švedska se zdaj bori z eno lišmaniozo, ki je bila neznana na Švedskem, je pa grozljiva bolezen. Poleg tega se je dvignilo bolezensko stanje tudi tuberkuloze pri slovenskih nevladnikih, kar se skriva.  pri slovenskih nevladnikih, kar se skriva. In zagotovo tega niso dobili, kaj jaz vem, tamle v Maximarketu.  Kar se tiče taborov, so postavljeni v precej zaraščenih predelih in tja hodijo migranti v večjih skupinah po točni GPS navigaciji. Imajo organizirano hrano in na določenih punktih jih čaka tudi sveža obleka, hrana, voda, itn. organizirani so izredno dobro. V glavnem s strani nevladnih organizacij. In ljudje, ki živijo tam v okolici, so silno nervozni. Ne vedo kaj bi, ne počutijo se varne, in ne vedo kaj bo prinesla noč. Policistom pa, kot so mi povedali, ne zaupajo, zaradi tega, ker pravijo, policisti nas z velikim veseljem na cesti kaznujejo, ko rabimo njihovo pomoč pa jih ni. Ti tabori so v glavnem ob večjih cestah, približno 100 do 200 metrov pomaknjeni v notranjost in seveda čakajo dokler ne dobijo komande oziroma dokler ne pridejo po njih s kombiji, z avtomobili, z ne vem kakšnimi prevoznimi sredstvi. In število teh prehodov in tudi taborov, zaznanih taborov je vedno več. Število prehodov se povečuje in vprašanje pa je, koliko pa je tistih prehodov, ki jih ne zaznamo. Poleg tega je še tudi veliko število vrnjenih tujcev od tujih varnostnih organov iz Italije in iz Avstrije. Za enkrat še ne, ne vem koliko, pripravlja pa se, da bo to eskaliralo. Italijani pa beležijo precejšnje število naših prehodov iz Slovenije, ilegalnih, iz Slovenije v Italijo. Zdaj mislim, da bomo kmalu dosegli, Salvini je že nekaj napovedal v tej smeri, da se bo začelo dogajati, da nam jih bo tudi Italija vračala.  Kar se pa tiče opreme policistov, je pa oprema tudi žalostno, žalostna. Veliko opreme je take, ki ni uporabna zaradi konfiguracije terena. Policist v obleki v kateri lahko ureja svoje delo v mestu, nikakor ne more iti z isto opremo, z isto obutvijo na teren. Policija je kupila drone, vendar je pa zanimivo to, da bistveno več uporablja drone, uporabljajo tisti, ki sprovajajo migrante kot pa naša policija. Bistveno več. Zdaj, droni so oprema, ki veliko stane, je pa tudi še druga problematika, strokovno osebje mora biti, in tako naprej. Hec je kakšen je postopek za aktivacijo drona in kako hitro je lahko na lokaciji kjer se pokaže njegova potreba. Po navodilu, ki ga je izdala generalna direktorica policije, je to tako, da policist o potrebi obvesti OKC. Potem OKC o potrebi za katero natančno se ne ve katera bi lahko bila, najprej obvesti GPU, to se pravi, Generalno policijsko upravo. GPU nato obvešča službo pod katero okrilje droni spadajo. Ta služba potem informacijo predela, informacijo preda operaterju piloti, ta se samostojno odloči ali je območje res takšno, da bi prišel dron v poštev. To potem pilot potrdi ali ovrže, poda informacijo nazaj na Generalno policijsko upravo, ki o njegovi dronovi oziroma tej pilotovi odločitvi obvesti OKC, OKC pa potem neposrednega uporabnika na terenu. Med tem časom so begunci že na želeni lokaciji, storilci kaznivega dejanja pa tudi že najmanj v Italiji ali pa v zadnjem času zdaj na Češkem. Glede na ceno dronov in pa njihovo dejansko uporabnost, enostavnost in priročnost, bi jih morali imeti na vsaki policijski upravi, tako kot konje in službene pse, in jih uporabljati po potrebi. Ni problematično pogledati kako imajo to urejeno Nemci, kjer ima policijska patrulja z večjim avtomobilom, s kombijem, ima dron že notri in ga uporabljajo po lastnem premisleku. Torej, enostavno bi imeli na UKC pilota, ki je hkrati delavec na UKC in    (nadaljevanje) ko se pokaže potreba, se tega uslužbenca izkoristi za res hitro observacijo, drugače je vse mimo. Posamezne večje policijske mejne postaje bi lahko imele drona, ki bi lahko takoj vzletel in takoj observiral, posnel in naprej sporočil podatke. Pomembna je pač hitrost, pa naj bo to kakršnokoli obvestilo o ropu ali o drzni tatvini ali o pogrešanih osebah ali o nezakonitih prehodih čez mejo. Res pa je, da je policija nabavila neke drone, ki pa strokovno niso dobri; namesto da bi nabavili profesionalne drone, so nabavili neke take, ki so bolj, bi rekel, na meji med igračko in ljubiteljskim dronom. Še ena observacija je pomembna - helikopter. Helikopter lahko kontrolira vse, kjer so nezakoniti prehodi državne meje že znani. In observacija je potrebna predvsem na območju, kjer se prehajanje ne zaznava tako običajno, ki ni poznano in kjer ta območja tihotapci izkoriščajo za nova prehajanja. Nadzor iz zraka je bistveno manjši na teh območjih. Če ni helikopterja in če drona tam na tisti poziciji ne morejo uporabljati zaradi omejenega, recimo, kroga, radiusa, bi to morali izvajati helikopterji. In me zanima, kolikokrat dnevno leti helikopter ob celotni schengenski meji, ali leti tudi ponoči, pa ali ima termovizijo in tako naprej.  Nadalje je problematika pomoč vojakov na meji. Zdaj je naša država poslala na mejo ne kaj dosti vojakov, ampak ti vojaki nimajo nobenega pooblastila - vojak stoji zraven in debelo gleda. Če ga napade migrant, se nima pravice niti braniti. V Nemčiji pa v Avstriji ima policija pravico vkleniti, tudi v Italiji, in izpeljati to zadevo po postopku, tako kot je treba. Pri nas ni problemov vkleniti nekega pijančka, ki je preglasen, ne moreš pa vkleniti migranta, ki v policista meče predmete ali ga napade z nožem ali ga napade s kakšno palico in podobnim. To se je dogajalo in to se še dogaja. Vojaki pač ne smejo, pa še manj kot policisti, ne smejo sploh reagirati.  Konec koncev, ali imajo policisti zdravstveno zaščito pred okužbami - nimajo. Te okužbe niso enostavne. In kaj se bo zgodilo potem, ko bo policist okužen z neko boleznijo, ali mu bo to priznano, da je dobil to bolezen na službeni nalogi, ali ga bodo odrinili nekam v kot. Jaz mislim, da bodo rekli, »to ni nič takega,« kot ponavadi.  Vprašanje je, ali so policisti primerno finančno nagrajeni za svoje fizično in psihično izčrpavajoče delo. Ne, niso, niso nagrajeni.  Policija bi morala tudi hitreje nabavljati službene pse. Ne, da s strani Ministrstva za notranje zadeve gredo na neke razpise, javne razpise za pse, in se v bistvu denar jemlje s te pozicije, pa se pošilja drugam, za službene pse pa nabavljajo neke, ne vem kakšne, kokeršpanjele ali kaj. Treba je nabaviti prave pse, ki naj bodo izšolani, naj se gredo šolat na francosko policijo, na nemško policijo, pa bodo videli, katera vrsta psa se vzame, kaj je službeni pes in kako mora ta službeni pes reagirati ob napadu na policista oziroma v kakšnih drugih situacijah.  Treba je povedati tudi, da je na območju meje vlomov čedalje več. Nihče uradno tega ne pove, beleži se to sem ter tja, ravno tako je pa tudi ogromno drugih tatvin.  Povedal sem tudi že, da vojaki nimajo nobenih pooblastil. In to, da nimajo pooblastil, seveda onemogoča pravo pomoč policiji. Vojaki bi radi pomagali pri varovanju mej in prijetju migrantov, vendar tega ne   (nadaljevanje) smejo. Če se zgodi, da vojak odreagira, gre na disciplinsko in lahko celo izgubi službo. Ne vem, kakšna vojska je potem to. Ali pa tudi, če policist odreagira na napad migranta in uporabi strokovne prijeme, je ponavadi procesiran s strani nadrejenih. Mislim, človek se vpraša, ali mi sploh smo država ali smo neka čudna bangladeška ekspozitura zamorcev ali koga, ne vem kaj. Policisti so torej prepuščeni sami sebi. Reagirati ne sme - in kaj naj naredi? Kaj naj potem naredi? Ali naj spusti vse te migrante, da grejo čez mejo? Zgleda, da bi nekaterim to pri nas najbolj ustrezalo.  In kdo je vpleten v te zadeve - nevladne organizacije. Slovenska nacionalna stranka je dala kazensko ovadbo proti organizaciji PIC, kajti dejstvo je, da kdor sodeluje pri kriminalni dejavnosti, je sokriv, tako pravi zakon. Treba je pa povedati, da preko 800 milijonov evrov dobijo nevladne organizacije, od tega politične nevladne organizacije nekaj sto milijonov. Država to daje, in komu gre to v žep - tistim, ki se ukvarjajo s »švercanjem« migrantov. Prej sem že rekel, da ljudje ne prijavljajo migrantskega toka, saj pravijo, »policaji nas samo kaznujejo, pomagajo pa nič.« To je žalostna ugotovitev. Žalostna ugotovitev, da je bolj pomembno, ali ima nekdo alkohola 0,0 ali 0,2 ali 0,5, migranta nobeden ne vpraša, ali hodi oborožen ali pa kako drugače naokrog. Tu bi bilo bolj smiselno prepovedati prehitevanje kamionov na avtocesti kot pa tisto bedasto 0,0, ker potem tako ali tako tisti, ki je najbolj reklamo delal za to, se je pijan zaletel nekam.  Kaj boste naredili na policiji, ne, če se bodo, ko se bodo organizirale vaške straže. Ljudje se bojijo, ljudje se organizirajo. Ali boste zdaj te vaške straže lovili bolj, kot lovite migrante? Poglejte, Šiška je država skorajda križala zaradi neke neumnosti, migrantom pa država daje vse, kar hočejo, in še več. Mislim, nismo država. Nismo. Smo ena posranija, kjer si nihče nič ne upa. Kjer ne upa država zaščititi svojih državljanov. Se bodo pa državljani sami zaščitili. Se že organizirajo in se že oborožujejo, kar je prav. Jasno, da boš branil svoje otroke. In če kamnajo enajstletno deklico, pa saj ta golazen vidi, da je punčka majhna, pa se na biciklu pelje, oni pa, kdo jo bo zadel s kamni. In so jo zadel. Tako si ni upala niti domov, ampak je v najbližjo hišo tekla po pomoč. Grozljivo! Tudi v mestu je migrantov, v Ljubljani je migrantov vedno več. Jaz vem, da je policijska zapolnjenost v Sloveniji, v Ljubljani je okrog 61 %. Zato še enkrat apeliram, naj se tisti vojaki, ki izgubijo službo zaradi starosti, naj se prekvalificirajo v policiste, to bi bilo fino.  Še nekaj. Smiselno bi bilo, da bi birokrati Ministrstva za notranje zadeve vsaj enkrat tedensko obuli primerno obutev, pa se pridružili policistom na meji. Da bodo vsaj vedeli, kaj ti policisti doživljajo, in da bodo vedeli, da je treba tem policistom pomagati, tako z večjo ekipiranostjo kot s finančnimi sredstvi, kot s strokovno podporo, pa seveda tudi z ustrezno opremo. Ne vem, zgleda tako, da mogoče bi bilo najbolje narediti eno pogodbo s Čebelarsko zvezo Slovenije, pa da bi potem gojili sršene pa ose tam na meji, pa jih  spuščali ven na te migrante. Mogoče je to edina rešitev za našo državo.  Moram pa povedati, da sem dobil tudi eno pismo civilne iniciative, zavarovanje mej Ilirska Bistrica, ki jo zastopa Ivan Ceglar. Civilno iniciativo Bele Krajine, ki jo zastopa mag. Maja Kocjan in civilna iniciative Škofje, ki jo zastopa Sabina Homjak. Zahtevajo, zadeva je na štirih straneh in jaz bom potem predsedniku to dal, da bo razdelil, ne samo članom tega odbora, ampak vsem poslancem in pa tudi, da bo poslal na Ministrstvo za notranje zadeve, čeprav je bilo to poslano na Urad predsednika Republike Slovenije. Namreč ljudje se bojijo in zahtevajo tole: da se zavarujeta življenje in zdravje ljudi, da se preprečujejo in odkrivajo kazniva dejanja in prekrški ter odkrivajo in prejemajo njihovi storilci, da se preprečujejo nedovoljene migracije, da se zagotavlja varnost ljudi, premoženja in okolja, da se preprečuje in odkriva druge nevarnosti za javnost, za javno varnost in red.  Namreč, mnogo ljudem je uničena, trajno uničena lastnina in z njo ne morejo več razpolagati. Konec koncev, kdo bo kupil vikend hišo, ki so jo migranti onesnažili, razbili, uničili, in tako naprej. Kdo bo sploh šel tja na vikend, ker ne veš kdaj bodo prišli naslednji migranti pa naredili še kaj hujšega. Kmetje tudi ne morejo uporabljati svoje lastnine. Kaj se dogaja? Čistiti morajo gozdove na lastne stroške in država, država pa nič. Gleda v zrak in ne vem…  Pravijo takole, s sedanjim načinom varovanja državne meje pa Policija ne rešuje problema prisotnosti nezakonitih migrantov v notranjosti občin, kar omejuje oziroma bistveno ovira razvoj turizma. To je tisto, da se migranti prosto sprehajajo po obmejnih mestih. Prosto. Policist jih ne sme ustaviti, jih ne sme vkleniti, jih ne sme odpeljati v zapor. Če bo kakšen Slovenec naredil kakšno neumnost, bo takoj, bo dobil lisice na roke in ga bodo vlekli v zapor, če ne drugega, za prenočitev. Migrant ne, njega se ne sme policist dotakniti. Takole, še pravijo, čeprav je med odpadki večkrat mogoče videti tudi osebne dokumente, ki kažejo, da so povzročitelji nezakoniti migranti, tudi v tem primeru s sedanjim načinom varovanja državna meje policija ne more izslediti storilcev in ravna tako policija in ravno tako policija ne more preprečiti, da se količina odpadkov ne bi iz dneva v dan povečevala. Žalostno je vse skupaj in pravijo na koncu, če država greši, opravljajo pokoro njeni državljani. In na koncu še takole, ob povedanem ponovno poudarjamo, kot smo že velikokrat izjavili, da je v naših občinah dobrodošel vsakdo, ki zaprosi za bivanje na osnovi veljavnih dokumentov in v primeru, če mu lahko naša skupnost zagotovi delovno mesto in prostor za bivanje. Ljudi, ki po rodu niso Slovenci in smo jih na omenjeni način že sprejeli v našo skupnost, je zelo veliko in z njimi, nekaterimi uspešno sobivajo v obojestransko korist in zadovoljstvo, vendar to so tisti, ki so prišli z urejenimi dokumenti. Vendar problem je, da prihajajo ljudje brez dokumentov, z najmanj nameni pridobiti si osebno korist, službe ne rabijo, ker delati niso prišli, prišli so zaslužiti na ta ali oni način. veliko je ljudi zraven, ki se ukvarjajo s kriminalno dejavnostjo, veliko je ljudi, ki so prišli po naročilu vojaških skupin iz področja Afrike, Azije in Arabije, ki čakajo kot speče celice, da se bo zgodilo in konec koncev, kar se že dogaja. Upam, da ne bomo pri nas deležni kaj kmalu takih zadev, bojim pa se, da bomo. Zaenkrat naša vlada skriva določene podatke in jih niče dati v javnost, predvsem zaradi tega, da bi vse skupaj ped Evropo lepo izgledalo in ker moramo hlapčevati Evropski uniji, vendar se bojim, da smo tik pred zdajci, zato je treba nekaj narediti, zato mora vlada narediti nekaj ne da bojo kašni jamrali kako so migranti ubogi. Tisti, ki jamrajo, da so migranti ubogi, naj jih vzamejo domov.  Lahko, jaz bi predlagal gospod predsednik, da se napiše spisek z osebnimi naslovi vseh tistih vladnikov, nevladnikov, pa tudi poslancev, ki zagovarjajo migrante in naj se vsak odloči koliko jih bo kdo vzel domov. Enega, dva, 10, 15, ali več.  Hvala lepa.
