Pričenjam 12. sejo Komisije za narodne skupnosti.

Lepo pozdravljam članice in člane komisije, vabljene ter ostale prisotne!

/nagovor v italijanskem in madžarskem jeziku/

Obveščam vas, da se današnje seje ne morejo udeležiti, so se opravičili, so službeno odsotni: doktor Matej Tašner Vatovec in Janez Cigler Kralj. Imamo pa tudi nekaj nadomestil: gospod Bojan Podkrajšek nadomešča Franca Breznika, Danijel Krivec nadomešča Zorana Mojškerca, Alenka Helbl pa Rada Gladka.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje komisije, in sicer: Predlog zakona o sodiščih, druga obravnava, 2. točka dnevnega reda Predlog zakona o uporabi jezika gluhoslepih, druga obravnava, 3. točka Predlog zakona o spremembah Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu policije, druga obravnava. Kot ste že bili obveščeni z obvestilom, ki ste ga prejeli 15. 9. 2025, je postala 3. točka dnevnega reda, to je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu policije, v drugi obravnavi brezpredmetna, saj smo včeraj že obravnavali na izredni seji Državnega zbora in je bil zakon tudi sprejet.

Tako smo pri 1. TOČKI DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O SODIŠČIH, ki se v Državnem zboru obravnava po rednem postopku in ga je predložila Vlada.

Kot gradivo ste prejeli predlog zakona z dne 16. 5. 2025, dopis Poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti ministrici Andreji Katič, dopis mene kot predsednika komisije v zvezi s pripombami na osnutek in pripombe in mnenje zainteresirane strokovne javnosti, mnenje Vrhovnega državnega tožilstva ter mnenje Sodnega sveta Republike Slovenije. Gradivo je bilo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.

Članice in člani odbora ste preko Udisa prejeli še tri predloge sklepov.

K tej točki so na sejo vabljeni Ministrstvo, Ministrstvo za pravosodje, Urad Vlade Republike Slovenije za narodnosti, Predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, gospod Dušan Orban, ki se je opravičil in skupnost zastopa gospod Tomi Lebar. Predsednik obalne samoupravne italijanske narodne skupnosti Alberto Scheriani, ki se je tudi opravičil, ter Italijanska unija, v njenem imenu Marvin Korva. Predlagam, torej, komisija navedeni predlog zakona obravnava na podlagi drugega odstavka 124. člena Poslovnika Državnega zbora. Kar pomeni, da obravnavamo le tiste dele predlog zakona, ki se nanašajo na pravice in položaj avtohtonih narodnih skupnosti. V zvezi s tem predlagam, da razpravo omejimo na razpravo o tistih členih, ki se nanašajo na pravice in položaj italijanske in madžarske samoupravne narodne skupnosti v Republiki Sloveniji, 16. pogojno, 11. in 92. člen zakona.

Besedo predajam doktor Milanu Brglezu, državnemu sekretarju na Ministrstvu za pravosodje. Izvolite gospod državni sekretar.

Predsedujoči, hvala lepa za besedo. Spoštovane in spoštovani. Po veljavni zakonodaji dvojezično poslujejo okrajna sodišča, ki imajo krajevno pristojnost na območju občin, kjer živijo pripadniki narodnih skupnosti in tudi okrožna sodišča, saj okrožno sodišče obsega tudi območja okrajnih sodišč in odloča o zadevah, za katera okrajna sodišča niso pristojna. Razlika je torej v stvarni pristojnosti. Po novem predlogu zakona o sodiščih bo na prvi stopnji za vse zadeve krajevno pristojno okrožno sodišče na območjih, ki so dvojezična, poslovalo tudi v jeziku narodne skupnosti. To je nekaj, kar je, kar je dejstvo, kar je bilo že v osnutku predloga, ampak, ko smo gledali tudi te vaše sklepe, ki jih predlagate, se dejansko vsaj glede tega lahko strinjamo, da je treba biti bolj določen pri ubeseditvi, da gre za okrožna sodišča in da ti dve okrožni sodišči dejansko sta tisti, ki pokrivata ti dve območji.

