9. redna seja

Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo

20. 5. 2019
podatki objavljeni: 20. 5. 2019

Transkript

In Lokalno Samoupravo
9. redna seja (27. junij 2019) Sejo je vodil Nik Prebil, podpredsednik Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Seja se je pričela ob 12.02.
Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, članice in člani odbora, vabljeni in ostali prisotni! Vse vas prav lepo pozdravljam! Pričenjam 9. sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.  Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora, in sicer predsednik odbora gospod Zvonko Černač. Na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo iz Poslanske skupine SDS poslanca Žana Mahniča nadomešča poslanec Danijel Krivec, iz Poslanske skupine Levica poslana Boštjana Koražijo nadomešča poslanec Željko Cigler, iz Poslanske skupine SD poslanko mag. Bojano Muršič nadomešča mag. Meira Hot in iz Poslanske skupine SAB poslanko Mašo Kociper nadomešča poslanec Franc Kramar.  Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma odmik katere od predlaganih točk je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.  Prehajamo k obravnavi 1. TOČKE DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O NALOGAH IN POOBLASTILIH POLICIJE, SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 468-VIII. Tega je Državnemu zboru predložila Vlada. Kot gradivo ste prejeli mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 23. 4. 2019, mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev z dne 6. 5. 2019, opredelitev Ministrstva za notranje zadeve do amandmajem poslanske skupine SDS z dne 24. 6. 2019 in opredelitev Ministrstva za notranje zadeve do mnenja Zakonodajno-pravne službe z dne 26. 6. 2019. K tej točki so bili vabljeni predstavniki Ministrstva za notranje zadeve, policije, Zakonodajno-pravne službe in Državnega sveta.  V poslovniškem roku so amandmaje vložile: Poslanska skupina SDS k 3., 4., 5., 6., 11., 18. in 23. členu ter Poslanske skupine LMŠ, SD, SMC, SAM in Desus k 1., 2., 3., 4., 5., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 16., 17., 18., 19., 20., 22. in 23. členu.  Kolegij predsednika Državnega zbora je na 19. seji, 22. 3. 2019 sklenil, da se predlog tega zakona obravnava po skrajšanem postopku.  Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Tako odboru predlagam, da obravnavo nadaljujemo na način, da razpravljamo po vrsti o posameznih členih ter sproti razpravljamo in tudi glasujemo o amandmajih ter o morebitnih amandmajih odbora, na koncu pa še glasujemo o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da nihče.  Želi predstavnik predlagatelja podati dopolnilno obrazložitev k členu predloga zakona? Besedo imate gospod državni sekretar, mag. Sandi Čurin. Izvolite.
Sandi Čerin
Hvala za besedo. Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke, poslanci!  Predlagane spremembe in dopolnitve zakona o nalogah in pooblastilih policije se nanašajo na popolno implementacijo direktive 2016/681, Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016, o uporabi podatkov iz evidenc podatkov o potnikih, tako imenovana PNR, za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon terorističnih in hudih kaznivih dejanj. In pa, dopolnitev in natančnejša ureditev določb na področju opravljanja policijskih nalog in izvajanja policijskih pooblastil s katerimi se želi izboljšati nekatere pomanjkljivosti Zakona o nalogah in pooblastilih policije, ki so se pokazale pri izvajanju zakona v praksi. na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora in pa dodatne razprave predlogov zakona je bilo sprejeto izhodišče, da se v predlog zakona vključijo le spremembe in dopolnitve členov, ki se nanašajo na prenos tako imenovane PNR direktive. Na podlagi tega so bili oblikovani predlogi amandmajev k členom, ki se nanaša na prenos direktive in k členom, ki se ne nanašajo na direktivo in se predlaga njihovo črtanje.  