Repliko ima Robert Pavšič.
Ja, gospod Jelinčič, res je žalostno, žalostno je to, kar smo morali zdaj poslušati. Poleg tega, da ste že uvodoma začeli z lažnimi novicami, samo malce bi pobrskali po Googlu, pa bi videli, da je bilo domnevno kamenjanje 11-letnice samo domnevno, ker niso prav popolnoma nobenega nikjer mogli niti ujeti, čeprav so jih iskali in bili zelo hitro tam. Seveda, vam, če ni eno, je drugo, in karkoli bomo rekli bo ustrezalo vašemu dojemanju resnice. Kar se tiče nalezljivih bolezni, pojdite pogledati na spletne strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje, kjer piše: Migranti ne povečujejo tveganja za širjenje nalezljivih bolezni. Noben ne trdi, da niso bolni, ampak to kar delate je pa čisto strašenje ljudi. Noben ne zagovarja migrantov, noben ne zagovarja tega, de se ilegalno prehaja mejo, ampak tole zdaj postaja res skrajno sprevrženo. In še prosim vas, kolega predsednik, to kar - ja, predsednik, ja, gospoda Černača pozivam, to kar je kolega Jelinčič v enem delu ekspozeja povedal je pa čista definicija sovražnega govora. On je pozival narod k nasilju in s tem se nikakor ne moremo in ne smemo strinjati. Tukaj imamo ljudi, ki so za to usposobljeni, za to poklicani in imajo za to pooblastila. A zdaj bomo pa mi sršene, pa čebele, pa nem še kaj, sekire pa lovce dali na mejo in naj se kar začnejo streljati med sabo? Začeli smo s sindikalnim bojem policistov in policistk, ki želijo boljše pogoje dela in boljšo plačo, na koncu pa prišli do tega, to je skrajno sprevrženo in zdaj bom zapustil to sobo za 15 minut, ker ne morem niti razmišljati več normalno. Hvala.
Ja, Zmago Jelinčič Plemeniti, proceduralno ali replika na repliko?
Gospod _____
b>izklopljen mikrofon/ Ni replike.PREDSEDNIK ZVONKO ČERNAČ: Na podlagi zadnjega stavka 70. člena Poslovnika, ki pravi replika na repliko ni dovoljena razen, če predsedujoči oceni, da so bile navedbe v repliki netočne. / oglašanje v dvorani/ Dajem poslancu Jelinčiču besedo.
Hvala lepa, gospod predsednik. Kakor kaže gospod Pavšič bere samo vladne dokumente, ne pa pravih dokumentov. Ko bo gospod Pavšič, ko govori o boleznih, imel kakšno izobrazbeno stopnjo iz medicinske ali farmacevtske smeri, potem se bo lahko obračal s takimi zadevami.  In še nekaj: Jaz nisem k nasilju klical nikogar, sem pa klical k obrambi. Jaz ne vem, gospod Pavšič, če ne ločite, ampak slovenski jezik ima točno napisano kaj je kaj. In če se vi nočete braniti in če ste pripravljeni roke dvigniti, pa da vas spusti na vas kdorkoli in kogarkoli, narediti. Jaz bom svojo domovino, svojjo familijo in svoje sodržavljane branil. če so pa kakšni taki, ki nočejo obrambe, ki nočejo branit svoje domovine, take pa iz zgodovine poznamo, pa tudi vemo kako se jim reče. / oglašanje v dvorani/
/ izklopljen mikrofon/ A vam povem v obraz?
/ izklopljen mikrofon/ Ja, recite mi. PREDSEDNIK ZVONKO ČERNAČ: Naslednji ima besedo Dušan Šiško, Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke.
Poglejte, na prekinjen odboru je predsednik sindikata, mag. Kristjan Mlekuš samo opozarjal na stanje v državi. Zanima me, zakaj se ni nihče pozanimal, kje je še drugi sindikat
od policije, da bi tudi njihovo mnenje slišali? Policist se je sam odločil, da bo šel v šolo policista in da bo opravljal tako, kot se mu nalaga in izšola.  Poudarjam, da v naši stranki ne bomo obsojali ministrov, ampak bomo obsojali tiste, ki so zaposleni že več let in mogoče tudi prikrivajo kakšne zadeve, da minister ni seznanjen z realnostjo. Tudi to se občasno dogaja, kajti na prekinjeni seji smo ugotovili, ko je kolega vprašal za Črnomelj, da so 12 migrantov, policisti ustavljali, generalna državna gospa Tanja Bobnar ni niti vedela. Mi smo imeli odbor ob 10., 11. uri in je šla ven, sem jo prav spremljal, je šla ven poklicati kaj se je to dogajalo. Glejte, tukaj imam jaz malo pomisleka na te vse zaposlene, ki so že notri, sedijo 10 in več let. Mi, Vlada določi ministra, po 6 mesecih, glejte, ga takoj začnejo kljuvati in se že mora odmakniti. Že v naši sestavi smo odmaknili ministra po 3 mesecih pa je mogel zaradi bedarij, ki so se počenjale prejšnji minister, pa predprejšnji pa so ostali, ta minister je pa moral iti. Pa da ne bom zašel. Poglejte, na naši meji je prehodov med 70 in 100 na dan. Po podatkih iz Bosne jih gre 300 na dan ven. Verjamem, policija bo sigurno zagovarjala »obvladujemo situacijo«. Ja kdo jih pa ne bi? 10, 20, ki jih ulovijo. Kaj pa ostali? Ostali se razkropijo po Sloveniji.  In na prekinjeni seji je mag. Tanja Bobnar povedala, da so se dogovorili za povečanje 105 pripadnikov slovenske vojske. Glejte, dajete mi, tukaj ste predstavniki, povejte mi, kje ste izračunali in dobili številko 105? Res bi bilo zanimivo slišati 105 vojakov, da boste dali na mejo. To lahko v magnetogramu preberete, kateri ni slišal. Tabori migrantov so vedno tudi postavljeni v gozdnem predelu, običajno 200 do 300 metrov stran od ceste, kjer po navodilih slovenskih nevladnih organizacij čakajo na prevoz. Naj povem, da smo mi ovadili to Pic, peto kolonijo, in je gospa sama priznala, da pomaga pri prehodu ilegalnih migrantov, omenjena organizacija omogoča na nezakonit način, kar se ovadena kot direktorica organizacije zaveda in ga je tudi storila s svojim opisanim početjem v današnjem intervjuju na tretjem programu RTV.  Nadalje, nevladne organizacije jim nudijo hrano, obleke, seveda, stvari, svoje obleke puščajo v gozdovih, domačini pokličejo, želijo, da nekdo to pobere, pride inšpektor in inšpektor jim naloži in reče, če ne boste vi pospravili bomo mi poslali nekoga, da bo odmaknil, vendar plačal bo lastnik gozda. A se vam zdi to normalno? To je meni čisto poden od podna.  Po nekih virih lokalnega prebivalstva se bodo začeli migrantski prehodi ne več pod pri Posavju. Veste 2015 leta sem sam opazil to, kar se je dogajalo,  (nadaljevanje) veliko kolegov iz policije je šlo ravno zaradi tega, ker so mogli ponoči po hribih iskati te migrante. Danes, če pogledamo tisto zelo lepo ograjo, ne bom povedal čigavo ograjo, ki so se tudi lovci pritoževali, da se živali, divjad notri zapenja, ne migranti, pa dajte, vsaj dajte tistih tisoč, 2 tisoč evrov policistu, da bo pošprical okoli te žice zel. Trava je prerastla. Kositi nobeden ne bo šel tam notri, ker je že toliko veliko, da niti nobeden ne ve, do kod se raztegne tista žica. Veste in potem, ko mi nekdo reče, da samo napenjamo neke zadeve, da med prebivalci ne vre, veste, pojdite ven iz stanovanja, ne biti samo v bloku, v parlamentu, v bloku, pojdite med ljudi, pojdite na Obrežje, pojdite v Dobovo, pa vam bodo povedali. 2015 je bila horda, zato niste mogli obvladate. zdaj lahko obvladate tako kot sem že prej rekel – tistih 10, 15 ljudi, ko jih najdete, ampak dnevno jih toliko najdete. koliko jih pa še mimo pobegne, pa ne veste. In veste kje je razlog? Razlog je v tem, ker ste Krškemu vzeli policijo, upravo – ste jo v Novo Mesto selili. Sem dobil že odgovor zakaj. Imamo pa dol mejne prehode, mednarodni železniški promet, mednarodni, ta mejni prehod. Mogoče ne bi bilo slabo, če bi kdaj kateri prebral kakšen dokument ob izgradnji nuklearke, kaj mora vse biti v Krškem. Pa ne bom se spustil zdaj v to zadevo spet.  Katastrofa, če migrant napade policista in je zraven vojak in vojak mu ne sme pomagati. Mislim, jaz ne vem več kam naj to pelje. Res to je resna katastrofa. Če bo nekdo mojega kolega Zmaga napadel, ga bom jaz sigurno udaril in bom mu pomagal. tam pa ne moreta na meji in nimajo dovoljenja. Pa dajte, začnite razmišljati.  Slovenija sicer že dlje časa nasprotuje, da bi Avstrija še naprej izvajala nadzor na avstrijsko-slovenski meji, ker da dobro varuje zunanjo schengensko mejo. Poglejte, to je na avstrijskem Tirolskem izpostavil tudi slovenski zunanji minister Miro Cerar, a Dunaj vztraja, da je število nezakonitih migrantov še vedno previsoko, kar je več kot očitno. Mogoče pa si nekateri naši ministri samo zatiskajo oči pred kruto resnico in raje gledajo z rožnatimi očali. Kot vemo, nezakonito prehajanje schengenske meje predstavlja največji varnostni izziv za Slovenijo. Če bo nekdo od nas šel v tujino, nas tam policist želel legitimirati in ne bomo imeli podatkov, veste kakšno kazen bomo plačevali. Povejte mi, koliko ste iztržili od teh migrantov, ko ste jih dobili brez dokumentov? Nič. Ponudili ste jim azil. Iz poročila policije so v prvih treh mesecih letošnjega leta policisti na območju Republike Slovenije obravnavali tisoč 639 nezakonitih prehodov državne meje. To je za 148 % več kot lani v enakem obdobju. Pričakoval bi, da bi se ta procent zmanjšal, če bi bilo komu v interesu, da nekaj ukrene v tej smeri. Tako pa k nam velikodušno prihajajo moški iz   Alžirije, Maroka, Pakistana - seveda, stari od 25 do 35 let. Pojdite na meje oziroma tam kjer so, pa boste videli, lahko ocenili njihovo starost. S tem, da svoje ženske in otroke puščajo doma. Me zanima, če veste, kaj delajo migranti, ko jim uspe priti čez mejo mimo nadzora? In to bi prosil za odgovor potem. V medijih tudi beremo, da so tihotapci migrantov vedno bolj organizirani in nasilni, ki je nedolgo nazaj prišlo tudi do nemira, konfliktov med migranti v Azilnem domu na Viču. Brali smo tudi o ugrabitvi 79-letnega domačina. Zanima me, kdaj boste našli še četrtega ugrabitelja? Tri ste prejeli, pa še to Italijani. V Sobotainfo sem prebral članek, ga imam tudi sabo, mogoče se bo spet kdo smejal – »Na meji odjeknili streli, tujec, ki je prevažal migrante, napadel policista« Glejte, spoštovani kolegi, to je to. In, zanimiv je tudi podatek, da so tuji varnostni organi v Slovenijo vrnili 152 oseb, od tega je bila 15 slovenskih državljanov in, ne nazadnje, za konec vam lahko tudi povem, da sem zelo razočaran, zelo razočaran, nad delom policije, vsaj tistih, ki so v pisarnah, ker postopki kriminalitete se vlečejo po več let, tako da ne nazadnje tudi zapadejo. Hvala.
