Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani vabljeni, pričenjam 6. sejo Ustavne komisije.

Vse članice in člane Ustavne komisije, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam!

Obveščam vas, da se je za današnjo sejo opravičil član Ustavne komisije, kolega Ferenc Horváth. Imam pa nekaj pooblastil in sicer kolegica Mojca Pašek Šetinc nadomešča članico magistrico Meiro Hot, kolega Milan Jakopovič nadomešča člana komisije doktorja Mateja Tašnerja Vatovca, magister Miroslav Gregorič nadomešča magistrico Urško Klakočar Zupančič, doktor Martin Premk nadomešča člana komisije Bojana Čebelo in kolegica Sandra Gazinkovski nadomešča članico komisije Janjo Sluga.

Sklic seje ste prejeli 28. 8. 2025. Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za umik katere od predlaganih točk oziroma za razširitev dnevnega reda, je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem, pač v skladu s Poslovnikom.

Zato prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA DELOVNEGA BESEDILA PREDLOGA USTAVNEGA ZAKONA O SPREMEMBI 114. ČLENA USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE, ki jo bomo obravnavali na podlagi 179. člena in prvega odstavka 180. člena Poslovnika Državnega zbora.

In preden nadaljujemo, še eno pooblastilo in sicer kolega Zoran Mojškerc nadomešča člana Ustavne komisije Janeza Janšo, in še eno, magister Darko Krajnc nadomešča članico Leno Grgurevič.

Kolegice in kolegi! Morda za začetek, kronologijo, nekaj iz kronologije ustavno revizijskega postopka in scenarij poteka današnje seje, ki je seveda pripravljen v skladu s Poslovnikom Državnega zbora. Državni zbor je na 32. seji 18. 6. 2025 zaključil prvo fazo ustavno revizijskega postopka za spremembo 112., 114. in 118. člena Ustave. S sprejemom sklepa, da se začne predmetni postopek in s sprejemom stališča o osnutku Ustavnega zakona za spremembo le 114. člena, s katerim je določeno delovno besedilo predloga Ustavnega zakona, ki je predmet odločanja na naši današnji seji Ustavne komisije.

Kot gradivo za današnjo sejo, ki je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora, ste prejeli: Sklep o začetku postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije in stališče Državnega zbora o osnutku Ustavnega zakona, in dopis koordinatorjev Ustavne komisije z delovnim besedilom Predloga ustavnega zakona o spremembi 114. člena Ustave Republike Slovenije. z obrazložitvijo Ustavnega zakona z dne 31. 7. 2025.

Ustavna komisija na podlagi sprejetih odločitev in na podlagi 179. člena Poslovnika Državnega zbora, pripravi predlog ustavnega zakona za plenarno zasedanje Državnega zbora. Zato sem skladno s sklepom o ustanovitvi strokovne skupine, ki določa njene pristojnosti, posredoval odločitvi Državnega zbora strokovni skupini za področje imenovanja ministrov. Strokovna skupina se je lotila dela in nam 31. 7. 2025 predložila delovno besedilo Predloga ustavnega zakona o spremembi 114. člena Ustave Republike Slovenije, ki ste ga prejeli s sklicem. Na sejo komisije so k obravnavi te točke vabljeni: koordinator Ustavne komisije doktor Igor Kaučič, ki ga prav lepo pozdravljam, Strokovna skupina za področje imenovanja, imenovanja ministrov. z nami je poročevalec doktor Janez Pogorelec, lepo pozdravljeni. Vabil sem Vlado, ne vidim predstavnika, Državni svet, prav tako ne vidim predstavnika in Janeza Ciglerja Kralja kot predstavnika predlagatelja Predloga za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona, ki ga na tej seji zastopam sama. O delovnem besedilu predloga ustavnega zakona bomo odločali po opravljeni razpravi z obrazložitvijo ustavnega zakona, ki ste jo prejeli skupaj z delovnim besedilom predloga ustavnega zakona pa se bomo le seznanili, saj ni predmet ustavno revizijskega postopka in sprejemanja v Državnem zboru. Priložena obrazložitev je koristen pripomoček ustavnemu sodišču in uporabnikom ustave, da lažje razumejo namen, pomen in vsebino predlaganih sprejetih sprememb ustave. Torej, še enkrat, obrazložitev ustavnega zakona, s tem se Ustavna komisija zgolj seznani, ni predmet odločanja.