V nadaljevanju bi želel na kratko podati neke bistvene poudarke in pa kronologijo, ki se nanaša na prenos same direktive. Namreč boj proti terorizmu in drugim hujšim oblikam kriminaliste, že dlje časa ena od prednostih nalog Evropskega unije pri zagotavljanju notranje varnosti. Za ta namen je vzpostavljen sistem za uporabo podatkov o letalskih potnikih. Leta 2011, je Evropska komisija v okviru vse evropskega projekta PNR, pripravila prenovljen predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi podatkov iz evidenc podatkov o potnikih z namenom uskladitve nacionalnih zakonodaj v državah članicah Evropskega unije na tem področju. Slovenska policija je v okviru nacionalnega projekta začela dejavnost za pripravo lastne nacionalne zakonske podlage za zbiranje, hrambo, obdelavo in uporabo podatkov o potnikih v letalskem prometu. Pravna podlaga je bila pripravljena na podlagi predhodno izdelane presoje vplivov na zasebnost pri obdelavi podatkov o potnikih. Namreč pri izdelavi teh presoj vplivov, je bilo v veliki meri upoštevano tudi stališče in pa izhodišča ostalih deležnikov, med temi tudi informacijske pooblaščenke, ki je ne nazadnje tudi samo presojo vplivov v procesu nastajanja podprla oziroma pohvalila. Skratka, ta dokument je temeljil na omejiti čezmernih posegov v človekove pravice pri izvajanju tega novega pooblastila policije. Nacionalna pravna podlaga je bila sprejeta z zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalogah in pooblastilih policije, ZNPPol-A, ki je začel veljati 14. marca 2017. S tem je policija dobila, kot omenjeno, novo policijsko pooblastilo za pridobivanje, hrambo, obdelavo in uporabo podatkov o potnikih v letalskem prometu, to je podatkov o potnikih prijavljenih na lete oziroma tako imenovani API bazo, se pravi, Advance Passenger Information, in pa podatkov o potnikih iz sistema rezervacij letalskih vozovnic, tako imenovano PNR, Passenger Name Recorders, se pravi, dva vira podatkov. Policija podatke pridobiva od letalskih prevoznikov, ki prevozno dejavnost opravljajo tako iz tretjih držav ali iz držav članic Evropske  unije na ozemlje Republike Slovenije in pa seveda v obratni smeri oziroma z vmesnim postankom na ozemlju Republike Slovenije. Med sprejemanje ZNPPOL-A, ki je, kot rečeno, je stopil v veljavo marca 2017, je bila v pravni red Evropske unije sprejeta prej omenjena direktiva 2016-681, in sicer z dne 27. aprila 2016, ki pa se vsebinsko nekoliko razlikuje od omenjenega ZNPPOL-A. Pooblastilo policije pridobljeno v ZNPPOL-A je v posameznih deli bolj omejen oziroma je še bolj upoštevano načelo sorazmernosti v zvezi s posegi v človekove pravice, kot je to določeno v sprejeti direktivi 2016-681. In zaradi tega je vsebine direktive s tem namenom nujne in pa celovite implementacije direktive, je v nacionalni pravni red potrebno dodatno in podrobneje opredeliti njeno vsebino, predvsem z vidika prilagojene obdelave podatkov PNR in API, način obdelave podatkov, seznama hujših kaznivih dejanj, načina in pogojev pošiljanja podatkov drugim upravičencem, časa hrambe podatkov PNR in API, depersonalizacije podatkov in pa pogojev za razkrivanje depersonaliziranih podatkov in določitve za to pristojnega organa. Ti vidiki so vključeni v členih od 112.b do 112.f in pa v členih 128 in 129.  Mogoče še par besed na razlikovanje med tem PNR podatki in kaj so APi podatki. Namreč PNR podatki predstavljajo z vidika uporabnosti podatkov nepreverjene osebne podatke, ki sami po sebi še ne omogočajo popolne identifikacije posameznega potnika. Te podatke namreč posredujejo sami potniki pri rezervacij letalske karte, poleg tega tudi ne vsebujejo vseh identifikacijskih elementov, kot je na primer datum rojstva in podobno. Prav zato njihovo dodatno ali dodano vrednost predstavljajo API podatki, ki so razvidni šele iz strojno berljive vrstice potovalnega dokumenta posameznika. In za izvedbo naloge policija potrebuje tako APi kot PNR podatke za vsakega posameznega potnika. Ne nazadnje je v direktivi v prilogi 1 so API podatki sestavni del PNR podatkov.  