Bilo je postavljeno vprašanje glede prisotnosti predsednika Policijskega sindikata Slovenije, gospoda Radivoja Uroševiča - za začetek seje je upravičil udeležbo, zdaj, za nadaljevanje, pa nismo dobili nobenega obvestila, čeprav so dobili tudi v Policijskem sindikatu Slovenije obvestilo glede nadaljevanja seje. Postopkovno, Tina Heferle.
Ja, hvala za besedo. Gospod predsednik, jaz bi, glede na to, da ste zdajle omenil, da ste prejel opravičilo gospoda Uroševiča, pa mi z njim nismo bili seznanjeni - člani odbora - bi vas prosila, če vsaj preberete to opravičilo, ker, predvidevam, da iz tega opravičila izhajajo neki opravičljivi razlogi, zakaj jih ni na tej seji. Če pa ne, če ne boste prebrali tega, pa predlagam, da zmnožite opravičilo in nam ga posredujete v vpogled. Hvala.
Ja, bomo posredovali vsem članom odbora, gre pa za opravičilo za začetek seje, ne zdaj za nadaljevanje. Naslednji ima besedo Predrag Baković, Socialni demokrati.
Hvala, predsednik. Ja, seveda tudi mene zanima razlog, katerega so navedli, bom rekel, pripadniki drugega sindikata PSS, zakaj jih ni na sejo in bi bilo zanimivo slišati, resnično, te razloge. Bi pa jaz, najprej, se vrnil na začetek naše seje, torej, tisto prvega dela, kjer, ne nazadnje, smo vsi lahko opazili, da odnosi med sindikatom, torej SPS in pa ministrstvom, niso najboljši in seveda, to bo treba na nek način rešit, ampak rešit boste morali to v hiši, to zelo težko rešujemo tukaj, na odboru ali tudi sicer, v Državnem zboru, zato bo treba se usesti in se pogovarjat. Kar se tiče kadrovskih težav, ki obstajajo, seveda, to se vleče še iz ZUJF. Vsi vemo, da takrat je bila neka prepoved zaposlovanja, da je ta cunami, kadrovski, ki prihaja, potem z zakasnitvijo zaradi procesa izobraževanja, vsi vemo, da je tudi fenomen, da kadar je gospodarsko stanje v državi boljše, je manj kadra zainteresiranega za delo v policiji  (nadaljevanje) In če se situacija obrne, ko gospodarstvo nekako peša, potem se iščejo takšne službe, ki so nek garant. Seveda se pa da marsikaj tudi še na področju zaposlovanja in neke kampanje iskanja ustreznih kadrov gotovo narediti. Jaz nekako poskušam razumeti te navedbe sindikata kot nek apel ali pa kot izraz neke stiske policistov, ki delajo na meji, vendar pa bo treba te zahteve tudi racionalizirati in nekako pokazati, torej se dogovoriti in pogledati, do kje se lahko gre.  Zdaj bi se pa vrnil malo na migracije. Večkrat sem že ponovil, migracije, s katerimi se soočamo v naši državi, so posledica, niso vzrok, vzrok nečesa, kar se dogaja nekje zunaj. Rečeno je bilo že prej, 300 migrantov dnevno gre iz Bosne. Slovenija na to nima vpliva, pridejo na našo mejo. Ne moremo pokriti meje tako, da na meter damo policista, ker tako bi morda lahko nepredušno zaprli mejo. Ne moremo. In vse tisto, kar pride, ali pa večino tega, kar pride, policisti uspešno primejo. Seveda, nekaj gre mimo, vendar s takimi resursi, kot jih trenutno imamo, je tudi rezultat takšen, kot je. In ne glede na to, ali mi aktiviramo 37.a člen ali ne, število migrantov na meji, ne vem, ali bomo imeli dosti velik vpliv na to. Jaz verjamem ali pa jaz upam, da veste, da tudi Madžarska, ki ima raznorazne ukrepe, take in drugačne, ima nezakonite prehode, menda po nekih ocenah tudi 200 na dan. Ja, le malo poglejte stvari. Seveda jih ima, ker meje se pač ne da nepredušno zapreti. Vsi se zavedamo tega, da migranti gredo čez našo mejo s pomočjo nekih drugih oseb, ki jim rečemo sprovajalci. In ti sprovajalci so storili kaznivo dejanje, prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države, se menda imenuje. In če storiš kaznivo dejanje, seveda, je treba izvajati postopke po nekem posebnem zakonu, to je Zakon o kazenskem postopku. Kakor sem videl podatek, je bilo 122 prijetih sprovajalcev v letošnjem letu, če se ne motim. In mi, spoštovana opozicija, smo pa dali ali pa ste dali ustavno presojo na Zakon o kazenskem postopku, kjer policistom jemljete orodja. In potem se sprašujete, kako so neučinkoviti. Veste, pri sprovajalcih se najpogosteje dokazuje zadeva tudi preko mobilnih telefonov. Sami ugotavljate, da imajo rute gor, da se ugotavljajo te stvari na tak in drugačen način. In z ustavno presojo, kjer smo jim pač poskušali dati nek vzvod, nek instrument, s katerim bi bili še bolj uspešni, pri dokazovanju kaznivih dejanj pač tega ni mogoče narediti oziroma še vedno delamo po starem Zakon o kazenskem postopku, ker ste novega dali na ustavno presojo.  Morda tu en apel ministrstvu - jaz verjamem, da ste razmišljali v to smer -, pa tudi sindikatu, da bi poskušali še malo bolj racionalizirati neke postopke, ki se tičejo obravnave migrantov na meji. Glejte, po eni strani jaz vem, kako je, ko se nelegalnega prehodnika preko državne meje prime, je - kaj potrebno? Potrebno je zagotoviti dokaze, s katerimi bomo nasprotni državi dokazovali, da je prišel na tem mestu. Včasih ti dokazi obstajajo, neke avtobusne karte, karkoli že, včasih to ne obstaja in potem se gre na izjavo, ki jo ta oseba, ki je v postopku, lahko tudi spreminja. In potem se pojavi nek postopek v dvom, pa se nasprotna država, torej v tem primeru Hrvaška, potem ne odloči za sprejem, in se zgodbe peljejo naprej. Če je mogoče na tem delu racionalizirati - jaz verjamem, da ta del mora policija izvesti. Torej, izbrati vse dokaze in ukrepe, ki kažejo na to, da je bilo storjeno bodisi kaznivo dejanje ali prekršek, in pa da se kasneje potem tudi to zavaruje in procesira. Vendar, če gre pa za azil, pa morda, ne vem, bi vključili še koga drugega, ki bi ta postopek prevzel, da razbremenimo policiste na tem delu, da se vrnejo nazaj na mejo v čim krajšem času in da se nadaljuje ta nadzor meje. Recimo, ne vem, morda ne razmišljam pravilno ali pa morda nimam pravih informacij, ampak tudi tiste - torej, vsak prehod meje je najmanj prekršek.   (nadaljevanje) Tudi tiste nezakonite migrante, ki pri sebi nimajo nobenih sredstev, da bi ta prekršek plačali, na nek način spravite v nek postopek. In potem z neko odločbo ta postopek ustavite zaradi tega, ker ne more plačati. Zdaj, ali je mogoče tukaj lahko še kakšna opcija glede racionalizacije časa in tega, bi morda bilo dobro razmišljati tudi v to smer.  Moji predhodniki so izrekli veliko nekih pavšalnih očitkov. Glejte, nihče ne trdi, niti v koaliciji niti na Ministrstvu za notranje zadeve, da ni migrantov, da ni problematike in da ni problematike, povezane z njimi. Seveda so, in to tudi berete v vsakdanjem časopisju. Potem je bilo rečeno, da ti migranti napadajo policiste in da se ti ne smejo braniti. Jaz ne vem, kje se je to pobralo. Policist, ki je napaden, ima vso pravico, da se brani, in to, upam, tudi počne.  Kar se tiče uporabe dronov. Jaz živim v bližini državne meje in vam moram povedati, da ni postopek tak, pa bodo morda z ministrstva povedali tudi kaj v zvezi s tem. Vidim pa pogosto, se pripeljejo, postavijo stvari, dron preletava na določenih mestih ob državni meji in jaz tu ne vidim nobenih težav. Seveda se pa da o tem potem polemizirati in popularizirati, tako bi rekel, da gre tu res za neke populistične zgodbe.  Rečeno je bilo, da vojak ne sme braniti policista. Glejte, če drugega ne, vsi veste, kaj je silobran, vsaj v grobem. Veste, da vsakdo sme braniti nekoga, ki je protipravno in nezakonito napaden. Seveda morajo obstajati določene varovalke, izpolnjeni določeni pogoji, da je protipravno istočasno napad in da ta obramba ni hujša, in tako naprej. In tu gre zopet za neko populistično izjavo, da vojak tam samo stoji. Seveda ga sme braniti, če se ogroža njegovo življenje. Jasno pa je, da v tem trenutku nima pooblastil. To lahko počne vsak, vsak se lahko sklicuje na silobran, če je pač potrebno. Izrečenih je bilo tudi nekaj kritik glede naših službenih psov. Jaz, kakor poznam zadevo, vem, da so naši uslužbenci, ki se ukvarjajo s službenimi psi, strokovnjaki in izjemno kakovostno opravljajo svoje delo, tako tisti, ki usposabljajo vodnike in pse, kot tudi sami vodniki psov. In tu si pač ne morem, glede na to, da sem bil prej v tej službi, dovoliti, da bi nekdo očital te stvari in policiste na nek način omalovaževal.  Očitek je bil tudi, da je migrant napadel policista, policist je uporabil prisilna sredstva in je bil potem tudi policist procesiran. Jaz to zelo težko verjamem. Lahko da je šlo v kakšnem kontekstu za prekoračitev pooblastil, pa morda je šel postopek v to smer, lahko da je bila ustanovljena kakšna komisija, ki se je ukvarjala z zakonitostjo uporabe prisilnih sredstev, ampak jaz upam in verjamem, da če je policist uporabil pooblastilo v skladu s svojimi predpisi, da tu ni nobenih težav.  Kar se tiče umika Policijske uprave Krško. Moje osebno mnenje je, da ljudje, ki so delali na Policijski upravi Krško, nikoli niso osebno varovali državne meje, delali na policijskih postajah in tudi niso nikoli varovali nuklearke. Tako še enkrat, policisti opravljajo svojo nalogo na meji korektno. Imajo težave, kar se tiče nekih svojih zahtev, očitno obstaja nek slab odnos, ki ga boste morali razrešiti, in sicer se usesti in se pogovoriti. Vse ostalo pa, mislim, da se dela korektno in da bo tako potekalo tudi v bodoče.  Hvala lepa.
