Spoštovane kolegice in kolegi!

Začenjam 27. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Obveščam vas, da danes namesto gospoda Blaža Pavlina z nami gospod Jožef Horvat in namesto gospoda Gregorja Periča je z nami gospa Monika Gregorič. Obveščam vas, da so na sejo povabljeni predstavniki Urada predsednika republike, poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče lepo pozdravljam!

Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora za zadeve Evropske unije. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Besedo dajem podpredsednici Odbora za zunanjo politiko gospe Moniki Gregorčič.

PODPREDSEDNICA MONIKA GREGROČIČ: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi!

Pričenjam 14. sejo Odbora za zunanjo politiko. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora. Opravičila sta se mag. Matej Tonin in gospod Ferenc Horvat. Na seji kot nadomestna člana odbora s pooblastili sodelujeta gospod Gregor Židan, ki nadomešča mag. Branislava Rajića in gospa Alenka Jeraj, ki nadomešča gospoda Janeza Janšo. Vse navzoče tudi sama lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje Odbora za zunanjo politiko. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – ZASEDANJA SVETA EVROPSKE UNIJE ZA ZUNANJE ZADEVE BRUSELJ 21.1.2019. Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade 17.1.2019 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Ker tokrat gradivo ni označeno s stopnjo tajnosti interno je seja odprta za javnost, gradivo pa je objavljeno na e-klopi. Prosim ministra za zunanje zadeve dr. Miroslava Cerarja, da nam predstavi izhodišča. Izvolite, gospod minister.

Hvala lepa, spoštovana predsedujoča obeh odborov. Spoštovane poslanke, poslanci in drugi prisotni!

Naj vam na kratko predstavim predviden potek zasedanja Sveta EU za zunanje zadeve, ki se ga bom udeležil v ponedeljek. Tokratno prvo letošnje zasedanje Sveta EU za zunanje zadeve bo potekalo le dopoldan, saj mu bosta sledili ločeni ministrski zasedanji EU ASEAN, torej zasedanje med Evropsko unijo in Združenimi državami jugovzhodne Azije in EU Afriška unija. Torej že znana zadeva. Poleg tega so na dnevnem redu tako tri točke. Prva je akcijski načrt proti dezinformacijam, druga so odnosi med Evropsko unijo in Združenimi državami jugovzhodne Azije ASEAN, ter tretjič gre za odnose med EU in ligo arabskih držav. Osrednja točka bo problematika dezinformacij. Svet bo razpravljal o izvajanju akcijskega načrta proti dezinformacijam, ki sta ga visoka predstavnica Mogerini in evropska komisija predstavili 5. decembra. Razprava bo osredotočena na zunanji vidik izvajanja načrta, torej na implementacijo ukrepov, ki zadevajo krepitev strateškega komuniciranja in odkrivanja dezinformacij v vzhodni in južni soseščini Evropske unije ter na zahodnem Balkanu. Namen implementacije tega načrta je med drugim krepiti delovanje treh projektih skupin za strateško komuniciranje za vzhod, za jug in za zahodni Balkan znotraj evropske službe za zunanje delovanje torej EAS. Nadalje je namen vzpostaviti sistem hitrega opozarjanja na dezinformacijske kampanje med inštitucijami EU in državami članicami, krepiti podporo neodvisnim medijem in kvalitetnemu novinarstvu ter organizaciji kampanj ozaveščanje tudi v evropski soseščini. Naj poudarim, da Slovenija podpira tesnejše sodelovanje med institucijami Evropske unije in državami članicami pri soočenju z dezinformacijami. Pomembno je, da se krepi odpornost držav in družb, ki so pod pritiskom medijskih kampanj zunanjih akterjev. Tako tudi podpiramo nadgradnjo komunikacijskih aktivnosti v sosednjih regijah Evropske unije in krepitev vseh treh projektnih skupin znotraj EAS, torej evropske službe za zunanje delovanje. Še posebej tiste aktivnosti za zahodni Balkan, kjer je potrebno krepiti privlačnost Evropske unije in s tem spodbujati notranje reformne procese držav v smeri integracije. V razpravi o odnosih med Evrospko unijo in združenjem jugovzhodnih azijskih držav ASEAN torej, bo pozornost posvečena pripravi na ministrsko zasedanje med Evropsko unijo in Združenjem ASEAN, ki bo sledilo zasedanju Sveta. Slovenija podpira krepitev političnega, varnostnega, gospodarskega in kulturnega sodelovanja med Evropsko unijo in državami članicami ASEAN. Posebej izpostavlja skupni interes za krepitev mednarodnega reda, ki temelji na načelih mednarodnega prava ter spodbujanja multilateralizma. Izpostavljamo tudi pozitiven učinek regionalne integracije 10-ih jugovzhodnih azijskih držav, ki pomembno prispeva k stabilnosti in razvoju azijsko-pacifiške regije.