Pri samem delovanju policija pri teh nalogah deluje tako, bom rekel, proaktivno na osnovi izdelanih ocenjevalnih meril in pa sprotno oziroma reaktivno na osnovi že, bom rekel, tekočih kriminalističnih preiskav oziroma na osnovi podatkov iz obstoječih baz policije. Če poskušam čisto plastično predstaviti, podatki PNR in API gredo iz centralnega rezervacijskega sistema, kjer se potniki registrirajo in pa skozi vhodni sistem na letališču v analitično obdelavo podatkov, to je en del, kjer, bom rekel, skozi prej omenjena merila lahko dobimo določene zadetke. In pa drugi tir, ki pa gre skozi baze podatkov policije, kjer so tudi zadetki na osnovi že storjenih nekih dejanj, naj si bo kaznivih dejanj oziroma tiraličnih iskanj in podobno. Pri tem naj omenim, da za leto 2018, kjer je bilo nekaj manj kot milijon potnikov, je bilo le 1 % tovrstnih zadetkov. Govorim o nekaj okoli 10 tisoč   (nadaljevanje) zadetkov - in od tega je 730 nekaj manj kot 740 tistih zadetkov, ki je šlo skozi ta analitični sistem, vsi ostali pa so šli skozi sistem že obstoječih baz podatkov. To pomeni, da so samo ti zadetki tisti podatki, do katerih policija ima dostop in katere, potem še dodatno preveri, da ne bi prišlo do kakšnih zmotnih ali nepravilnih vnosov. Ob vseh teh zaznavah oziroma vseh teh zadetkih se izdelajo zapisniki za vsak zadetek posebej namen - kdo je imel vpogled - tako, da se vodijo te evidence.  Sedaj mogoče še nekaj besed o tem koliko je držav članic Evropske unije v celoti že preneslo določila direktive oziroma implementacijo direktive. Teh je v popolnosti prineslo 22 držav članic, 3 države članice med temi tudi Slovenije le delno, dve državi članici še nista implementirali direktive. Ravno tolikšno se pravi število 25 je držav članic, ki uvaja direktivo na notranjih letih EU. V primeru neimplementacije direktive kot običajno sledijo tudi finančne sankcije oziroma rok za prenos direktive je bil maj 2018. Slovenija je dobila opozorilo s strani Evropske komisije o neimplementaciji, na kar smo posredovali na podlagi sklepa Vlade jeseni 2018 obvestilo o delni implementaciji direktive in da smo v postopku njenega prenosa. V nadaljevanju, če bo potrebno kolikor bo potrebno sta z menoj tudi kolega eden iz normativnega dela drugi pa čisto iz operativnega, ki je od samega začetka sodeloval pri pripravi zakonskih podlag in pa samem izvajanju teh / nerazumljivo/ aktivnosti tako, da če bo potrebno lahko tudi slikovito na konkretnih primerih predstavimo kakšen je doprinos uporabe oziroma rezultati uporabe tovrstnega orodja najsibo pri identifikaciji storilcev kaznivih dejan najsibo tudi pri identifikaciji potencialnih žrtev oziroma oškodovancev, ki so na tovrstnih letih. Za enkrat toliko smo pa seveda na razpolago v nadaljevanju kolikor bo to potrebno.  Hvala.
Hvala tudi vam. Preden nadaljujem mi dovolite, da preberem še eno pooblastilo.  In sicer, iz Poslanske skupine SMC poslanko Janjo Sluga nadomešča poslanka Mateja Udovč. Želi besedo sedaj še predstavnica Zakonodajno-pravne službe.  Izvolite, gospa Mira Palhartinger.
Miroslava Palhartinger
Hvala za besedo.  Pozdravljeni! Zakonodajno-pravna služba je svoje mnenje izdala 23. aprila letos. Podrobneje ga v bistvu ne bom povzemala niti to ni treba. Bi pa iz okvira teh naših uvodnih pripomb in opozoril povedala, da se poglaviten del predlaganih sprememb in dopolnitev nanaša na implementacijo direktive, ki je bila sedaj tudi že podrobneje predstavljena. V zvezi s to vsebino predloga zakona bi zato želeli samo opozoriti, da gre za materijo, ki je bila z novelo Zakona o nalogah in pooblastilih policije že unesena v naš pravni red. S tem predlogom zakona pa naj bi se še nekoliko dogradila. V zvezi s tem opozarjamo, da je veljavna ureditev teh ukrepov tudi glede vprašanj in vidikov, ki jih obravnava obravnavani predlog zakona trenutno predmet presoje pred Ustavnim sodiščem, kar je treba posebej opozoriti.   (nadaljevanje) Ker gre za vsebino, ki se nanaša na informacijsko posebnost posameznikov na tem mestu zgolj ali pa za začetek neko načelno opozorilo, da to dejstvo že samo po sebi zahteva tudi presojo sorazmernosti predlaganih ukrepov. Poseg v varstvo zasebnosti je namreč dopusten le, če je v zakonu odločeno opredeljeno s kakšnim namenom in kateri podatki se smejo zbirati in obdelovati. Če so ti podatki glede na namen obdelave nujno potrebni, če sta predvidena tudi nadzor in varstvo tajnosti izbranih podatkih le na ta način je mogoče preprečiti nevarnost, da se osebni podatki zbirajo preširoko na zalogo in se morda kasneje uporabijo za namene, za katere niso bili predvideni. V opozorilih smo opozorili tudi na spremembe na področju uporabe tehničnih sredstev. Te rešitve se z amandmajem opuščajo. Opozorili smo tudi na načelo legalitete. Kar zadeva konkretne člen bi želela tukaj poudariti samo nekatere temeljne pripombe. Glede 9. člena smo opozorili na razširitev namena zbiranja in obdelave podatke API v razmerju do direktive 2004/82, po kateri naj bi se vsa odstopanja uveljavila restriktivno. Kar se tiče 10. člena smo opozorili na določbo 112.b člena, ki se glede zbiranja podatkov PNR ne omejuje le na zunanje lete, ampak je ureditev predlagana širše. Taka rešitev je po direktivi predvidena zgolj kot opcija seveda ob določenih obveznostih države, da to tudi priglasi Evropski komisiji. Opozorili smo tudi na določbo 112.b člena glede priprave posodobitve in uporabe nediskriminatornih ocenjevalnih meril za identifikacijo. Tukaj smo pač opozorili predvsem na nedoločnost in načelo legalitete ter potrebo po jasnejši določitve teh meril vsaj v temeljnih obrisih naravi zakona. V mnenju bi povzela tudi pripombo o razlikovanju med podatki in rezultati obdelave, kjer ni jasno definirano kaj naj bi ti rezultati zajemali in kako bo nacionalna enota preverila kaj bo v posameznem primeru posredovala drugim organom. 112.č člena pa izpostavljamo v zvezi z naborom kaznivih dejan, ker bi lahko ta seznam kot je predlagan presegel seznam kaznivih dejanj, ki je določen v direktivi in je omejen tudi z cilji, ki jih ta direktiva zasleduje. Glede 16. člena bi še rada opozorila. Tukaj gre za določanje vsebine evidenc. Z amandmajem se te določbe nekoliko spreminjajo in se tudi usklajujejo z novelo Zakona o letalstvu, vendar tudi tu kot je tudi pri Zakonu o letalstvu bilo opozorjeno opozarjamo, da določanje nekaterih podatkov v posameznih točkah ostaja presplošno in je zato za posameznika za v naprej nepredvidljivo, kar bi bilo lahko sporno z vidika varstva zasebnosti kot ga določa 38. člen Ustave. Glede 21. člena smo opozorili na način, da persionalizacije podatkov API, kjer se predlagana ureditev nekoliko odmika od ureditve, ki jo vsebuje direktiva. Nazadnje pa smo opozorili tudi na oziroma smo ugotovili tudi, da predlog zakona ne vsebuje posebnih prehodnih določb.  Kar se tiče vseh teh pripomb, ki sem jih povzela bi želela ugotoviti, da so s strani predlagatelja bila poslana dodatna pojasnila. Ta pojasnila smo proučili in ocenjujemo, da kot dodatno zakonodajno gradivo predstavlja neko tudi dodatno obrazložitev predlaganih rešitev in argumentacijo zakaj predlagatelj vztraja pri predlaganih rešitvah.  Hvala.
Hvala lepa.  Želi besedo še predstavnik Državnega sveta? Gospod Marijan Maučec, imate besedo. Izvolite.
Marjan Maučec
Hvala za besedo.  Komisija za državno ureditev je obravnavala predlagani zakon 24. 4., zato je treba povedati tukaj, da pač nismo imeli vpogleda na te amandmaje, ki so bili, ki so predloženi pozneje. Ampak je vseeno na svoji seji dala pozitivno mnenje do zakona, s preprostega razloga, to kar je bilo povedano tudi od predlagatelja in tudi pravne službe, glede direktive in pa sledenju temu in dva največja argumenta, ki sta bila na komisiji predložena je to, da s temi podatki je potem možno slediti in pa zaustaviti teroristične organizacije, posameznike še v pravem času. Kar pa je še najbolj pomembno, je bilo tisto, ki je obvladalo pa to na ta način pa možnost vodenja evidenc in podatkov je bilo možno zaslediti tudi žrtvam, tisti ki so potem najbolj nezaščiteni na ta način, pa vseeno bi lahko omogočili in pa odkrije tudi, predvsem ključna zadeva je trgovanje z ljudmi. Smo pa opozorili tudi to kar je bilo povedano, glede na to kako so bili vključeni v proces zakonodaje varstva osebnih podatkov. Varuh človekovih pravic, ki je tudi bilo že zdaj povedano, da 112. člen je v ustavni presojo in pa tudi stališče informacijske pooblaščenke, ki opozarja na varovanje osebnih podatkov, ampak kot rečeno, prevladala je zadeva, da sledimo direktivi, in pa da tiste najbolj, ki so najbolj ogrožene kot žrtve, na ta način so nas prepričali, da se jim pomaga. To je stališče Komisije za državno ureditev Državnega sveta.  Hvala.