Naslednji se je k besedi na prvem delu seje prijavil poslanec Jani Möderndorfer; to je storil po tistem, ko sem mu na podlagi 78. člena v povezavi s 77. členom poslovnika izrekel ukrep odvzema besede. Jaz tega ukrepa poslancu Möderndorferju nisem izrekel zaradi tega, ker bi mu želel preprečiti, da razpravlja o zadevi po vsebini, pač pa zaradi tega, ker je motil sejo in je ni bilo mogoče nadaljevati zaradi tega motenja tako, da ta ukrep preklicujem in mu dajem besedo za razpravo.
Hvala lepa, predsednik. V skladu s sklicem same seje in pa gradivom edinim, ki smo ga dobili za samo sejo, je današnje gradivo, ki ste ga določili, v bistvu pa ste nam ga posredovali zgolj iz razloga, ker vam je bilo očitano na začetku seje prejšnje seje, da pravzaprav ne obstaja gradivo in da je to nenavaden način in ne poslovniški način. Jaz bom zelo kratek, niti minuto ne bo trajalo. Pred nami so v bistvu seznami in podatki treh različnih odborov, gre za Odbor za obrambo, gre za Odbor za notranje zadeve in gre za tako imenovani KNJF oziroma se opravičujem KNOVS, Komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, kjer pravzaprav predsedujejo v prejšnjem in tem mandatu vsi opozicijski člani poslanci, to je stranke SDS, v bistvu vaši kolegi in definitivno je to odraz tudi zakaj ste naredili ta seznam samo iz teh treh odborov, kajti dejansko je večina teh odborov bila sklicana za razna ustna poročanja. Moram biti pa korekten, namreč po navadi na KNOVS-u v bistvu se velikokrat uporablja takšna način, ker jim določa to člen Poslovnika in zakona, dočim odbor za notranje zadeve tega člena nima in pa še ena seja, ki je bila, to se pravi Odbor za notranje zadeve in obrambo, ki je bila skupaj sklicna, bila je pa sklicana točno na podlagi tega kar danes tudi govorimo, je delno povezano s to tematiko, gre za 12.4.2016 za uveljavljanje na podlagi zakona 37a člena zakona o dopolnitvi Zakona o obrambi, ko smo pravzaprav sklenili, da gre vojska ven iz vojašnic skupaj v parih zardi potreb varovanja meje oziroma izboljšanja oziroma samega dela, ki ga je takrat policija upravljala in je po zakonu moral organ poročati na podlagi 37.a člena. Torej v bistvu ta seznam nam ne pove nič, bom pa zelo vesel, zdaj bom sam naročil ta seznam, imeli bodo malo veliko dela, da naredijo v skladu s pozivom predsednika Državnega zbora, ki je že sklican posvet za vsa delovna telesa, ker se opaža, da si vsak predsednik odbora po svoje tolmači Poslovnik in pravzaprav imamo izredno nenavadno situacijo, da v resnici vodimo seje na vsaki seji malce drugače. Zdaj pa k sami vsebini oziroma naslovu in pa v povezavi s prejšnjo sejo oziroma s prvim delom seje, da bom bolj eksakten in točen, se moram odzvati na različno predstavitev stališč predvsem pa z vidika samega sindikata. Naj na začetku povem, da sam osebno nimam nič proti sindikatom, sindikalni boji so v resnici in borba za delavske pravice so stara zgodba in nenazadnje vsak normalen človek tudi v naši družbi Republiki Sloveniji jih podpira oziroma če jih ne podpira vsaj razume in v bistvu so tudi nekako družbeno sprejemljivi, nenazadnje jih imamo v zakonu predpisane, tudi način delovanja ustanavljanja svobodnega združevanja delavcev in pristopanje k takšnim oblikam dela. To ni nič nenavadnega, to je vse v redu. Seveda nastane pa problem takrat, ko postane sindikat samo eden od točk političnega udejstvovanja oziroma boja znotraj Državnega zbora, še posebej v situaciji, ko v resnici ministrstvo, ki se usklajuje in pogaja s sindikati, kar mimogrede navajam oziroma trdim, da je tudi nekaj popolnoma normalnega in večkrat pride do tega, da sindikati bodisi ali ministrstvo ali sindikati ne dosežejo dogovora in se razidejo brez dogovora. Seveda cilj je, da se slej ko prej dogovorijo, vendar vmes, ko do tega dogovora ne preide, je pa izredno nenavadno, da se sindikat znajde na sami seji odbora za notranje zadeve in pojasnjuje nesporazume in spore s samim ministrstvom. To je neobičajno, nerazumno za mene kot poslanca pa razumem to kot neke oblike pritiska, češ, naj nekako prepričamo ministrstvo, da naj uresniči nekaj kar si sindikat želi ali dokazuje, da ima prav. Da se ne bomo narobe razumeli spet in da ne bo napačnih tolmačenj, če boste dosegli v svojem sindikalnem boju z dogovori z ministrstvom, seveda, bom vsako stvar seveda tudi pozdravil. Nikakor pa ne bom pozdravil, da se pričakuje, da bo Državni zbor seveda sindikat vzel za uradnega poročevalca stanja v policiji. To ne more biti, ne gre. Potem smo izgubili kompas v tej državi. Potem ne rabimo več ministrstva, potem začnimo klicati sindikate in jih začnimo spraševati kakšna je situacija v državi. In tudi sindikat ni tisti, ki o dajal varnostne ocene in poročila Državnemu zboru, ne more biti. Prvič, ker ne razpolaga in nima dostop do vseh informacij s katerimi razpolaga vodstvo ministrstva. Zraven tega moram reči, da sem izredno razočaran, jaz sem prebral ogromno intervjujev generalne direktorice in moram reči, da gre za gospo, ki je, če ne drugega, jaz osebno ne poznam, vsakič, ko sem jo videl sem jo videl samo v Državnem zboru ali na protokolarnih dogodkih, razen dober dan pa nasvidenje nisem uspel z generalno direktorico še nič reči. Ampak lahko pa rečem, da to je moja ocena, vsaj zunanji pogled je, glede na njeno kariero v policiji in glede na to, kar ona seveda javno tudi zagovarja, moram reči, da ste si izbrali napačnega nasprotnika glede na to, da bi vse naredila, da bi policiji bilo lahko boljše, bolj kvalitetno in v bistvu ne nazadnje gre za eno gospo, ki pa res razume pravice in tisto, kar je najbolj potrebno za generalnega direktorja. To pa je, da poskuša in deluje v smeri vedno, da ustvari čim boljše pogoje za delo policije. In ne verjamem, preprosto ne verjamem sindikalnim besedam, to, kar je bilo seveda izrečeno na prvem delu sklica seje, zaradi tega, ker če ne drugega imate smolo, ker imate napačno osebo za generalno direktorico v smislu tega, kar seveda ste očitali.  Kar se tiče ministra, to je politična oseba, to je nesporno dejstvo. Vendar politična oseba, seveda, minister izvaja tudi neke določene politike. Jaz nisem njegovo odvetnik, niti ga ne mislim braniti, definitivno pa je, da se ene stvari razhajajo. Sedaj pa seveda mi smo na začetku te seje dobili pojasnilo od predsednika odbora, da na vprašanje kje so sklepi, predlogi sklepov, in pojasnjeno nam je bilo, da bomo na koncu iz razprave ugotovili, bom citiral, da ne bo nesporazumov, »gradiva ni zaradi tega, ker gre za ustno poročanje in želimo slišati tako predsednika sindikata policistov Slovenije kot ministra in generalno direktorico policije, da na eni strani ugotovimo kaj drži in kaj ne drži in da na drugi strani poskušamo slišati iz ust ministra kakšni bodo ukrepi. Na eni strani za učinkovito varovanje schengenske meje in na drugi strani zato da bodo lahko policisti učinkovito opravljali svoje delo, ker oboje nekako opažamo, daje primanjkljaj obojega, ne glede na to, da smo o tem že kar nekajkrat na tem odboru razpravljali. Sklepov ni predlaganih zaradi tega, ker mislim, da je od razprave odvisno kakšen bo zaključek na koncu.« Sedaj pa vas jaz sprašujem, spoštovane članice in člani te odbora, kje so centimetri in metri in vsi parametri, da bomo mi lahko danes ocenjevali kaj je res in kaj ni res. To je pa to vezano, kar sem seveda povedal na svoji razpravi. Ali bomo sedaj zato, ker je sindikat prišel s svojim prepričanjem, da seveda pove tisto, kar mu leži na duši in to, kar pove ministrstvo, ko pove, da so zadeve obvladljive. Kaj to pomeni obvladljive? Da seveda ministrstvo danes še vedno obvladuje situacijo in da ni nikakršnega razloga za kakršenkoli nemir slovenske javnosti in ne nazadnje tudi za varnost naših državljanov in državljank oziroma za slovensko mejo. Sindikalist reče naslednje, se opravičujem, ker sem vam rekel sindikalist, upam, da niste zameril, nisem si najbolj zapomnil, ampak se bom potrudil in omenjal tudi vaše ime. Je seveda izjavil pa naslednjo stvar. Ja sem, se opravičujem, moral prebrati magnetogram, vmes je minilo 10 dni, in nerad govorim na pamet. Je rekel pa naslednje, namreč citiram  (nadaljevanje) je rekel pa naslednje - namreč, citiram v enem delu pač hoče povedati v tem smislu kako pravzaprav stvari niso obvladljive - in reče: »Samo za intermezzo. Včeraj smo na televiziji gledali ministra kako je v Črnomlju zagotavljal kako vse stvari obvladuje, danes zjutraj pa smo prejeli klic naših članov iz Metlike, da bodo ponoči ukradeno vozilo kombi v Metliki. Policisti so ga sledili, z nevarno vožnjo je ogrožal tako policiste kot druge udeležence v prometu. Ustavljen je bil šele z uporabo sredstev za prisilno ustavljanje motornih vozil. Po naših podatkih naj bi bilo v tem kombiju 12 državljanov Alžirije, sedaj jaz verjamem, da mogoče slovenske javnost verjame tem besedam, da se vse obvladuje, ampak temu lastniku kombija, policistom, ki so bili v tej akciji udeleženi verjetno ne bo prepričal popolnoma nihče.« Torej, z drugimi besedami hoče povedati predstavnik sindikata, da v resnici stvari niso obvladljive. Jaz se opravičujem ekscesi obstajajo vedno in nenazadnje ne samo, če je ta dogodek resničen in verjamem, da je drugače ga predstavnik sindikata niti ne bi omenjal, ker so stvari preverljive. Jaz ne vem kaj pomeni za nas obvladljive zadeve - ali to pomeni, da se nič ne zgodi, ali to pomeni, da ko so nekaj zgodi, da jih nekdo obvlada? To so stvari, ki jih ne moremo tako poenostavljati razen, če mi boste povedali, da ne obvladujete in da vam te kombiji vsi pobegnejo in gredo vsi v Avstrijo in vsi v Italijo in da jih pravzaprav več ne morete izslediti. To pa je za mene neobvladljiva situacija in to morate sedaj povedati. Predvsem tukaj pričakujem ministrstvo, da odgovori zelo jasno in brez kakršnikoli posebnih ovinkari ali obvladujejo - še enkrat, in bo treba to še enkrat ponoviti, ker vidim, da se zelo hitro manipulira z majhnimi besedicami - situacijo na sami meji oziroma s svojimi razpoložljivimi sredstvi lahko obvladujejo vse situacije tako v rednem delu kot v vsem tistem dodatnem delu, ki seveda glede na točko, ki je sklicana seveda tudi danes obravnavamo. Rad pa bi seveda pojasnil, da je treba malo ločiti kaj je sindikalni boj in kaj je schengenska meja. V prvem delu seje smo mi seveda najprej poslušali zelo dolgi traktat predstavnika sindikata, kjer je govoril seveda zelo malo o schengenski meji, govoril je o vseh drugih stvareh, potem pa ob prekinitvi predsednika pa je sam predstavnik sindikata omenil naslednje, da je vse to nujno potrebno povedati, zato da bomo razumeli kako so neobvladljive zadeve na schengenski meji. Oprostite, jaz sedaj eno stvar ne razumem. Mi smo se dogovorili v prejšnjem mandatu, ko smo spreminjali ustrezno zakonodajo in s tem seveda poslali vojsko v pomoč policiji v patruljah, s tem da vas spomnim, zadeva ni bila tako enostavna in razmere so bile popolnoma drugačne kot so danes. Govorimo o tistih rekah migrantov, ki so potovale čez Slovenijo in nenazadnje tudi takrat se spomnim besed in razlogov zakaj Slovenska vojska zraven policije. Iz preprostega razloga. Če danes Slovenci, zaradi kulturnih navad, norm, ki jih imamo v glavi imamo neki določen rešpekt pred plavo uniformo, ko nas policija zaustavi in vemo, da gre za predstavnika represivne oziroma nadzorstvene in pa organa, ki seveda lahko ima pooblastila tudi kaznuje, če