Razpravo o odnosih med Evropsko unijo in ligo arabskih držav bo priprava na peto ministrsko srečanje med Evropsko unijo in ligo arabskih držav, ki bo potekalo 4. februarja v Bruslju, k temu pa bo konec februarja v Egiptu sledil še prvi vrh med Evropsko unijo in ligo arabskih držav. Slovenija podpira krepitev odnosov in reden dialog med Evropsko unijo in ligo arabskih držav tako glede globalnih izzivov kot so nezakonite migracije kot tudi regionalnih varnostnih vprašanj od Sirije, Libije in bližnjevzhodnega mirovnega procesa pa do Jemna.

Naj na kratko poudarim, da se bom še posebej zavzel, da se vsi skupaj vse države in drugi mednarodni akterji še aktivneje zavzamemo k vlogi pomoči v primeru humanitarne katastrofe v Jemnu, kajti ta katastrofa je resnično presegla vse možne razsežnosti, je ena največjih humanitarnih katastrof tega čas, zato želim, da je tukaj Slovenija na mednarodnem prizorišču zelo aktivna podpornica in spodbujevalec najrazličnejših ukrepov, ki lahko omilijo to humanitarno katastrofo predvsem pa tudi prispevajo k umiritvi razmer, torej k doseganju miru in stabilizaciji v Jemnu, v dobro predvsem prebivalstva pa tudi regije. Pa naj tudi povem, ker se mi tudi zdi pomembno, da vas o tem obvestim, da bo v okviru te točke skupaj z avstrijsko ministrico za zunanje zadeve Dr. Karin Kneissl predstavila skupni humanitarni projekt za razminiranje in izobraževanje na severovzhodu serije. O tem sva se dogovorila ob mojem obisku na Dunaju v začetku novembra. Izvajalec projekta bo slovenska ustanov za krepitev človekove varnosti ITF, finančna sredstva za izvajanje pa bo zagotovila Republika Avstrija. Gre za pomemben humanitarni in tudi sicer pomemben projekt, ki bo prispeval k varnosti civilnega prebivalstva. Hvala lepa za vašo pozornost.

Hvala lepa. Spoštovani minister, hvala lepa za vašo predstavitev.

Prejeli smo še dve pooblastili, in sicer obveščam, da poslanka mag. Meira Hot nadomešča predsednika Odbora za zunanjo politiko Matjaža Nemca in dr. Darij Krajčič nadomešča člana Odbora za zunanjo politiko Aljaža Kovačiča.

Sedaj odpiram razpravo poslank in poslancev obeh odborov. Gospod Grims, prvi prijavljeni, imate besedo. Izvolite.

Hvala za besedo.