Preden dam besedo vabljenim, le kratko pomembno obvestilo. Ker je bila glede razdelka I. in razdelka rimska II. razprava že opravljena. Ob sprejemanju predloga stališča na Ustavni komisiji kot tudi ob sprejemanju stališča na plenarnem zasedanju lahko Ustavna komisija na tej seji ta razdelka le sprejme ali pa zavrne. Če razdelka rimska I. komisija ne bo sprejela, bomo skladno s 180. členom Poslovnika. O tem pripravili poročilo. Enako velja tudi za razdelek rimska II. Državni zbor bo lahko po obravnavi poročila sprejel novo stališče o osnutku ustavnega zakona, ki ga lahko tudi sami predlagamo. Ali pa sklenil, da je ustavno revizijski postopek končan. Sedaj pa dajem besedo vabljenim. Besedo dajem najprej koordinatorju Ustavne komisije, doktorju Igorju Kavčiču, izvolite doktor Kaučič.

Hvala lepa, gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci. Kot je znano, je Državni zbor 18. junija sprejel odločitev, da se začne postopek za spremembo Ustave, vendarle tako, da se ta odločitev nanaša zgolj in samo na drugi odstavek 114. člena Ustave, ki določa, da sestavo in delovanje vlade, število in pristojnosti ministrstev ter organizacijo ureja zakon.

Medtem ko za druga dva predlagana člena v Državni zbor tega predloga ni podprl. S tem smo dobili neko sila nenavadno situacijo, torzo, da nek smiselno zaokrožen in zaključen predlog ni dobil podpore, dobila pa je podporo zgolj ena izmed določb tega paketa, ki po mnenju strokovne skupine ni zanemarljiva. Ampak vendarle zaradi te soodvisnosti je nastalo kar nekaj odprtih vprašanj. No, v tem, tej odločitvi je Državni zbor tudi sprejel usmeritev, da naj strokovna skupina pripravi osnutek delovnega besedila ustavnega zakona, in sicer po takrat predlaganem predlogu besedila, to je, da pristojnost Vlade ter delovna področja in pristojnosti ministrstev določa zakon. Strokovna skupina je predlog tega ustavnega zakona natančno preučila in prišla do predloga, da pravzaprav je temeljna naloga Ustave, da določa zgolj pristojnosti organov oblasti, ne pa tudi drugih določb, ki so lahko izvedbene narave, torej lahko jih prepustimo zakonu. Zato je strokovna skupina predlagala osnutek besedila z določbo zgolj in samo, da v pristojnosti Vlade in ministrstev določa zakon. Po oceni stroke je to povsem ustrezna določba in je preostalo prepuščeno zakonu. Seveda je tukaj lahko v zvezi s tem, pri izvedbenem, na izvedbeni ravni nekaj vprašanj, pa vendarle je strokovna skupina mnenja, da je predlagani, predlagano besedilo ustreznejše kot tisto, ki je bilo v okviru sklepa Državnega zbora, da se začne postopek za spremembo Ustave predlagana. Toliko uvodoma, gospod predsednik, hvala za besedo.

Najlepša hvala vam, doktor Kavčič. Zdaj pa dajem še besedo poročevalcu strokovne skupine doktor Janezu Pogorelcu za predstavitev delovnega besedila predloga ustavnega zakona. Izvolite.

Lepa hvala gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci. Zdaj v tej okrnjeni obliki, se pravi, zgolj s spremembo 114. člena je zakon bil pripravljen, čeprav moram reči, da nismo imeli čisto lahkega dela s tem, ker glede na sprejete sklepe Državnega zbora, ki je pač zavrnil spremembo 112. člena Ustave, se je tudi narava te novele Ustave kar precej spremenila, ker mišljeno je bilo, da bo Vlada si sama določala število organizacij, ministrstev in tako naprej, potem ko to sprememba 112. člena Ustave ni bila sprejeta, pa je seveda to pomenilo, da bo Državni zbor še vedno imel ves nadzor nad imenovanjem ministrov, se pravi, da bi lahko, ne vem, na predlog predsednika Vlade, kakšnega ministra tudi ne imenoval, rekel, imeli bomo manj ministrov kot je in tako naprej. In s tem v zvezi je bilo pač seveda tudi pri nas nekaj dela, nekaj težav. Mi smo najprej v prvi fazi razmišljali, da bi šli v smer, kot jo ima Zvezna Republika Nemčija, kjer predsednik vlade sprejme potem, ko je bil imenovan, nek organizacijski odlok, seveda v skladu z dogovori, ki ga je naredil, ki jih je naredil v koaliciji in v tem organizacijskem odloku določil organizacijo vlade in katera ministrstva bo imel in tako naprej. Potem smo pa pri nas v našem pravnem redu naleteli kar na resne ovire glede tega, zaradi tega, ker pač predsednik vlade pri nas nima nekega samostojnega odloka, tudi sicer ne, bi mu ga morali, posebej z Ustavo podeliti in skratka, prišlo bi do ene vrste težav, zaradi katerih smo potem našli, po mojem prepričanju, celo precej boljšo rešitev, da naj pač predsednik Vlade predlaga število ministrov takšno, kakršno se je pač dogovorila ta koalicija oziroma kot se mu zdi primerno, skupaj s predlogom za imenovanje ministrov, da naj tukaj pove tudi koliko in katera ministrstva bo imel in to ne glede na 8. člen Zakona o Vladi Republike Slovenije. Se pravi tako, da potem, ko Državni zbor to na nek način potrdi s tem, ko imenuje ministrov, ministre, Vlada na svoji konstitutivni seji sprejme odlok o svoji organizaciji, iz katerega je jasno tudi, koliko, kakšno je število ministrov.