naredimo prekršek kazniva dejanja in vse ostalo. Seveda predvsem tisti, ki so bili takrat migranti na plavo uniformo tega vzorca niso imeli. Sami policisti povedo, da seveda reagirajo na vojaško uniformo, ker vedo kaj vojaška uniforma počne v njihovih državah in tam seveda imajo licenco za pritisniti tisto, kar običajno v nekih kulturnih, normalnih in bom rekel razumnih državah pač ne počnejo kar tako, govorim o tem, da vse povprek lahko uporabljajo strelno orožje. Iz tega razloga je seveda v nekem danem trenutku bila to pomoč je pa seveda bil zelo velik pomislek preden je prišlo do te spremembe, ker v naši državi smo se z Ustavo in z vsemi ostalimi normami seveda dogovorili, da vojska je za v kasarne ne pa za teren in tam naj ostane. Zato smo tudi postavili neke določene jasne pogoje kdaj v kakšnem primeru in s kakšnimi pooblastili pa ta vojska gre lahko ven in predvsem, da mora nekdo to povedati in to   je Vlada Republike Slovenije ne kdorkoli in ne kadarkoli in kar tako. In danes govoriti, seveda danes smo poslušali kolega poslanca Jelinčiča, ki je govoril o nemogočih zadevah, o tem, da lahko migranti počnejo kar hočejo, da lahko pretepajo malodane vojsko, policijo, itn. Mislim, poglejte, saj tudi človek, ki zelo malo ve o policiji in vojski ve, da temu ni tako. Ker jaz še nisem videl ne policista ne vojaka, ki bi mirno gledal, in da bi ga nekdo pretepal in mu delal, ne vem, bom rekel, neko nasilje nad njim, in da se ne bi branil. Poleg tega, tisti ki ne razume, da kadarkoli je človek kjerkoli prisoten, vedno prihaja do ekscesov. Tam kjer ekscesov ni, nekaj ne štima ali gre pa za tako hudo obliko represije, da vsi vedo, da tudi zakašljati ne smejo, ker drugače bodo ob življenje ali ne vem kako naj se izrazim. Vse te izmišljotine o otrocih. Poglejte, mene to spominja, te otroke zelo radi uporabljamo in besedo, besedno zvezo otroci in kaj bodo storili našim otrokom, ko me spominja tudi na takrat, ko smo Družinski zakonik sprejemali. To je najbolj občutljiva tema. Ko omenimo otroke, se pa vsi ustrašimo. Gre za varnost ljudi. Vse bodo pokradli, vse bodo zaščitili, v stanovanja se morajo zdaj zaklepati. Ja, ali prej se pa niso ali kako. Jaz se že celo življenje zaklepam, pa ni bilo nobenih migrantov, zaradi tega, ker pač gre za nek kulturni vzorec, da moraš najprej poskrbeti sam za svojo varnost in ne pričakovati, da bo vedno nekdo drug za tebe skrbel, potem pa šele nastopijo vsi ostali elementi. Da pa seveda je eksces, je pa seveda, to je pa normalno, ker tam kjer gre za nepoznavanje, ne nazadnje tudi za strah, ne nazadnje tudi za ljudi, ki na nek način seveda imajo čut, lahko tudi kakšne druge razloge zakaj hočejo priti s Slovenijo. O tem smo pa že velikokrat govorili in je vsem tako zelo jasno, da karkoli bi povedal, bi bilo odveč oziroma za marsikoga oziroma za večino popolnoma nič novega.  Zdaj, civilne iniciative pozivajo Pahorja k širokemu posvetu na temo migrantske problematike, berem danes v STA. Prav danes se je pojavila ta zahteva. A dajte no, pa saj nisem od včeraj. Že deset let gledam kreativne in zelo domiselne akcije, ki jih delajo takrat, ko seveda se kakšna stvar zgodi. Imeli smo sejo, potem se je seja prekinila in zato, da slovenska javnost ne bi pozabila, danes poziv gospodu Pahorju sklicati novinarje, itn., ob tem, da smo že večkrat dokazali na tej seji odbora, da celo stranka SDS sploh nima sramu skrivati, da pravzaprav sama organizira eno od civilnih iniciativ, vsaj za eno si upam trditi, za ostale ne. Tako da, to ni nič novega.  Rekel bi še to, glede obvladovanja. Besede obvladovanja. Ali, to kar mene v resnici res najbolj zanima, pri tej temi, ali slovenska policija obvladuje vse razmere, ki jih ima v skladu z zakonom, kar se tiče schengenske meje. Lahko rečem samo naslednje. Vemo vsi, na Hrvaškem kakšna Vlada je, ideološko je blizu SDS. To namenoma uporabljam, pa ne zato, ker bi kaj hotel slabega SDS, ampak zato, da ne boste rekli, da gre za drug ideološki koncept, če me razumete kaj želim povedati. Namreč, na Hrvaškem ugotavljajo, to je 4.junija bilo objavljeno, da ne bo kakšne pomote, da je to od prejšnjega leta in rečejo naslednje. Varnostno stanje na Hrvaškem je stabilno in trenutno ni znakov morebitnega poslabšanja razmer, je ocenila Hrvaško-varnostno obveščevalna agencija v svojem rednem letnem poročilu. Med drugim so navedli, da se je migracijski pritisk na Evropo zmanjšal, se je pa okrepila tako imenovana balkanska migrantska pot. Lani se je število ilegalnih migrantov proti Evropi zmanjšalo, a se je na balkanski poti okrepilo za tretjino, ocenjujejo v obveščevalni službi. Zato so se odprle nove smeri, ki vse pogosteje peljejo čez Albanijo, Črno goro proti Bosni in Hercegovini in naprej proti Hrvaški, ki je tranzitna država. Na tem območju so dejavne organizirane kriminalne skupine tihotapcev ljudi, piše obveščevalna služba. Kljub povečanem številu nezakonitih migracij po ocenah varnostno-obveščevalne agencije na Hrvaškem ni skrajnežev, ki bi bili izrazito nastrojeni proti migrantom in zadeve ob-vla-du-je-jo.  Zdaj mi pa vi razložite. Hrvaška, ki ima tega bistveno več, da ne govorim pred samo Hrvaško,     (nadaljevanje) zadeve obvladujejo. Pri nas v Sloveniji pa stvari ne obvladujemo. Ma, kdo bo to zdaj verjel, no? Razen, če mi bo minister zagotovil oziroma predstavniki ministrstva, ki so danes prisotni s pooblastili, da seveda to ni tako. Potem pa je primeren čas, da zagorijo vsi alarmi in da nekaj tudi ukrenemo.  Kar se tiče opreme. Danes je bilo kar nekaj rečenega. Zdaj moram reči, da sem izvedel, da so nekateri poslanci še strokovnjaki za drone in točno vedo, kaj je igračka, kaj ni igračka, kako se s kakšno stvarjo dela in kaj vse je potrebno. Mislim, to je svojevrsten unicum; ampak, okej, nič novega, poslanci smo multipraktiki, vse vemo. O teh dronih smo že velikokrat govorili. In danes zato, da ne bo kakšnih novih spektakularnih ugotovitev, za katere še proizvajalci dronov ne vedo, pa jih mogoče še kaj raziskujejo, pa mi, predstavniki ministrstva, poveste, kako se ti droni uporabljajo, ker, oprostite, to gleda slovenska javnost in si misli marsikaj, ko posluša tole. Zato prosim, kako se uporabljajo droni, kakšni so postopki, je to res tako grozno uporabljati. Če sem pravilno razumel ministra, s tehničnimi sredstvi, ker ni nujno, da so samo fizična, ki so včasih še celo bolj učinkovita kot fizični nadzor. Res pa je, da ljudje zelo radi vidimo ljudi in policiste fizično, ker šele takrat verjamemo, da je kaj zraven prisotnega. Ali to pomaga ali ne in kaj to pomeni dejansko v procentih oziroma kaj je vse treba še izboljšati oziroma če ste ustrezne ukrepe že potegnili in če je v proračunu predviden denar za nakup, ali pa je potrebna popolnjenost same opreme, ki jo potrebujete za svoje delo.  Na koncu naj rečem naslednje, in s tem bom tudi zaključil. Nismo imeli sklepov na prvem delu seje. Danes, po desetih dneh, praktično še vedno nimamo sklepov na mizi, čeprav smo že vse slišali. Vse smo že slišali, vse predstavnike, se pravi, to tako imenovano oceno, da bomo razsojali tu, kakšne sklepe je treba imeti, bi si seveda predlagatelj lahko že sam predstavil in bi jih že dal na mizo, da bi se lahko resno pogovarjali o tem. Vam že vnaprej povem, meni osebno je ta hip zelo jasno, da gre za politično motivirano sejo, ki pa ni nič novega. Zato me tudi nič ne preseneča, da ne bo kakšnega nesporazuma, da sem zdaj pa zelo presenečen, ker imamo takšno sejo, daleč od tega. Gre za klasičen političen boj in opozarjanje na nekoga, ki trdi, da je on boljši in najboljši. Ne nazadnje je to na spletni strani SDS, kjer obvešča slovensko javnost in je to dostopno vsem pravzaprav v slovenski javnosti. Rečejo sami sebi, da pravzaprav pri nas ne štima nič. Ne štima zdravstvo, ne štima šolstvo, in na koncu zapišejo, parafraziram, stavek, da če bi bil pa SDS na oblasti, bi pa seveda te stvari bile urejene. Isto pa omeni tudi, seveda, eden od elementov, ki ne štimajo, to je pa varnostni poseg. Zakaj to pravim? Osebno me sicer čisto nič ne bi zanimalo, kaj piše na spletni strani SDS, ampak iz tega je tudi razvidna agenda, ki se bo odvijala in dogajala v Državnem zboru in katere stvari bodo odpirali. Pač, to je legitimno, daleč od tega, da ni, seveda je, se pa meni osebno postavlja vprašanje, ali je to res učinkovito, glede na to, da ljudje to gledajo in se sprašujejo, kaj je res in kaj ni res. Sam osebno verjamem, da so stvari obvladljive. Sam verjamem, da stvari niso nič tako dramatično katastrofične. Je pa treba vseskozi to ponavljati, ker drugače bo šlo v pozabo in bodo ljudje res mislili na koncu, da gre vse narobe. Zato predvsem tu pričakujem od ministrstva eksaktne odgovore, kaj drži, kaj ne drži, kaj je s temi napadi na policiste, kakšni so bili odzivi in tako naprej. Ker če tega ne bo, potem bo na koncu obveljalo to, kar predlaga oziroma kaj predlaga, še itak niti ne vemo, ampak kaj govorijo predstavniki, ki govorijo v prid temu, da nič ne štima v naši državi, kar se tiče varnosti.  Hvala lepa.
Naslednji ima besedo poslanec Marko Bandelli, Poslanska skupina Stranke Alenke Bratušek.
Hvala za besedo, predsednik. Težko je kaj dopolniti Janija Möderndorferja, kolega, ker mislim, da je povedal zelo nazorno vse tisto, kar je bilo treba povedati,   (nadaljevanje) že zadnjič bi lahko to povedal. In mislim, da je enako mislil tudi zadnjič, danes pa je tudi uradno povedal, s čimer se popolnoma strinjam.  Prva zadeva, ki me je presenetila zadnjič na odboru, je bilo to, da gradiva ni bilo; o tem še kasneje. V glavnem, veliko konkretnih akcij in dela je omenila gospa Tatjana Bobnar, ki je danes, žal, ni z nami. In jaz sem z njenim poročilom, seznanjanjem z ukrepi in dejanji zelo zadovoljen, je odraz učinkovitosti in dobrega dela in za tem bom tudi stal, za temi izjavami.  Z velikim spoštovanjem do magistra, kolega Primorca Kristjana Mlekuša, jaz se vam opravičujem, ampak kakšno zvezo je imelo vaše poročilo. Eno uro in petnajst minut smo vas poslušali, hoteli smo tudi preko proceduralnih predlogov ustaviti to agonijo. Z vsem spoštovanjem do problemov, ki jih imate v policiji, in mislim, da bo o tem lahko kakšna druga seja, ampak mislim, da se strinjamo vsi, da ni ta odbor tisti, kjer bomo reševali sindikalne probleme. Potem pokličemo žerjaviste iz Kopra, potem pokličemo, ne vem, še sindikat raznih bolnišnic, mislim, to ni sedež za to. In zdaj imate neka notranja obračunavanja, eno uro in petnajst notranjega obračunavanja, da moramo mi, ker smo morali, ker ni bilo druge, smo morali poslušati. Zdaj, ali ste bili vi zmenjeni s predsednikom, da ste se zmenili, da na takšen način naredite, ker drugega mi nismo dobili nič. Jaz v roke nisem dobil popolnoma nič. In zdaj, da mi pride danes nek dokument, pregled sej delovnih teles, na katerih je bila točka dnevnega reda obravnavana brez gradiva, kakšen pomen ima to danes tu! Ma, kaj nas briga! In potem, če pogledam malo na hitro in prelistam, 80 %, 80 % teh sej je točno od kolega z obrambe Mahniča. Se pravi, vi hočete upravičevati, da je vaš sistem vodenja teh sej tak, da ne damo gradiv. Mislim, očitno je to to, z vsem spoštovanjem do kolega Mahniča. Ampak, mislim, tako ne gre. Jaz se ne mislim…
Glej, kolega Bandelli, formalno smo ugotovili, da s to sejo ni popolnoma nič narobe. Prehajamo na vsebinsko obravnavo…
Jaz nisem končal svojega izvajanja.