Zdaj, seveda tisto, kar se, kar se lahko hitro pojavi kot dodatni problem in na to se veže potem potencialno tretji sklep, o katerem bo pa ministrstvo, to lahko obljubim, temeljito razmislilo, kako ga izpeljati oziroma to priporočilo, ki ga predlagate. Gre pa za dejansko dejstvo, da okrajna sodišča bodo zdaj zgolj zunanji oddelki po tej, po tej reformi. Predviden je nek postopek, kako se lahko tudi ta zadeva zameji ali pa po temeljitih študijah, kdo vse ima pristojnosti in znotraj tega mislim, da je v bistvu vaša ideja mnenja kot v bistvu nadomestitve predhodnega mnenja ministra za pravosodje ali pa ministrice za pravosodje s soglasjem mogoče lahko dodatna varovalka, da ne pride do situacije, kjer bi se recimo zunanji oddelek, kjer prevladujoče se uporablja jezik narodne skupnosti poleg slovenskega jezika, da bi v bistvu prišlo do posegov znotraj tega oziroma da bi tudi interesi uporabe jezika bili tisti, ki bi o tej, tem preoblikovanju, ki ga zakon seveda omogoča in tudi daje Vrhovnemu sodišču možnost, da zadevo naredi, bi bilo mogoče to soglasje celo močnejša varovalka, vsaj z vaše strani, na drugi strani bi pa tudi Ministrstvo za pravosodje ne postavljalo v položaj, ko bi bilo nekje predhodno vprašano in potem ga nekdo ne bi v postopku upošteval. Jaz mislim, da je vsaka pametna politika takšna in to neodvisno od tega, kako je politično orientirana, da v bistvu upošteva dejstvo in ustavni položaj narodnih skupnosti in tudi tega, da je dejstvo, da obstaja poslanska skupina narodnosti v Državnem zboru. Tako da, glede tega pravim, lahko rečem. Predvsem, da bomo zelo natančno proučili, ker bi še številne druge pomisleke lahko rešilo.

Kar se pa tiče samih porotnikov, kjer je tudi, kar je, tudi kar je bilo mogoče problematično, lahko pojasnim, zakaj je do tega prišlo, ker so številke nam nekako kazale, da je zelo težko pridobiti porotnike, ki poleg slovenščine ob vladajo oziroma ki so, ki imajo znanje jezikov, narodnosti, to mogoče večji problem pravzaprav v Prekmurju kot na Primorskem, ampak neodvisno od tega smo presodili, da bi bilo ohraniti obstoječi sistem, ki vseeno eksplicitno omogoča, da so tudi ti bolje, kot da gremo v bistvu zdaj v neke druge zadeve. Se pa absolutno strinjamo in tu bo stvar celotne Vlade oziroma celotne države, da opolnomoči narodni skupnosti, da lahko tudi znotraj upravnih in sodnih postopkov aktivno participirajo tudi v svojem jeziku. V vsakem primeru pa mislim, da je uporaba jezika in stroški, ki v zvezi s tem nastanejo, lahko to zgolj stvar proračuna in ničesar drugega. Tako da glede tega bomo pripravili amandma v to smer in je dobro v bistvu, da je komisija seveda pred in da so priporočila pravočasno in vsekakor sodimo, da je to to. Bo pa v bistvu mnenje Zakonodajno-pravne službe o obeh zakonih po razporedu 23. tega meseca in potem mislim, da se bodo amandmaji vlagali do prvega. Toliko lahko rečem o tem dvem, torej za prva dva sklepa sta že pravzaprav v izvrševanju, tretjega moramo pa temeljito razmisliti, kako ga zapeljati, čeprav je sprememba relativno majhna, ampak konceptualno je pa dokaj, dokaj velika. Hvala.

Hvala tudi vam, gospod državni sekretar. Želi besedo predstavnik Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti, gospod Baluh? Ne. Predstavnik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti? Tudi ne. Želi še kdo besedo od vabljenih? Ker vidim, da ne, potem prehajamo na razpravo članov in članic komisije. In če dovolite, bi jaz podal en kratek uvod, bom poskušal biti zelo kratek, ker mislim, da je gospod Brglez večino stvari tudi povedal.