Zdaj seveda ta ustavni zakon, tako kot je zastavljen, je v resnici čisto celovit, če bi bil sprejet bi lahko na podlagi tega se vlado brez nadaljnjega oblikovalo tako, kot je pač volja koalicije po tem številu. Jaz sem imel celo napisanih nekaj verzij, v katerem smo rekli, da 8. člen Zakona o Vladi preprosto črtamo že s samim Ustavnim zakonom. In če bi to naredili bi potem mogoče tudi ne bilo teh dilem, kot vidim, v tem predlogu tega dodatnega sklepa, ki je bil tu pač predložen. Da bi seveda lahko potem imeli situacijo, ko bi 8. člen sploh ne veljal več in bi bilo jasno, da predsednik Vlade naredi tako, kot naredi.

Zdaj, če se sprašuje ali pa sprašujemo kaj pravzaprav naj bi bile te potrebne spremembe in dopolnitve Zakona o Vladi in Zakona o državni upravi, ki naj bi sledile temu sprejetju Ustavnega zakona. Lahko povem, da bi bile v Zakonu o vladi potrebne spremembe 8. in 9. člena Zakona o vladi, pri čemer bi se 8. člen Zakona o vladi lahko glasil: sestavo in delovanje ter število in organizacijo ministrov določi vlada z odlokom in preprosto ta stavek bi ji to pooblastilo dal, daje ji ga seveda tudi že sam ustavni zakon, ampak s tem bi potem recimo izvedli to spremembo Ustave tudi v samem zakonu, v 9. členu zakona pa bi potem lahko naredili še nekaj dodatnih stvari, ki bi bilo tudi vsekakor priporočljivo. Na primer, da bi določili maksimalno število ministrstev, nabor obveznih ministrstev, ki jih rabimo, se pravi teh državotvornih, za notranje, za zunanje zadeve in podobno.

Tisto, kar bi bilo še treba narediti v Zakonu o Vladi je to, da bi se v 11. členu Zakona o Vladi reklo tam, kjer piše, da vlada nastopi funkcijo, če je imenovanih več kot dve tretjini ministrov, da bi se vrinila še beseda predlaganih ministrov, se pravi ne več teh iz 8. člena, kjer so našteta ministrstva, ampak pač teh, ki jih je predlagal predsednik Vlade in to je vse. Tukaj v bistvu ni več kakšne nuje kaj več narediti, ker če smo naredili to, potem gre od tukaj dalje, se pravi, od te spremembe Zakona o Vladi dalje vse tako, kot gre do zdaj. Se pravi, da imenovanju ministrov oziroma tem, kakor je bilo že v samem Zakonu o vladi napisano, zdaj bi po novem pač bil to vladni odlok, ne bi več, se pravi, zakon določil ministrstev, ampak bi vlada sprejela ta organizacijski odlok in temu, tako kot vedno do zdaj, bi sledila sprememba Zakona o državni upravi, prilagoditev proračunskih uporabnikov, prilagoditev informacijskega sistema in Vlada na ta način bi normalno začela funkcionirati.