Saj bom dal naprej besedo. Prehajamo na vsebinsko obravnavo. Povedal sem na začetku, za kaj gre na tej seji, in povedal bom tudi ob zaključku, ko boste nehali razpravljati.
Jaz bi vas prosil, predsednik, da me ne prekinjate, kadar imam besedo, prosim vas, no.  Zdaj bom tako povedal, kar se tega tiče, pomoč vojakov, sem slišal tudi iz besed sindikata, od Kristjana Mlekuša, da je bolj v napoto vojska kakor v dobro. Katastrofa, ker to slišim! Vi bi morali biti zadovoljni, da lahko vklopimo tudi vojsko, če že nimate personala, ste podhranjeni z vsem. Zakaj ne? Zakaj ne? Zakaj ste proti temu? Ker je očitno, kar ste omenili zadnjič, ste bili proti temu. Najbolje, da so zaprti noter, pa da korakajo gor in dol, kot jih vidim v Vipavi, 40 kil, in potem gre streljat na Mlake. Mislim, tu oni odgovorno delajo. Mislim, da je tudi varovanje mej lahko nek tak del odgovornega dela, ki pripada tudi naši vojski.  Da ne bom zdaj govoril o prehodih mej. Mislim, mi, državljani, ker tudi tega nisem nikoli razumel še, zakaj morajo mene prekontrolirati, osebno izkaznico, vsakič zdaj, ko grem ven in noter, enkrat ja, enkrat ne, kot se mu zdi, reče, to ima nalogo, in potem pridejo kilometrske vrste na meji, brezzvezne. Slovenec, ki se vrne v Slovenijo z osebno izkaznico, pokaže policistu na meji, ga spet skenira gor na vrhu, ma, kaj ne vidiš, mislim… No! Pa je kilometer in pol vrste na meji. Zakaj?! Zakaj? Saj vendar vidiš, da je dokument v redu! Pa nisi videl, kdaj je šel ven, če hočeš kontrolirati ravno to, ali se plačuje turistično takso na Hrvaškem.  V glavnem, ponovil bom samo še eno zadevo. Seveda podpiram od sindikata tisto zahtevo, ki jo je potrdil tudi minister, za boljšo zaščito z opremo; mislim, da tu ne sme biti debate o tem, oprema mora biti odlična, mora biti prava, si jo zaslužite.   In za tem bomo tudi stali, če je tu problem, bomo zagovarjali to zadevo. Po podatkih pa gledam tukaj in ugotavljam sledeče, čeprav se je število ilegalnih prehodov povečalo, policija obvladuje – piše tukaj Frontex, obvladuje. Zame je to pomembno, da policija obvladuje. In tukaj piše tudi, do 26. 5. je bilo 3 tisoč 863 nezakonitih prehodov meje, kar je za 63 % več kot lani. Potem od zadnjič sem si zapisal en podatek, ki ga je kolega Grims, da so desetkrat več prehodov, kakor je bilo lani. Zdaj, jaz ne vem, ali ima Grims kakšne podatke, ki jih mi poslanci tukaj nimamo, ampak jaz verjamem Frontex, ali pa temu, tu piše 63 % več, ne pa 38 tisoč, kolikor bi jih moglo biti, če bi bilo desetkrat več. Tako da tudi to malo streljate kdaj podatke ven brez osnove.  Letos je bilo obravnavanih tisoč 580 izraženih namer podane prošnje za mednarodno zaščito. To je 15 % manj kolikor je bilo lani. To je tudi podatek. Zame so to podatki. Saj te podatke sem moral dobiti sam žal, ker nismo imeli gradiva, ampak tako bo verjetno… upam, da ne bo to navada, da bomo prihajali na sejo brez gradiva. Zanimiv podatek je pa še to, da so v skladu z notranjo varnostjo v letu 2019 načrtovani projekti v višini 9 milijonov evrov. Mislim, tega tudi niste omenili. To je zamenjava, mislim za opremo je skoraj 3 milijone, IKT opreme je milijon, termovizijske naprave 850 tisoč evrov in tako naprej. 9 milijonov je skratka za to in upam, da to je tista vaša kritika, ki je bila na nepravilno opremo ali ne vem kako ste zadnjič to govorili. Vedeti je tudi treba, da je trenutna vlada za izvajanje projekta Varovanje schengenske meje in obvladovanje problematike migracij, zagotovila še dodatnih 15 milijonov. Zdaj, tu mislim, da so podatki resni. Jaz ne verjamem, da so ti podatki izmišljeni. To se pravi, da delamo na tem, da varujemo. Zdaj, jaz imam občutek kakor da res – dobesedno tako kot je kolega Möderndorfer povedal, da je tukaj bila ta seja malo - vidimo kje smo, vidimo kaj lahko naredimo in govorimo popolnoma o drugem, kot tistem, zakaj smo bili sklicani tukaj. tako da jaz mislim, da če je res tak problem na policiji, da bo tu, je drugi sedež na katerem bomo obravnavali. Z vsem spoštovanjem in bomo tudi stali za, da bo to rešeno in se strinjamo, ampak ne v tej fazi, ki je bila seja sklicana, jasno napisano, da se gre za schengensko mejo.  Tako da drugič apeliram na predsednika, ker tudi glede – jaz se vam opravičujem predsednik, malo inkompetentno vodite to zadevo in si malo izmišljujete vaše zakone in jih malo po vaše interpretirate in tako da pozdravljam odločitev predsednika Državnega zbora, da bomo vsi predsedniki in podpredsedniki odborov jasno povedali, kako je treba na teh sejah voditi to zadevo. Ker je nesprejemljivo, da si vsak interpretira svoje zadeve, tudi če je predvideno, da si predsednik interpretira svoje reči in da da besedo vsakomur po svoji želji.  Tako da si želim, da na naslednjo sejo na katero pridem in če bom prišel, če bom spet zamenjal kolegico Mašo Kociper, da bi dobil vsaj malo gradiva, da vidim o čem bomo obravnavali na te meji. Da ne bo to na pamet.  Kar se pa tiče meje kot take, vidim, da rezultat je, delajo dobro, policisti se trudijo. Mi bomo pomagali kar je v naši pomoči s sprejemanjem takšnih ali drugačnih proračunskih postavk, da bo to najboljše obvladano. Hvala lepa.
Naslednji ima besedo poslanec Igor Peček, Poslanska skupina Liste Marjana Šarca.
Hvala lepa, spoštovani predsednik za besedo, spoštovani vsi prisotni. Zdaj, poskušal bom biti zelo kratek oziroma vsaj poskušal bom biti kratek glede na to, da sta kolega Bandelli in kolega Möderndorfer že v bistvu izpostavila tiste ključne stvari, ki očitno vse na tej strani moti, pa da se ne bi ponavljal oziroma, da ne bi bil podoben izvajanju z druge strani, bom res poskušal biti konkreten. Zdaj, spoštovani predsednik, jaz ne dvomim oziroma sploh ne želim sam sebi postavljati dvoma, da ste sejo sklicali na način kot ga določa Poslovnik. Konec koncev smo vsi prepričani in vemo, da imate dovolj izkušenj. Tisti, ki smo novi smo se marsikaj naučili tudi od vas, vendar teh zadnjih izvajanj se pa jaz sigurno   ne bi želel naučit. Glede na to, da je bilo povedanega veliko, upam, da bo kaj od tega tudi slišano. To sem prepričan, da bo vsaj približno padlo na plodna tla, če uporabim malo besedoslovja iz prejšnjih razprav. Tudi sam sem bil presenečen nad začetno izjavo gospoda Mlekuša. Zdaj ne bom ga mogoče citiral ravno tako kot je rekel, ampak, zakaj smo sploh bili povabljeni? Bolj pa še, kot na to izjavo, preseneča nad tem, da tukaj ni prisotnih predstavnikov drugega policijskega sindikata Slovenije, ki je po – vsaj meni znano – po številu članov kar številčnejši od Sindikata policistov Slovenije, pa vas bi, gospod predsednik, prosil, da malo privarčujemo na papirju. Obljubil ste, da nam boste to poslal, zdaj ali v elektronski ali v pisni obliki, kakorkoli že, glede na to, da smo imeli ob 12h sejo Odbora za infrastrukturo s temo »Čist planet za vse«, da nam to opravičilo preberete, ker jaz mislim da, vsaj poleg mene, to opravičilo zanima vsaj še moje kolege, če ne tudi poslušalce, ki nas, če nas, upam da nas, še poslušajo. Zdaj, iz poročanja gospoda Mlekuša bi bilo mogoče sklepati, da je sistem res popolnoma neučinkovit. Jaz mu verjamem marsikaj, kar je povedal, tako kot tudi verjamem marsikaj, kar nam je povedala generalna direktorica policije. Zdaj teh zadev ne morem preverit, ker drugega, kot da jim verjamem na besedo, ne morem, ampak saj konec koncev v tej hiši gre tudi za neko vrsto in pa obliko zaupanja, ki ga gojimo eden do drugih. Vsi se strinjamo, da je delo policistov na meji ne sami zahtevno, tako iz psihofizičnega, kot tudi iz samega napora, ki ga morajo izvajati tudi po gibanju na terenu. Zdaj jaz ne verjamem, da morajo policisti letat, migranti se pa vozijo, kot je bilo mogoče tudi vsaj razloženo tisto, na začetku. Ja, jaz sem jim silno hvaležen za delo, ki ga opravljajo in mislim, da to mnenje lahko delim z vsemi, ki nas danes poslušajo. To, da delo opravljajo dobro in zavzeto, konec koncev pričajo tudi številke, ki nam jih je predstavil minister na začetku te seje, se pravi, na tistem prvem sklicu. / nerazumljivo/ na številke opravljenih intervencij. Zdaj, kar se tiče enostranskih navez in opisovanja razmer – tako kot sem povedal, mislim, kar je bilo tudi že nekako, vsaj posredno, rečeno, da je to stvar dialoga med obema sindikatoma in pa policijo. Rečeno je bilo, da dialog teče vzorno. To sta potrdila tako gospod mag. Mlekuš kot tudi generalna direktorica in jaz mislim, da ni naša pristojnost, vsaj moja osebna pristojnost ni, da bi ocenjeval določene dogovore ali pa ukrepe, ki so bili iz pogajanj ali pa razgovorov med policijo in pa sindikatoma dogovorjeni. Bi se pa rad dotaknil še dveh stvari. Majčkeno me je zmotil očitek, da Vlada ne izvaja nobenih ukrepov oziroma poudarjeno je bilo, da Vlada ne izvaja nobenih sistemskih ukrepov. Zdaj jaz ne vem, kje je osnova za takšno razlago, glede na to, da se spreminjata in dopolnjujeta tako Zakon o organiziranosti in pa delu v policiji, kot tudi Zakon o nalogah in pooblastilih policije. Kolega Baković je pa že povedal, kako je bilo z Zakonom o kazenskem postopku, se pravi, na podlagi česa lahko rečemo, da ni nobenih sistemskih ukrepov oziroma, da ni nobenih ukrepov, kar se tiče neposrednih ukrepov, tistih direktnih, ki sodijo v temo varovanja schengenske meje, kar pa je tema današnje razprave, ne pa, še enkrat ponavljam, ne pa politični dialog. Jaz jih bom navedel samo nekaj, toliko, da se spomnimo določenih ukrepov, ki so bili izvedeni korektno in jaz / nerazumljivo/ v času, takrat, kadar so bili v stanju, primerni. Vlada je namenila dodatnih 15 milijonov. To je bilo dodatnih 15 milijonov za izplačevanje delovne uspešnosti. Kot sem že prej povedal ali je bil to bruto znesek ali ne, tisto, kar je bilo na začetku v poročilu gospoda Mlekuža navedeno. Še enkrat pravim, mislim, da nobeden ne sam, ne moji kolegi o tem ne moremo presojati. To ni naša pristojnost. Za to so pristojne druge inštitucije. V kolikor obe strani ne bosta dosegli ustreznega konsenza glede tega kaj pomeni 15 bruto bruto ali pa 18 bruto bruto. Sam izhajam iz gospodarstva in sam vem, kako si v gospodarstvu razlagamo strošek. Ne glede na to ali si na delodajalčevi strani ali si na delojemalčevi. Vemo kaj je strošek, ki je za določen poseg potreben. Vlada je tudi jasno, in tudi minister je potrdil večkrat, povedala, da je bil poziv agenciji Frontex za varovanje meje med Hrvaško in Bosno ter Hrvaško in Srbijo, to govorim zaradi tega, ker smo danes dvakrat slišali, da 300 migrantov dnevno prečka mejo z Bosno, pozivala, da je treba intenzivirati te ukrepe. Mislim, da je to tudi treba povedati.  Kar se tiče povečanja nazora s tehnično opremo, sedaj jaz tudi nisem specialist, pa sem strojnik po profesiji, da bi si upal soditi kateri dron spada v igračko, kateri je pa tehnično ustrezen za nadzor.  Če samo dve stvari še povem, imamo 670 kilometrov meje s Hrvaško. Ali naj na to mejo postavimo 600 kilometrov zidu ali naj na vsakih deset metrov postavimo policista. Bodimo racionalni vsaj takrat kadar se resno pogovarjamo o teh stvareh. Če upoštevamo to, da imamo že 178 kilometrov zaščitno tehničnih ograj, od tega, ne vem, 115 kilometrov žice, panelne ograje in še dodatno bomo nadomestili 60 kilometrov ograje, pa nisem prepričan, da bomo s tem zaprli vse možne prehode med našima mejama.  Strinjam bi se s kolegom Markom, tudi mene je zmotilo to, da navajate, da vojska moti in ovira delo policista. Mislim, temu pa res ne morem verjeti. Sploh ker sem absolutno prepričan, da ima učinek in to so mi potrdili tudi prebivalci in tudi strokovna javnost, da vojska na meji ima psihološki učinek. In jaz mislim, da ga ne gre zanemarjati. In smo tudi vojski lahko hvaležni oziroma vojakom, da pomagajo policistom opravljati to delo.  Da ne bo sedaj to izgledalo, sam osebno delim skrb in pa strah ljudi, ki živijo ob meji, ker se zavedam, da jim ni prijetno. Zavedam se tudi potencialnih nevarnosti, ki sledijo ob ilegalnih prehodih meje, vsaj takšnih kakršnih potekajo sedaj v zadnjem času. Še enkrat pa pravim, ne morem se strinjati, da za varovanje meje ni nič narejenega in da skrajen ukrep, kakršenkoli že bo, sigurno ne bo prinesel rešitve. Toliko. Hvala lepa predsednik.