Imeli smo več usklajevanj z ministrstvom in sem tudi hvaležen gospodu Brglezu, ki je bil vedno pripravljen nas poslušati in pokazal neko odprtost. Dejansko problematika se je nekako osredotočila na tri zadeve, vsaj z mojega vidika. Sodišče v Lendavi je neka specifika s tega vidika, ker bom rekel, sodišče v Kopru je v nekem večjem urbanem središču in v Lendavi smo že imeli z marsikatero državno institucijo negativne izkušnje na način, da se je, bom rekel, počasi ukinjala in potem se je tudi ukinila, zato sem prosil tudi ministrstvo, ministrico in državnega sekretarja, da najdemo neko rešitev, ki nam bo zagotovila da, bom rekel, če bo recimo kakšna reorganizacija sodišča ali kakšni ukrepi, ki bi nekako pripomogli k temu, da bom rekel, sodišče v Lendavi ostane. Torej, neko zagotovilo je, da po 1. 1. 2027, da se sodišče ne bo ukinilo, in zato smo tudi nekako iskali rešitev za neke bolj zavezujoče sklepe oziroma ukrepe, kot je bilo zapisano v prvotnem besedilu in nekje, kjer smo, bom rekel, našli skupni jezik je pač, da bi za morebitno reorganizacijo minister oziroma ministrica dal ne mnenje, ampak soglasje, ker menim, da potem je vseeno vloga ministra in poslancev narodnih skupnosti vedno večja in obstaja neke vrste dialog, da ne bo se nekdo recimo kot vodja sodišča v Murski Soboti se spomnil in pač zaradi nekih razlogov, če bo to primoran ukiniti sodišče v Lendavi.

Druga stvar je seveda uporaba jezika v tem narodnostno mešanem območju. Tu smo mi tudi spet, bom rekel, kot madžarska skupnost na slabšem, ker dejansko Koper je, Murska Sobota ni na narodnostno mešanem območju kot središče, bom rekel, sodne veje v Prekmurju. Zato moramo težiti za tem, da bom rekel tudi sodišče v Lendavi kolikor se da obstane in tudi če se bo mogoče specializiralo za kakšno zadevo, ampak vsekakor je pomembno, da ostane.

Kljub temu pa v zakonu so zagotovila, da tisti, ki so pripadniki madžarske skupnosti oziroma tisti, ki želijo uporabiti madžarski jezik v samem postopku bo to zagotovljeno, kar mislim, da je, da je pomembno. Seveda bi bili veseli, če bi imeli več sodnikov, ki govorijo madžarski jezik, da bi lahko te postopke speljali tudi brez tolmačev, ampak to je spet ena druga zgodba, na katerem še moramo in upam, da bomo tudi delali.

Dejansko, tretja stvar pa je vprašanje porotnikov, predlogu zakona, dejansko baje zaradi tega, ker dejansko ni bilo porotnikov, porotnikov predvsem ne v Prekmurju z znanjem madžarskega jezika, pa jih je bilo zelo malo in je prišlo, lahko bi rekli, do neke vrste neizvajanja zakona. v nesmislu, kot je bilo to zamišljeno, torej je, bom rekel, predlogu to opcijo se nekako izključili, mi smo pa kljub temu prosili, da, bom rekel vseeno ustavne pravice naše skupnosti naj ostanejo, zato je potem je prišlo tudi do neke vrste preureditve sklepa, tako da tudi v bodoče bodo sodnikom porotnikom, ki govorijo aktivno madžarski jezik, omogočeno, da bodo sodelovali v teh sodnih procesih.

Mogoče na kratko, toliko, jaz bi se res zahvalil gospodu Brglezu, da smo se sestajali večkrat in bom rekel, iskali konstruktivno rešitev, ki za našo skupnost mogoče ni idealna, ampak je po mojem en sprejemljiv kompromis in upam, da ministrstvo bo tudi v bodoče, bom rekel, prisluhnilo našim željam, in če se bo do kakšne reorganizacije ali kaj podobnega prišlo, da ne bo to izvedlo, bom rekel, enostransko, ampak vedno v duhu sodelovanja z obema avtohtonima narodnima skupnostma.

Z moje strani toliko. Želi še kdo s strani članov in članic. Gospod Süč je prosil besedo, izvolite.

Ja, hvala lepa za besedo, dober dan, / nagovor v madžarskem in italijanskem jeziku/!