Vse kar se dela mora biti podrejeno enemu interesu, to je krepitvi blaginje, varnosti in normalnega življenja državljank in državljanov Republike Slovenije. Slovenija je majhna. Težko rešuje vse silne velike konflikte, lahko pomaga, to recimo za razminiranje glede na organizacije, ki jih v Sloveniji imamo, je zagotovo v redu. So pa druge stvari kjer se delajo nepopravljive napake, recimo klečeplazenje pred drugimi partnerji v Evropski uniji zato, da se pridobiva neke politične točke kot je recimo zadnjič tista izjava kako se bo sprejemalo neke dodatne migrante z Malte. Rezultat tega je, da znotraj Višegrajske skupine je bil zdaj objavljen članek kjer z žalostjo ugotavljajo, da je slovenska politika na tem področju popolnoma zgrešena in med vrsticami se da zelo lepo prebrati sporočilo, da za take države ni prostora v Višegrajski skupini in da znotraj Višegrada takih držav niti ne vidijo kot resne in verodostojne partnerke, to je tragedija za Slovenijo, kajti v Evropi taka kot se oblikuje in nastaja, je po mojem trdnem prepričanju prav Višegrajska skupina tista, ki je za zgled vsem drugim tako glede varnosti, glede blaginje, glede hitrosti razvoja, glede na osnovno, ki jo je imela, veste, da je bila Slovenija nekoč daleč pred njimi, danes nas Višegrad prehiteva po levi in po desni, rezultat pa tak kot sem ga povedal. In spomnil bi gospod dr. Cerar, da smo nekoč sedeli na eni seji, bila je sicer zaprta za javnost, tam, ko ste še vi Vlado vodil, pa smo se pogovarjali o tem in smo bili vsi soglasni, da bi prav v Višegradu morali iskati partnerje, zaveznike in krepiti sodelovanje z njimi. Zdaj se te poteze, ki jih vi vlečete, maščujejo in taka sporočila kot je bilo recimo to, ki je bilo objavljeno na njihovi spletni strani, zelo jasno povedo, da se od nas pravzaprav oddaljujejo. Slovenija potrebuje zaveznike, ampak potrebuje verodostojne zaveznike, sodelovati mora gospodarsko z vsemi, politično pa bi se veljalo povezovati tesneje s Poljsko, Madžarsko, Češko, Slovaško, torej z višegrajsko skupino, ki razume kaj je ohranitev lastne identitete, ki tako tudi dosledno ravna, pa če je kdo v Bruslju s tem zadovoljen ali pa ne. Zadovoljni so pa njihove državljanke in državljani. To je tisto geslo, ki bi moralo veljati tudi v Sloveniji, najprej Slovenija, gospod.

…/izključen mikrofon/ gospod Horvat za razpravo in nato gospod Jelinčič.

Hvala lepa, gospa podpredsednica, spoštovani gospod minister, kolegice in kolegi!

Ta akcijski načrt proti dezinformacijam mi v Novi Sloveniji seveda vidimo v luči globalne strategije Evropske unije o zunanji in varnostni, predvsem varnostni politiki. Dezinformacijam lahko rečemo tudi propaganda, seveda lažna propaganda, tista, ki načenja varnost Evropske unije in seveda tudi Slovenije.

Bi vas prosil gospod minister za zunanje zadeve ali lahko v tej luči komentirate, čeprav to ni, vem, da ni direktna tema tokratnega zasedanja sveta Evropske unije za zunanje zadeve, ampak kljub vsemu, morda pa lahko spravimo v okvir tega akcijskega načrta proti dezinformacijam obisk gospoda Putina v Srbiji. Bil je, lahko rečemo, zvezdniški, 120 tisoč ljudi. In dobro sem poslušal vašo uvodno predstavitev in se strinjam, ko ste omenjali zahodni Balkan in privlačnost Evropske unije, seveda za zahodni Balkan. Ali ta obisk, ne razumite kot provokativno vprašanje, ampak si ga tudi sam postavljam, ali ta obisk lahko pripomore v Srbiji konkretno ali pa širše na zahodnem Balkanu k privlačnosti Evropske unije? Hvala lepa.

Hvala. Besedo ima gospod Jelinčič.