Naslednji ima besedo mag. Branko Grims Slovenska demokratska stranka.
Hvala. Vsem lep pozdrav! Prvo, kar je danes treba reči, da je treba, če kaj, v celoti zavrniti vse strašenje s slovensko vojsko, ki smo mu bili malo prej priča. Jaz sem trdno prepričan, da slovenska policija skupaj s slovensko vojsko delata vse, kar jima je dopuščeno, da bi zaščitile meje Republike Slovenije. In zato smo jim lahko samo hvaležni, z vse napore za vse delo, ki ga opravljajo, za vse, ker svojo kožo nosijo na prodaj. Trdno sem tudi prepričan, da bi slovenska vojska in slovenska policija skupaj zlahka popolnoma zaprle slovensko mejo pred ilegalnimi migranti, če bi bila za to ustrezna politična volja. Če bi se za to namenilo in sprostilo vsa potrebna sredstva, zaposlilo dodatne ljudi, uporabilo vso tehniko in drugo kar je na razpolago, potem to zagotovo ne bi bil posebno težek cilj in bi policija in vojska to zlahka naredile. Se pravi, tisto kar je problem je samo to, da za to očitno ni prave politične volje in potem se stalno dodaja po kapljicah. Oba sistema sta podhranjena, to je treba poudariti. Policija nekoliko manj v zadnjem obdobju, to je bilo doseženo že v času tudi prejšnje ministrice, vojska je žal v veliki meri v razsulu. Toda kljub temu, tisti, ki so tam in ki so v uniformah še kako z zavestjo opravljajo svoje delo v korist Slovenije. To se pravi vsako kritiko na tem področju, ki je žaljiva do tistih, ki tam neposredno delajo, je zagotovo treba zavrniti.  Drugo je pa seveda vprašanje politike. To se pravi vladajoče politike, vlade, ali pa če želite vladajoče koalicije. Prej je poslanec vladajoče koalicije na ves glas razlagal, kako je pomembno, da se vojska obdrži v mejah in da jo je treba obrzdati in ne vem kaj še vse, skratka, strašil je pred Slovenski vojsko. Jaz osebno sem prepričan, da ljudi niti malo ni strah pred Slovensko vojsko, ampak da ji zaupajo, jih je pa zagotovo strah varnostno impotentne slovenske vlade, ki ji postaviš vprašanje kako naj se ljudje dodatno zaščitijo, kaj bo Vlada storila za varnost ljudi in dobijo odgovor naj zaklepajo vrata svojih stanovanj. Ja hvala lepa, no, a je zato Vlada Republike Slovenije in pristojen minister? Se pravi, treba je storiti vse, da se stvari spremenijo.  Eden od vladajoče koalicije je zdajle ravnokar manipuliral s številkami. Številke o katerih sem jaz v preteklosti govoril sem dobil neposredno od ministra, saj ne boste verjeli, ampak dobesedno iz rok ministra sem jih dobil in sicer so to številke o prvih treh mesecih za zadnji 2 leti. In naredil sem primerjavo teh številk. 2 leti nazaj, v prvem tromesečju, 202 ilegalna migranta zajeta na ozemlju Republike Slovenije. Lansko leto 660. Letos v prvem tromesečju tisoč 619. To govorim po spominu, ampak mislim, da je kar točno. Se pravi, če pogledate celotno povečanje boste videli, da je vsakokratno za praktično trikratnik glede na prejšnje leto. Seveda je odvisno od tega katero obdobje vzameš, enkrat se pojavi nekoliko večji prihod in se potem lahko hitro to razmerje nekoliko spremeni, ampak ta prvo tromesečje so bile pač uradne te številke, ki sem jih predstavil in to so bile neposredno številke od ministra. Če ne verjamete, vam prinesem listine, ki so uradne listine, ki sem jih dobil na ministrstvu in so mi bile tudi osebno izročene. Mimogrede, dobil sem jih zato, ker sem šel predavati v Italijo in ker se hočem vedno, ko gre za mednarodne stike absolutno izogniti vsaki možnosti, da bi bila kakršnakoli razlika med tistim kar povemo, bodisi poslanci, bodisi vladni funkcionarji, ker gre tukaj za zaščito države kot celote, za njeno čast in za odnos do slovenske domovine. Zdaj pa, kaj bi bilo pravzaprav treba storiti. Vsi se govoril, ja rabimo jim papir, zakaj ni nekih papirjev tukaj pred nami. Papirje boste zdajle imeli, na prvi naslednji seji bo predlog, da se dodatno zaostri azilna zakonodaja po vzoru vseh naših sosed, ki so to že storile. To ni nič novega, ampak povsod po Evropi se zdaj zaostruje azilna zakonodaja. Ne zato, ker bi hoteli biti nesramni ali pa kaj, do tistih, ki prihajajo, ampak iz preprostega razloga, ker se želi dati jasen signal, da so nekje meje tistega, kar Evropa še zmore in Slovenija je zagotovo na meji tega, vsi dobro veste, da azilni sistem, tako kot je že v tem trenutku, poka po šivih, policija je na skrajni meji svojih zmogljivosti, vojska je na meji svojih zmogljivosti, se pravi sistem je … Tam v enem domu smo zadnjič lahko brali, ki ima zmogljivost koliko, 120 ali 180, ali nekaj takega, jih je 300 ali 400 notri.  Skratka, problem je tukaj in je očiten in tega z nekimi dodatnimi graditvami, ne vem, odpiranjem novih sprejemnih domov in sprejemnih centrov prav gotovo ne bomo rešili. Slovenija je premajhna, Slovenija mora ukrepati drugače, se prav mora dati jasen in nedvoumen signal, da pač ne zmore več, da naj ljudje ne prihajajo. Verjemite, da ilegalni migranti so še kako dobro organizirani. To ni nobena amorfna množica, to je larifari, ki ga poslušamo tri leta. Oni so med seboj povezani s sredstvi komuniciranja, imajo boljšo opremo, boljše, če želite, GSM kot jih imamo dostikrat mi sami in seveda so še kako dobro informirani o vsaki državi preko katere gredo oziroma, ki je zanje cilja država in Slovenija žal postaja vse bolj tudi ciljna država. In prej ste omenjali Hrvate. Ja, Hrvatje imajo zelo zanimivo taktiko. Oni so na meji izredno ostri. Če bi Sloveniji dopustili policiji in vojski, da ukrepa tako kot ukrepajo Hrvatje na svoji meji z Bosno, potem mislim, da bi polovica ljudi v tej sobi vreščala, da je to prehudo in ne vem kaj še vse. Se pravi, je treba zelo s pametjo delati in uporabiti tista sredstva, da daš signal, ki je najmehkejše sredstvo, da bi odvrnil ljudi, da bi še naprej prihajali. In tak signal je preprost sprejem zaostritve azilne zakonodaje. To je prvi korak. Potem lahko sledijo še drugi, podobni. S tem daješ signal in to je prvo. Drugo je uporaba tehničnih sredstev, ograje. Potem ni potrebno toliko ljudi aktivirati. Tudi Hrvatje so zdaj končno pristopili k temu in verjetno ste seznanjeni s tem, da na nekaterih delih meje dol postavljajo sorazmerno visoko ograje, ki ima na vrhu, mimogrede, tudi špice. Se pravi, so končno začeli uporabljati tudi tehnična sredstva. Tehnična sredstva so pomembna zato, ker gre tudi ne glede na to, da so morda v trenutku postavitve lahko tudi problem, ampak so mehkejša. S tem se izogneš kakršnimkoli hujšim ukrepom, ki bi jih morala uporabljati bodisi policija bodisi vojska in policija skupaj, pri zaščiti meje. In potem gre seveda za vprašanje odnosa znotraj države. Tukaj je katastrofa dvojna. Najprej, še vedno se tolerira početje na / nerazumljivo/ ideologijo utemeljenih nevladnikov, ki hodijo spodbujati dol ilegalne migrante naj pridejo v Slovenijo in jim dajo navodila in celo sami se javno hvalijo s tem, recimo direktorica PIC, kako naj ravnajo, ko pridejo enkrat preko meje Republike Slovenije. S tem seveda, ti ljudje to jemljejo kot spodbudo. Tudi izjave, ki smo jih videli, nekatere so bile objavljene, migrantov, da so dobivali od raznih nevladnikov navodila kako se gibati, načrte, programe za GSM, itd., itn. V Sloveniji je to postala prava industrija. Ko pride enkrat čez mejo, imajo ponekod kar območja kjer imajo malo manj kot tabore pa opremo, o tem obstaja dokumentacija, to vsi dobro veste. Po drugi strani je en preprost trik, ki ga tudi masovno uporabljajo. Ta časovni zamik pri nas, ko kdaj pride čez mejo kdaj pa mora dati dejansko prošnjo in potem pride, izjavi, da bo dal prošnjo, preden jo formalno da, veselo spakira in gre naprej. In takih, ki takole delajo, gredo v stotine in stotine. In seveda, sosedje so zaradi tega, milo rečeno, slabe volje in se zato meje zapirajo in se bodo še bolj zapirale in marsikoga znamo dobiti tudi nazaj, v sistem, ki je že zdaj preobremenjen. In ko ne bodo več morali iti, predvsem je tukaj kritična italijanska meja, saj avstrijska je v veliki meri že zaprta, to je treba kar direktno povedati. In če, ko se bo zaprla še italijanska, bo to vrh žepa. Se pravi, ljudje bodo slabe volje, ne bodo imeli kam iti in tukaj je še en problem, ki ga ravno tako treba upoštevati. Ko primerjate stvari s tistimi pred leti je treba vedeti, da ti, ki prihajajo zdaj, so bolj, pravilom bolj nasilni, ker se je spremenilo okolje iz katerega prihajajo. Prvič, pustimo vse tiste pravljice o vojnah, ki poganja pa o podnebnih spremembah pa take neumnosti, ki poganjajo. Tok poganjajo denar, politični in človeški interesi in čisto nič drugega ni. In seveda, zdaj ko je bil konec ISIS, so se marsikateri taki kalibri pomešali med te, ki prihajajo in to predstavlja dodatno varnostno tveganje. Tukaj ni potrebno, da jih je zelo veliko, kot si mogoče kdo predstavlja. Bom spet uporabil eno uradno številko, ki jo lahko preverite. Ob obisku angleškega premierja dol v Libanonu, je tamkajšnja tajna služba, mislim da je bilo to leto pa pol nazaj približno, opozorila, da je približno 2 % po njihovih podatkih    (nadaljevanje) tistih, ki se gibljejo v migrantskem toku, radikaliziranih oziroma povezanih bodisi z ISIS bodisi z Al Kaido. 