Torej avtohtone narodne skupnosti, pripadniki narodnih skupnosti ne smejo in prav gotovo niso nek nebodigatreba, ampak neka dodana vrednost v družbi, tako preko svojega kulturnega pomena, družbenega udejstvovanja in tudi konec koncev bogatijo naš vsakdan, še posebej tistih, ki živimo v teh skupnostih, prav gotovo pa o tem lahko govorim tudi na ravni države, zato pozdravljam odgovore, ki jih je podal spoštovani državni sekretar in se pridružujem mnenju, ki ga je navedel predsednik Komisije za narodni skupnosti.

Mislim, da tudi preko takih, lahko rečemo mogoče manjših zadev, ki mogoče niso toliko izpostavljeno, kažemo tudi naš odnos do pripadnikov narodnih skupnosti, zato mislim, da je prav, da se tukaj poenotimo, da najdemo neko rešitev tudi v smislu zagotavljanja konec koncev ustavno zagotovljenih pravic pripadnikom narodnih skupnosti.

Zato sam podpiram vse tri sklepe in bom glasoval zanje. Hvala lepa.

Hvala lepa. Želi še kdo sodelovati v razpravi? Boš ... Ja, gospod Ziza. Izvolite.

Ja, spoštovani predsednik, hvala za besedo. Tudi jaz se bi zahvalil državnemu sekretarju Milanu Brglezu, ker res smo v tem primeru odlično sodelovali in res je bil pripravljen vsakič, ko smo naredili en korak v pravo smer, priti do nas, se slišati in urediti zadeve tako, kot je potrebno. nas se slišati in urediti zadeve tako, kot je potrebno. Kot smo slišali, mogoče res madžarska narodna skupnost ima večje težave kot mi zaradi samega položaja oziroma zaradi sodišča, kjer je pozicioniran v Murski Soboti, torej izven narodno mešanega območja. Pri nas zadeve so malo bolj enostavne, ker je koprsko okrožno sodišče seveda v centru našega območja, kjer živi italijanska narodna skupnost in tudi piransko sodišče. V kolikor bo postal zdaj z reformo zunanji oddelek okrožnega sodišča, je vsekakor na narodno mešanem območju. Veselilo me je, nisem pa uspel dobiti vse podatke s strani državnega sekretarja, ko nam je povedal, da je šest sodnikov v Kopru, ki imajo dodatek za dvojezičnost. To mi je tako v spominu ostalo, mogoče bom kaj narobe povedal. In da je približno 60 uslužbencev na dveh sodiščih, ki imajo tudi dodatek za dvojezičnost, tako da vidimo, da sodišča so pripravljena delovati tudi v, torej v jeziku italijanske narodne skupnosti. In v kolikor pa seveda sodnik ni pripravljen oziroma ne dobiva dodatka in ne pozna italijanskega jezika, imamo seveda vedno možnost tolmača, ki je plačan s strani države.

Tako da naš pripadnik vsekakor nima nobenih stroškov glede uporabe svojega jezika na sodiščih. In to je absolutno dobra, dobra zadeva, ki mogoče naši pripadniki dostikrat sprašujejo zakaj, kako, ker vidijo, da seveda večina sodnikov ne govori italijanski jezik in potem oni se kar prilagodijo vsem, kot da se na sodišču ne bi govorilo. Imamo pa tako velike možnosti, da izkoristimo to priliko za vse naše pripadnike, tako da dajemo tudi to informacijo. Imamo tudi nekaj sodnikov porotnikov, ki govori italijanski jezik in so zelo aktivni torej v sodni proceduri in v bodoče upam, da jih bomo še nekaj dobili. Tako da tudi to nam daje še dodatno možnost uporabe svojega lastnega jezika.

Tako da za spremembo zakona predvsem s sprejemom teh sklepov jaz mislim, da bi morali biti na pravi poti. Kot sem rekel, italijanska narodna skupnost je v boljšem položaju, ampak mislim, da je zadeva urejena in zagarantirana tudi za madžarsko narodno skupnost. In to me skrajno veseli. Hvala.

Hvala tudi vam. Želi še kdo razpravljati? Gospod Krajnc, izvolite.