Sama sprememba Zakona o državni upravi niti ni potrebna ali pa bomo rekli, je še manj nujna za to, da bi to funkcioniralo, kot sama sprememba Zakona o vladi, čeprav niti ta glede na sam predlog ustavnega zakona do nadaljnjega seveda ni nujna, ampak vsekakor če bi spreminjali Zakon o državni upravi, bi bilo potrebno razmisliti predvsem o tem, da bi se naslov četrtega poglavja Ministrstva in njihova delovna področja spremenil tako, da bi se glasil, Pristojnosti Vlade in ministrstev. In potem bi v Zakon o državni upravi napisali pravzaprav samo pristojnosti, ki jih ima vlada. In seveda to, kako se te pristojnosti oziroma katera delovna področja bo imelo posamezno ministrstvo. pa bi se potem s tem organizacijskim odlokom določalo, ne da bi bila sprememba Zakona o državni upravi vsakokratna, ki tudi sledi spremembi zakona o vladi sploh še potrebna. V tem smislu se zdi, da bi bil to, če bi bil sprejet tak ustavni zakon oziroma ta sprememba, da bi bilo to lahko zelo v redu. Ničesar drugega v bistvu ne bi bilo treba spremeniti, razen mogoče ob priliki še 229. člen Poslovnika Državnega zbora, kjer bi se potem določilo, da tam, ko mora predsednik Vlade predložiti v imenovanje ministre, da mora tam tudi povedati, kar pa piše že tudi v samem ustavnem zakonu, da mora tam povedati tudi katera ministrstva bo imel in to je približno to. Če bi sprejeli tudi spremembo 112. člena in prepustili imenovanje ministrov vladi, bi seveda bila vsa zadeva nekoliko bolj enostavno, tako pa bo Državni zbor seveda imel še vedno več nadzora nad ministrstvi in nad njihovim številom. Moramo pa vedeti, da tudi v Nemčiji odloku vlade potem sledijo proračunski in drugi dokumenti, tudi tam stvar ni kaj tako zelo drugačna, kot bi bila pri nas. To je približno ta okvir. Hvala lepa, predsednik.

Hvala lepa vam, doktor Janez Pogorelec, za to predstavitev delovnega besedila predloga ustavnega zakona. Drugih članov strokovne skupine ne vidim. Gospod Dino Bauk se je opravičil. Člana pa sta še, naj vas spomnim, doktor Mirko Pečarič in gospod Saša Zagorc. Tudi predstavnika Vlade še vedno ne vidim, da bi mu dal besedo, ravno tako ne predstavnika Državnega sveta. Predstavnik predlagatelja na tej točki ne želi razpravljati.

In zdaj dajem besedo vam, spoštovane članice in člani Ustavne komisije, tudi članom strokovne skupine in gospodu koordinatorju. Torej, imate besedo za razpravo o delovnem besedilu predloga Ustavnega zakona o spremembi 114. člena Ustave Republike Slovenije. Razpravo bom vodil ob smiselni uporabi prvega odstavka 181. člena Poslovnika Državnega zbora. Pred glasovanjem o razdelku rimska ena in v razdelku rimska dve bom odprl možnost za kratko razpravo o posameznem razdelku. Po glasovanju o razdelku rimska dve bomo po krajši razpravi o ustavnem zakonu v celoti prešli na glasovanje o besedilu predloga ustavnega zakona o dopolnitvi tretjega poglavja Ustave Republike Slovenije v celoti.

Odpiram torej razpravo o razdelku rimska ena. Ker je bila razprava, naj spomnim, že opravljena na 3. nujni seji Ustavne komisije in na plenarnem zasedanju prosim morebitne razpravljavce, da se, če to želijo, na kratko opredelijo do vsebine spremembe, do vsebine spremembe 114. člena, ki sledi sprejetemu stališču Državnega zbora o osnutku ustavnega zakona.

Kdo želi besedo? Kolegica Lucija Tacer Perlin, izvolite.

Hvala predsednik. Hvala koordinatorju in doktor Kaučiču in doktor Pogorelcu za obrazložitev. Mislim, da je za razliko od prejšnje ustavne komisije zdaj že veliko bolj jasno, kako bi ta sprememba, če bo sprejeta, potekala v praksi tako z opredelitvijo, kako bi se dejansko zakon prilagodil po sprejetju Ustave in pa s prehodnim obdobjem, ki je zdaj res jasno razdelano. Lahko razumemo, kaj bi novi kandidat za predsednika vlade moral storiti po tem, ko je potrjen kot predsednik vlade, da v bistvu v parlament sočasno, ko predlaga ministre, hkrati še predlaga seznam, katera ministrstva bi želel imeti in kako bi to bilo organizirano. Mi smo od samega začetka tega mandata pristajali na to, da mora imeti predsednik vlade, ki dobi mandat na volitvah, možnost, da organizira vlado na način, na katere meni, da bo lahko izpolnjevala tiste obljube, ki jih je dal ali pa jih je dala koalicija volivkam in volivcem in s to spremembo delamo en korak v to smer, zato smo tudi takrat prispevali k Svobodi podpise Novi Sloveniji, ki je originalno predlagala te spremembe. Zadnjič tudi na seji zbora smo slišali pozitivne razprave, konsenz, širši konsenz, kar nas navdaja z upanjem, da morda tukaj pač najdemo neko soglasje za eno manjšo, ampak hkrati pomembno spremembo, zato, da bo naša Vlada in pač državne institucije, da bodo služile v najboljšo korist državljank in državljanov. To je zaenkrat vse z moje strani.