Hvala tudi vam.  Želi besedo morda še predstavnik policije? (Ne.) Potem pa v razpravo dajem 1. člen h kateremu je bil vložen amandma poslanskih skupin LMŠ, SD, SMC, SAB in Desus. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Torej zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje o amandmaju k 1. členu.  Ali je želel? Potem pa se opravičujem, gospod poslanec Željko Cigler, izvolite.
Hvala lepa.  Se opravičujem, ko sem na preveč nežen način želel opozoriti, da želim nekaj besed povedati. Hkrati se opravičujem tudi vsem članom Odbora za infrastrukturo, ki smo včeraj skupaj sedeli pri obravnavi Zakona o letalstvu, kjer smo praktično identične zadeve in probleme obravnavali. Da je to res, pa se lahko dobi sporočilo mobilnega operaterja naših, ki ima naše mobitele skupaj in bo rekel ja, ti so pa res včeraj skupaj sedel.  Ob tem ker je že Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora povedala, bi rad rekel v imenu Levice, da je februarja 2017, bila sprejeta novela A tega zakona, ki je danes novela B, ki ga obravnavamo, in je okrepila pooblastila policije, uvedla možnosti masovnega nadzora električnega paralizatorja, uporabo, etc. Skratka, novela A torej ni prinesla nič drugega kot povečanje represije in so se skoraj vse rešitve nanašale, ki jih je ta novela prinesla, predvsem na to. Več represije, manj zasebnosti, kljub temu, da je povečanje represije nadzora nad ljudmi ni tisto, ki bi prinašalo več varnosti. Zato smo v Levici predlogu takrat nasprotovali, vložili številne amandmaje, ki bi črtali najbolj sporne odločbe, ampak žal niso bile sprejete. Kot je bilo že povedano, je glede novele A, Varuh človekovih pravic oktobra 2017, varuhinja, vložila zahtevo za presojo ustavnosti tako 12.a člena, to je zbiranje podatkov o letalskih potnikih, 113. člena te novele, to je uporaba težjih sredstev pri zbiranju podatkov, optična prepoznava registrskih tablic na primer, in 114. Člena, to je pa uporaba tehničnih sredstev pri zbiranju, pri izvajanju policijskih pooblastil in spremljanju javnih zbiranj. Ustavno sodišče, kot je bilo rečeno, o tej zadevi še ni odločali. In današnja novela B, / nerazumljivo/, ki jo obravnavamo, v pretežnem delu se nanaša na zbiranje podatkov o letalskih potnikih. Torej, nanaša se na člene, ki so v tem trenutku pred Ustavnem sodiščem, kot je bilo povedano in jaz ponavljam še enkrat in se spreminjajo še preden je Ustavno sodišče odločilo ali so ti členi, ki so osporavani, skladni z Ustavo Republike Slovenije. S to novelo je povezana tudi Novela zakona o letalstvu, kot sem povedal, ki smo jo včeraj obravnavali na Odboru za infrastrukturo. In novela A, ki je prinesla določbe o nadzoru nad letalskimi potniki je bila slaba in nasprotovali so jo tako informacijski pooblaščenec, varuh, kot naša Zakonodajno-pravna komisija, ampak kljub temu je bila sprejeta z izgovorom, da se implementira direktiva EU, ki je bila danes že večkrat navedena, čeprav v tistem času sploh še ni bila sprejeta in sedaj je izgovor enak, da je potrebno določbo uskladi z to direktivo. Kot po navadi, ni predlagana minimalna ureditev iz direktive, ampak maksimalni nadzor in vse možnosti, ki so na razpolago. In iz tega stališča smo včeraj v Levici opozorili, da dejansko Slovenija vse manj predstavlja socialno državo in vedno bolj se pomikamo v to, da bomo v Ustavno napisali: Slovenija je policijska država. Vsaj takšen je nadzor, nadzor je tako močan, da krepko posega v človekove pravice, temeljne svoboščine, predvsem pa v dostojanstvo samega človeka, ki v tej državi živi.  