Hvala lepa. Tukaj bo, kot kaže, v Bruslju eno od najbolj pomembnih razprav bo akcijski načrt proti dezinformacijam. Jaz mislim, da ne gre za akcijski načrt proti dezinformacijam, ampak za akcijski načrt proti širjenju resničnih vesti in resničnih dogodkov, ki se jih skriva, ki se jih ne sme niti prikazati, ne sme se o njih govoriti, ne sme se o njih pisati. Pravzaprav gre za eno zelo zelo Orwellovsko zadevo, ki omogoča, da veliki brat iz Bruselj bo imel pravico določati kaj se sme pisati, razširjati in čez nekaj časa tudi kaj se sme misliti. Vsi, ki bodo razmišljali drugače bodo sankcionirani. Ti akcijski načrti, kakršni so, se bodo zlomili. In potem bomo imeli dve Evropi, Evropo svobode in Evropo teme. Ampak na žalost bo ta Evropa teme na zahodnem delu. In glavno mesto te Evrope teme bo Bruselj in njegovi adlatusi, ki krožijo koli te bruseljske druščine. Žal Slovenija vedno bolj postaja en najmanjši in najbolj, bi rekel, skrben in prijazen in pohleven adlatus Bruslja. Naše besede se pravzaprav ne sliši tam, ne sliši se naših zahtev, ne sliši se tistega, kar želijo naši ljudje, državljani, ne sliši se tega kaj ljudje razmišljajo, sliši se samo tisto kimanje in klanjanje bruseljski visoki gospodi. Jaz mislim, da takšna srečanja, kjer bi se razpravljal o akcijskem načrtu proti dezinformacijam so zelo smešna. Po drugi strani še posebej, če to povezujemo z delovanjem, kot je rekel minister, v korist določenih držav, ki jih Savdska Arabija po dolgem in počez napada. Nisem pa zasledil nikjer, da bi kdo dvignil glas proti Savdski Arabiji. Skratka, Jemen, ubogi ljudje v Jemnu, jim bomo pomagali, ampak Savdska Arabija pa naj dela po svoje tako kot jih paše, zaradi tega, ker zahodni zavezniki so prijatelji s Savdsko Arabijo. Mislim to je eno svetohlinstvo prve vrste. Jaz v Sloveniji nikoli nisem pričakoval takega svetohlinstva. Konec koncev slovenski narod je bil vedno pa hraber pa si je upal povedati v obraz marsikomu tudi tisto, kar ni bilo ravno lahko povedati, danes tega ni več. Sedaj postajamo neka obrobna bruseljska provinca, sedaj lahko samo še pričakujemo, da bodo v kratkem še svoje smeti začeli sem voziti.

Hvala.

Kot naslednji razpravljavec dobi besedo dr. Milan Brglez. Izvolite.

Najlepša hvala. Sam se bom usmeril na drugi del tega zasedanja in to je še zlasti ta del, ki je namenjen sodelovanju med EU in / nerazumljivo/ arabskih držav. Znotraj njega me predvsem zanima v bistvu kaj bolj določnega o tem kakšno vlogo te lige oziroma kakšno stališče znotraj tega bo Slovenija zagovarjala do reševanja izraelsko palestinskega spora - to je prvo vprašanje.

Drugo. Tudi sam imam pravzaprav neke pomisleke občasno, ko se zadeve na koncu izpeljejo drugače kot si pravzaprav želimo. Proces demokratizacije recimo arabska pomlad, ki se je zgodila je privedla do drugačnih izidov kot smo si jih pravzaprav s podpiranjem tega želeli. Jaz se sedaj bojim znotraj tega arabskega sveta predvsem posledica položaj žensk, ki je tako ali drugače pravzaprav izpostavljen in me zanima kakšna stališča oziroma kakšen pristop do tega vprašanja v dialogu se Slovenija pravzaprav zavzema do arabskih držav. Hvala.