Hvala za besedo. Glede na to, da sem tudi član pravosodnega odbora, me veseli, da je gospod Brglez danes z nami in da je predsednik te komisije izpostavil to specifiko, ki jo imamo v Pomurju, kjer je sedež Okrožnega sodišča v Murski Soboti in pri morebitnem uvajanju enovitega sodnika in ukinjanju okrajnih sodišč je definitivno treba imeti to pred očmi. To pa v praksi sigurno ne pomeni, da na tisti lokaciji ne bodo potekala potem sojenja naprej. To verjetno v praksi bo pa potrebno stvari urediti. Tako da ostalo tudi, moram reči, da sklepe podpiram in si bom prizadeval tudi na Odboru za pravosodje, da te stvari spremljamo in rešimo v korist ljudi, ki živijo na tem področju.

Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Ker vidim, da želje po razpravi ni, zato zaključujem razpravo.

Dajem na glasovanje prvi predlog sklepa, in sicer: Komisija za narodne skupnosti predlaga Odboru za pravosodje, da prouči dopolnitev drugega odstavka 6. člena Predloga Zakona o sodiščih, s katerim se določneje opredeli poslovanje okrožnih sodišč na dvojezičnih območjih, in sicer tako, da okrožna sodišča, ki so krajevno pristojna za območje občin, v katerih živita italijanska oziroma madžarska narodna skupnost in je poleg slovenskega jezika uradni jezik tudi italijanski oziroma madžarski jezik poslujejo tudi v jeziku narodne skupnosti. Želi kdo o sklepu razpravljati? Ker vidim, da ne, potem predlagam, da glasujemo. Glasujemo. 9 prisotnih je bilo, vsi so sklep podprli.

(Za je glasovalo 9.)

Torej z 9 glasovi za je sklep sprejet.

Prehajamo na glasovanje o drugem predlogu sklepa, in sicer: Komisija za narodni skupnosti predlaga Odboru za pravosodje, da prouči dopolnitev 92. člena Predloga zakona o sodiščih, s katerim bo omogočeno sodelovanje sodnikov porodnikov v postopkih, v katerih se uporablja uradni jezik narodne skupnosti na način, kot je to določeno v veljavnem Zakonu o sodiščih. Želi kdo razpravljati? Ker vidim, da ne, potem pričenjam glasovanje.

Glasujemo. 9 poslancev je glasovalo, vseh 9 je sklep podprlo.

(Za je glasovalo 9.)

Torej je sklep soglasno sprejet.

Prehajamo na glasovanje o tretjem sklepu, in sicer: Komisija za narodni skupnosti predlaga Odboru za pravosodje, da preuči spremembo 28. člena Predloga zakona o sodiščih, in sicer tako, da se za ukinitev ali ustanovitev zunanjega oddelka Okrožnega sodišča zahteva soglasje ministra za pravosodje namesto predhodnega mnenja. Želi kdo tu razpravljati? Ker vidim, da ne, potem začenjam glasovanje.

Glasujemo. Rezultat pa je isti, 9 poslancev je glasovalo in vseh devet je zakon podprlo.

(Za je glasovalo 9.)

Predlagam, da glasujemo še o naslednjem sklepu, in sicer: Komisija za narodni skupnosti je na podlagi drugega odstavka 124. člena Poslovnika Državnega zbora obravnavala Predlog zakona o sodiščih v delu, ki se nanaša na pravice in položaj avtohtonih narodnih skupnosti in predlog zakona podpira. Pričenjam glasovanje.

Glasujemo. Navzočnost 9 poslancev, predlog je podprlo 8 poslancev, proti ni bil nihče.

(Za je glasovalo 8.) (Proti nihče.)

Hvala lepa.

Komisija bo pripravila poročilo o predlogu zakona o sodiščih na podlagi drugega odstavka 124. člena Poslovnika Državnega zbora, v katero bo vključila sprejete sklepe je sprejeto mnenje in ga posredovala matičnemu delovnemu telesu, to je Odboru za pravosodje.

Komisija bo matičnemu delovnemu telesu poročala pisno.

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA. TO JE PREDLOG ZAKONA O UPORABI JEZIKA GLUHOSLEPIH, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po rednem postopku predložila skupina poslank in poslancev, prvopodpisana Andreja Živic, Meira Hot in Nataša Sukič.