2 % se morda ne zdi komu veliko, ampak če vemo, da gre tu za milijonsko številko, sta 2 % kar zelo velika številka, 20 tisoč. In kar je še huje, taki potem vplivajo na vse ostale. Kam pripelje en krog tega, ker se širi, radikalni islam se širi kot rak. To se vidi, recimo, na primeru Bosne, kjer imajo zdaj sami ogromne probleme. Na začetku so oni sami te ljudi sprejemali, so jih še celo vabili, so mislili, da gre za sorodne. Ampak zdaj imajo neverjetne probleme, ker se pojavljajo celi predeli, kjer visijo zastave ISIS, kjer je popolna radikalizacija. In, seveda, zdaj tudi pravi Bošnjaki so tega že do vrha grla siti in tudi oni pritiskajo. In zdaj se po eni strani Bosna polni, po drugi strani prihajajo novi in novi. Večji uspeh Salvinija in vseh ostalih, ki so zaprli pomorske poti, se odražajo v pritisku na balkansko pot, saj s tem se vsi strinjamo, kajne. Ampak kaj to pomeni - Bosna se čedalje hitreje polni in nekam bodo šli. Hrvatje, verjemite, bodo tako kot lani reševali svojo turistično sezono z vsemi sredstvi, pa če boste o tem brali ali pa ne boste, ampak bodo jo reševali. In po najkrajši možni poti bodo vsi tekli v Slovenijo. In bomo imeli problem. Probleme pa imamo že zdaj. In zaradi tega je tako važno, da se pravočasno da te signale, da niso zaželeni, da Slovenija ni več ciljna, ne sme biti ciljna država, in da se slovensko mejo enkrat začne že res konkretno ščititi, tako kot je to treba. In da se seveda zagotovi znotraj Slovenije varnost vsem in vsakomur. Ljudje imajo do tega ustavno pravico in vsakdo, ki karkoli opusti od tistega, kar mu omogočajo pooblastila oziroma zakon, oziroma če je kdo v politiki in se tega ne zaveda, veste, je opustitev dolžnega ravnanja tudi kaznivo dejanje ali pa malomarno opravljanje dolžnosti. In še enkrat povem, nikoli ne bom obsojal tistih ljudi, ki neposredno na terenu nastavljajo hrbet za Slovenijo, ker sem trdno prepričan, tudi na lastne oči sem to nekajkrat videl, da delajo po najboljših močeh. Problem je v politiki, ki pač vedno tako dela, polovičarsko, zaradi tega, ker je v Sloveniji postal »šverc« ilegalnih migrantov, pravzaprav ena zelo velika industrija, v kateri bo že kmalu vprašanje, kdo vse sodeluje pa kdo vse ne sodeluje. In imaš ilegalno mafijo, proti kateri se bori policija, ima tudi uspehe, je bilo aretiranih še pa še »švercarjev«, ampak tudi ti postajajo čedalje bolj agresivni; zadnjič je prišlo tudi do streljanja. Po drugi strani je problem z migranti, zato je prišlo do streljanja tudi na italijanski meji. Zanimivo, da se o teh stvareh pri nas zelo molči. Kolikor je meni znano, sem bil edini, ki sem objavil tiste slike avtomobila, s katerim so prodrli v Italijo na silo in potem, ko so hoteli prebiti blok, so Italijani odprli ogenj na tisti kombi. Pa je bil strel direkten, to niso bili nič opozorilni streli v gume ali pa kaj podobnega. Tako da vse to je pač treba upoštevati. In stvari se bodo samo slabšale. Po napovedih vseh služb se dotok povečuje. Vremenske razmere so ugodne, ker je zapora povsod drugje, bo torej pritisk na balkanski poti toliko večji. In zato je odgovornost vseh tistih, ki so v Sloveniji na vladi, v vladajoči koaliciji in v pristojnih službah toliko večja. In zaradi tega so važni ti prvi signali, da bi se sprejelo to zaostritev zakonodaje, ki je zdaj že vložena, saj se bo o njej v kratkem odločalo. Jaz samo upam, da bo tu zdrav razum, saj gre za prilagoditev temu, kar že velja pri naših sosedih, saj ne odkrivamo nečesa. Nekateri imajo celo mnogo ostreje. Ne vem, ali to veste, Francozi so uvedli, da je ilegalen prehod meje ponovno kaznivo dejanje, hujše kaznivo dejanje, medtem ko se v večini še vedno obravnava kot prekršek. Pa se o tem ne piše in ne govori kaj dosti, kajne, pa ni to od včeraj, je že kar nekaj časa. Se pravi, gre za te signale, ki so preventiva. Ko pa gre za realnost, se pravi, za stanje znotraj, pa se je treba soočiti z resnico. Po eni strani to število prestreženih zelo narašča, po drugi strani so ocene služb, da 3:1 ali po nekaterih celo 10:1 ljudi pa uspe oditi čez za enkrat še, tudi na te trike, o katerih sem govoril, da včasih tudi migranti sami kar pokličejo policijo pa rečejo: »Tukaj smo, želimo azil« ali pa naredijo nesrečo pa se jih pospravi v azil, potem pa veselo nadaljujejo pot, če niso v priporu, kam naprej. In temu se reče zloraba. Problem celotne zgodbe, ker se masovno krši zakonodajo in ker se zlorablja pravico do azila, tisto kar bi moral biti izraz humanosti in zato se na koncu pride do točke, ko se ugotovi, da cela zgodba temelji samo na tem, da se ne spoštuje načela pravne države in da se za lažno humanitarnostjo v resnici skriva visoko profiten šverc ljudi, pa čisto nič drugega. Ker vse kar je v zvezi z ilegalnimi migracijami, z masovnimi migracijami v Evropi je danes samo še biznis, biznis, ki je po enih ocenah vreden 100 milijard evrov, po drugih pa celo 200 milijard evrov na leto. In zato je treba proti temu ukrepati, zato je treba ukrepati proti tistim nevladnim organizacijam, ki pri tem pomagajo tudi s kazenskim pregonom, kajti pomoč pri kršitvi zakona je kaznivo dejanje tudi Vrhovno državno tožilstvo je reklo: »Če gre očitno za profitno dejavnost, potem ni kaj se zgovarjati na humanitarnost in podobno«, pa še sicer trdim, da to v tem primeru sploh ne bi smelo biti aktualno, kriminal je kriminal pa kdorkoli ga naredi. Zakon mora veljati enako za vse in za vse na enak način in ljudje imajo pravico živeti mirno in imajo pravico živeti varno. In nobena pravica nobenega tujca ne more biti nad to pravico.
hvala lepa.  Zdaj, nekaj besed glede tega kar je bilo v razpravi izpostavljeno. Danes ste predvsem koalicijski poslanci pogrešali sklepe o katerih naj bi odločali v okviru te seje. Mi smo v dobrega pol leta dni, kot veste, imeli tri, če ne štiri seje na tematiko neučinkovitega varovanja schengenske meje. Prvo sejo smo imeli 24. oktobra, kjer je koalicija predlagala dva sklepa, ki na kratko naj bi govorila o tem, da Vlada Republike Slovenije izvaja ustrezno varnostno politiko, ki zagotavlja varnost, suverenost in stabilnost ter obvladuje varnostno situacijo v državi Republiki Sloveniji. In drugi del sklepa: solidarnostno spoštuje vlada in zagotavlja spoštovanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin vsem beguncem in ostalim migrantom, ki se zatečejo na ozemlju Republike Slovenije. Ti sklepi, ki ste jih bili predlagali, so bili nek odgovor na naše predloge, da naj bi se bolj učinkovito zavarovala schengenska meja. Želeli ste na ta način razvrednotiti delo tega odbora in ti sklepi niso bili sprejeti samo zaradi tega, ker odbor potem ni bil sklepčen. Potem smo imeli 14. maja sejo na to temo ponovno zaradi tega ker so stvari v zadnjih mesecih eskalirale. Predlagani so bili štirje sklepi, ki govorijo vsi štirje o tem, da naj bi se meja bolj učinkovito varovala. Vsi štirje so bili z vaše strani zavrnjeni. Tako, da če pričakujete, da bomo jaz kot predsedujoči dal ponovno v obravnavo neke sklepe, ki bi rezultirali v tem, da naj bi minister in vlada sprejela učinkovite ukrepe za boljše varovanje schengenske meje in ukrepe, ki bi omogočili policistom lažje delo in jih boste vi spet zavračali, se motite. Jasno je, da nekaj časa je opozicija poskušala na nek razumen način predlagati zadeve, ki bi jih bilo potrebno v danem trenutku sprejeti, kajti statistika je zaskrbljujoča in to uradna statistika. Govori o 4 krat 2018 na 2017 povečanje in govori, če poenostavim letos na lani krat 2, se pravi, da smo v dveh letih krat 8, pri čemer je najbolj zaskrbljujoči tisti sistem, ki se mu reče zloraba azilne zakonodaje, ker smo imeli lani nekaj manj kot 3000 namer, da se bo zaprosilo za azil, dejansko je bilo realiziranih nekaj manj kot 300 in od tega odobrenih 102. Torej ni potrebno biti velik strokovnjak na tem področju, da se ugotovi, da se ta zakonodaja množično zlorablja. In zaradi tega, ker s strani Vlade in ministra ni bilo nobenih ukrepov je Slovenska demokratska stranka pred časom v zakonodajno proceduro vložila Novelo zakona o mednarodni zaščiti, ki bo obravnavana na junijski seji in tukaj upam, da boste pristopili zraven in zadevo podprli, ker je predvidena prva obravnava, kar pomeni, da se da še izboljšati in ta zakon nadgraditi. Niso bili sprejeti drugi učinkoviti ukrepi. Govorimo o fizični zaščiti meje, nekaj kilometrov ograje kot ste ugotovili ne bo rešilo problema. Prej je poslanec Bandelli rekel: »Zakaj moram jaz pokazati osebno izkaznico?« Ali mislite, da če bomo mi šli čez mejo brez osebne izkaznice, da nas bodo spustili čez mejo, ne bodo nas. Se pravi zakaj tukaj učinkovito ščitimo in varujemo mejo na drugem polju kjer so ljudje brez dokumentov pa tega minister ne zagotovi? Govorili ste o Zakonu o obrambi in o tem, da je predsednik policijskega sindikata zelo grdo govoril o vojakih Ne, on je povedal realno situacijo, ki če si ne zapiramo oči, je taka kakršna pač je, trenutno je teh 35 vojakov in še dodatnih 100 naj bi bilo poslanih na mejo turistov tam, glejte, turistov, ni imel nobenih pooblastil. In če bi ta država že imela namen učinkovito zaščititi schengensko mejo bi bila številka 1000, takoj z ustreznimi pooblastili, z aktivacijo 37.a člena Zakona o obrambi, z aktivacijo 10.a in 10.b člena Zakona o tujcih in tako naprej. Nič od tega se ni zgodilo. In ta seja je bila sklicana samo zaradi tega, da tudi s strani tistih, ki vsakodnevno varujejo mejo, slišimo kaj se na tej meji dejansko dogaja. In smo slišali. Nekaterim to ni bilo všeč, ampak predsednik sindikata nam je skozi konkretne primere, ki jih je na začetku te seje citiral, maile, ki jih je pošiljal policistom, ponazoril situacijo, ki govori o tem, da policisti zaradi tega, ker nimajo učinkovitih orodij so izčrpani, da poenostavim, izmučeni. Na drugi strani očitno tudi logistika tega varovanja ni najbolj ustrezna, če morajo preden pridejo na delovno mesto narediti 200 ali pa 300 kilometrov v eno smer in tako naprej. Skratka, vrsta, vrsta argumentov je bilo na tej seji nanizanih, ki govori o tem, da tisto kar smo predlagali v zadnjega dobrega pol leta dni, ni imelo učinka in da se situacija poslabšuje verjetno ni potrebno posebej poudarjati, povedal sem uradne številke policije in Ministrstva za notranje zadeve govorijo o tem. Torej, mislim, da je bilo tega prepričevanja dovolj. Opozicija, kot veste, ima v takem primeru samo eno orožje v rokah. In preden razmislimo o tem, da se ga poslužimo, ker so ministri, kot vemo odgovorni ne samo za storitve, ampak tudi za opustitve dolžnih ravnanj, tukaj se pa množično krši Zakon o nadzoru države meje, množično se krši zakon o mednarodni zaščiti. Preden ta korak storimo bi jaz želel na tem odboru slišati ministra kaj bo storil glede tega. Ministra danes ni, zaradi tega bom na tej točki to sejo prekinil.  Prekinjam 10. nujno sejo odbora.  O nadaljevanju boste obveščeni pisno. Hvala lepa in lep dan še naprej.  (SEJA JE BILA PREKINJENA 11. JUNIJA 2019 OB 16.23.)