Hvala lepa. Razpravo nadaljuje kolegica Mojca Pašek Šetinc.

Torej hvala. Tokrat v imenu Socialnih demokratov naj povem, da se naši poslanski skupini in tudi Socialnim demokratom zdi pravzaprav sprememba 114. člena Ustave na nek način nujna z vidika večje učinkovitosti in prilagodljivosti dela vlade. Torej, to pomeni, da bo v bistvu lahko se vlada bolj hitro in učinkovito prilagajala aktualnim razmeram, kriznim situacijam, hitreje bo imenovana, hitreje bo začela z delom. Vsi vemo, kako je bilo v začetku tega mandata, ko se je spreminjalo število ministrstev s spremembo zakona o vladi. Nato smo na ta zakon dobili tudi referendum in se je pač dolgo časa čakalo, da je začela ta vlada z delom tako kot si jo je zastavil takrat predsednik Vlade in kot si jo je zastavila takratna koalicija. Nekaj podobnega, ne glede na to, kakšna koalicija bo ali pa kdorkoli bi jo vodil, bi lahko pričakovali, da bi se zgodilo ob vsakokratnem imenovanju vlade, zato se nam zdi smiselno, da pač ta 114. člen spremenimo. V bistvu ima s tem Vlada oziroma vlada v bistvu mora imeti na nek način v rokah orodja, da začne z delom takoj, ko je predsednik Vlade oziroma vlada imenovana, ne pa, da se pravzaprav čaka, da vsi postopki, tudi morebitni referendumi potečejo. In če je, če so državljani že neko vlado dobili oziroma če smo jo v parlamentu izvolili, potem je prav, da ta vlada z delom začne nemudoma. Pravzaprav pozdravljam to, kar je doktor Pogorelc danes predstavil, se pravi način, kako bi prišli do te spremembe 114. člena. Zdaj bom rekla pač moj osebni vidik, meni se v bistvu to zdi na nek način tehnična sprememba Ustave, ne pa ne pa v nekem tistem smislu, kot je bila prvotno začrtana, se pravi, se pravi cel paket 112., 114., skratka vsi trije členi, kjer pa je bila de facto vsebinska, zame vsebinska sprememba, skratka, da bi ti že spremenil način imenovanja, predsednika in potem vez vse, pa premierja in potem ve za vse ostalo gor, skratka Socialni demokrati ta način, kako priti do z odlokom do sestave ministrstev, števila ministrstev seveda in to spremembo 114. člena seveda podpiramo.

Najlepša hvala, kdo želi nadaljevati? Kolega Darko Krajnc, izvolite.

Hvala za besedo, lepo pozdravljeni. Ja, tudi jaz bom rekel, da bolje nekaj kot nič. škoda, da nismo šli malo širše. Spremembe Ustave na tem področju, členi od 111. do 118., 119., v bistvu urejajo delovanje Vlade, ministrstev, kjer ima Državni zbor pristojnosti. Jaz mislim, da si jih ravno veliko ne bi odvzeli s tem, če bi spremenili še določene druge člene, predvsem 112., enostavno zaradi tega, ker smo se ob nastopu te Vlade, te koalicije soočali z v bistvu omejevanjem pri vzpostavljanju vlade, celo referendum smo imeli, kar je nek unikum in mislim, da operativnost do določene mere povečamo tudi s to spremembo 114. člena. Bi pa seveda bil vesel, če bi še druge člene malo korigirali, da se ne bi zatikali v prihodnje in bi zadeve hitreje stekle in bi tudi se hitreje začelo delovati. Ker zdaj recimo imamo en zanimiv moment. V 115. členu imamo definirano prenehanje mandata predsednika vlade in ministrov z nastopom, sestavo novega Državnega zbora. Vmes potekajo tekoči posli, ki niso definirani, mogoče bi jih morali definirati zato, ker prejšnja vlada v času moratorija ni opravljala zgolj tekočih poslov, so se podpisovale take in drugačne pogodbe, tudi določene uredbe, ki so določale neke obsege pravic, ki smo jih morali kasneje popravljati. Enostavno se mi zdi, da kolega...