Kot gradivo ste prejeli predlog zakona z dne 30. 5. 2025, mnenje Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti z dne 24. 6. ter pripombe Poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti z dne 23. 6. 2025 ter pripombe in mnenja zainteresirane strokovne javnosti, pripombe Združenja občin Slovenije, mnenje Skupnosti občin Slovenije, predloga amandmajev in komentarjev Združenja Dlan, mnenje in pripombe Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije ter mnenje Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Gradivo je bilo objavljeno tudi na spletnih straneh Državnega zbora. Članice in člani odbora ste preko Udisa še prejeli predlog sklepa k tej točki.

K tej točki so bile vabljene skupina poslank in poslancev, ki so zakon predložili, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti, Urad Vlade Republike Slovenije za narodnosti, Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost /govori v madžarskem jeziku/ Obalna samoupravna narodna skupnost /govori v italijanskem jeziku/ ter Italijanska unija Unia Italiano.

Komisija navedeni predlog zakona obravnava na podlagi drugega odstavka 124. člena Poslovnika Državnega zbora, kar pomeni, obravnavamo le tiste dele predloga zakona, ki se nanašajo na pravice in položaj avtohtonih narodnih skupnosti. V zvezi s tem predlagam, da razpravo omejimo na razpravo o tistih členih, ki se nanašajo na pravice in položaj italijanske in madžarske Mejimo na razpravo o tistih členih, ki se nanašajo na pravice in položaj italijanske in madžarske samoupravne narodne skupnosti V Sloveniji, v Republiki Sloveniji. 7. člen in pogojno 10. člen predloga zakona. Kot najprej, ker skupine poslank, ki so predlagali zakon, nikogar ni prisotnih, zato predlagam, da dam besedo gospe Andrejki Znoj, generalni direktorici Direktorata za invalide na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, izvolite.

Hvala lepa, spoštovani in spoštovane!

Pozdravljamo pobudo skupine poslank in poslancev italijanske in madžarske narodno narodne skupnosti glede predloga dopolnitev Predloga zakona o uporabi jezika gluhoslepih. Ta pomembna zakonodajna pobuda, sam Zakon o uporabi jezika gluhoslepih predstavlja konkreten korak k uresničevanju 62.a člena Ustave Republike Slovenije, ki določa, da mora zakon urediti svobodno uporabo in razvoj jezika gluhoslepih. Na tej podlagi je ureditev uporabe jezika gluhoslepih kot zakonske materije utemeljena. Republika Slovenija je leta 2021 kot prva država na svetu vključila jezik gluhoslepih v ustavo. s tem se je zavezala k zagotavljanju človekovih pravic oseb z gluhoslepoto, kar postavlja državo v mednarodno ospredje na področju jezikovne pravičnosti in inkluzivne zakonodaje. Gluhoslepota je ena najtežjih invalidnosti in ni zgolj seštevek gluhote in slepote, temveč sočasna okvara vida in sluha, kar pomeni edinstven način zaznavanja sveta. Zaradi izgube obeh glavnih čutil za prejem informacij je njihova orientacija v prostoru, dostop do informacij in komunikacija z okolico bistveno otežena. Komunikacija oseb z gluho slepoto je zahtevna in počasnejša. Predlog zakona ocenjujemo kot pomemben in nujen korak v smeri uresničevanja ustavnih pravic, jezikovne pravičnosti in socialne vključenosti. Republika Slovenija ima edinstveno priložnost, da kot pravna in socialna država izkaže zavezanost človekovim pravicam in postane referenčni zgled dobre prakse pri vključevanju oseb z gluho slepoto v družbo. Predlog, ki ga je pripravila Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti in je dopolnitev k predlogu zakona o uporabi jezika gluhoslepih podpiramo, podpiramo, da se dopolni določba 10. člena predloga zakona tako, da se definira tolmač kot oseba, ki v osebi z gluho slepoto tolmači ne zgolj slovenski govorni jezik, temveč tudi italijanski ali madžarski govorni jezik v jezik gluhoslepih ter v individualno prilagojene načine sporazumevanja glede na izkoristek vida in sluha osebe z gluho slepoto oziroma tolmači iz jezika gluhoslepih ne zgolj v slovenski govorni jezik, temveč tudi v italijanski ali madžarski govorni jezik. Predlog torej podpiramo. Hvala lepa.