Rad bi rekel, da predlog, ki je sedaj v obravnavi in kateremu bomo sprejemali amandmaje, je le nadaljevanje te politike represije, na kar je Levica opozarjala že v prejšnjem mandatu. Predlog je zelo sporen, na kar je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba našega Državnega zbora prej, in če preberemo še potem pripombe, ki sta jih dala na varianto B informacijski pooblaščenec in pa varuh, potem je jasno, da tega zakona ne bi smeli sprejeti v Republiki Sloveniji. Sicer, amandmaji o katerih se bo glasovalo, črtajo nekaj spornih določb, a problem je že v samem veljavnem zakonu, ki je z novelo A vnesel sporno masovno zbiranje podatkov, z današnjo novelo pa se ponovno predlaga sporne spremembe že tako spornih odločb. In dokler ustavna presoja glede te novele A ni končana, je ponovno poseganje v te določbe še kakršnokoli dodatno zaostrovanje represije v Republiki Sloveniji nedopustno.  Ne glede na amandmaje in ne glede na dodatne obrazložitve, je potrebno zakon preprosto zavrniti in to bi bila edina utemeljena in primerna odločitev, ki bi bila danes sprejeta na našem odboru oziroma na samem zasedanju Državnega zbora. Hvala lepa.
Hvala lepa gospod poslanec. Ugotavljam, da je še interes za razpravo, tako da besedo dajem gospodu Predragu Bakoviću. Izvolite.
Hvala lepa predsedujoči. Spoštovani predstavniki policije, ministrstva najprej bi vam želel ob vašem današnjem prazniku čestitati in želim vam vse dobro tudi v bodoče, tako vam tukaj ki sedite, kot vsem policistom na delovni dolžnosti in vse ostalih zaposlenih.  Slišali smo, da v tem primeru gre za implementacijo direktive, popolno implementacijo in da smo pravzaprav v neki manjšini treh ali petih držav, ki smo delno ali pa celo nekatere niso implementirale to direktivo. Slišali smo tudi, da so upoštevana načela sorazmernosti. Moram tukaj povedati, da iz lastnih izkušenj vem, pa verjamem tudi vi ostali kolegi, da policija ima izjemno restriktivno urejen nadzor nad vpogledom v evidence in tudi posledice morebitnih zlorab, ki se vedno lahko zgodijo kjerkoli so izjemno hude. Tako da se v tem trenutku ne bojim in nimam nekih bojazni glede tega, sploh če si malo plastično predstavljamo kako te stvari izgledajo, na podlagi teh podatkov, ki jih dajejo prevozniki in tudi potniki sami, se uparjajo ali preverjajo preko uradnih evidenc, ki jih policija izvaja, ki jih policija upravlja in tukaj se potem lahko pojavijo zadetki, ki kot smo slišali tudi predstavljajo cca en procent vseh teh potnikov, kar je izjemno malo. In kaj to pomeni? Pravzaprav gre tukaj samo za pomoč policiji, da bolj opravi sovje delo in ne nazadnje hkrati se pa razbremeni večino potnikov, ki gredo po nekih normalnih poteh in normalni namenih in se pozornost policije preusmeri samo na tisti delček ljudi, ki pa se na podlagi teh evidenc vzpostavi nek sum ali nek indic, da bi lahko bilo karkoli narobe. Zato sam osebno menim, da je ta novela, ki se pripravlja, ki jo imamo pred seboj v redu, dobra in da bo s tem samo olajšala delo policiji in hkrati tudi poskušala v čim manjši meri preprečila to, da se ta pooblastila širijo na veliko maso ostalih potnikov. Hvala lepa.
Hvala tudi vam. Obveščam vas še, da je iz poslanske skupine SMC prišlo pooblastilo, in sicer Poslanca Janija Möderndorferja nadomešča poslanka Monika Gregorčič. Na tej točki sprašujem, ali želi še kdo razpravljati k 1. Členu? Ugotavlja, da ne. Zaključujem razpravo.  Prehajamo na odločanje na odločanje o amandmaju k 1. Členu koalicije, torej poslanskih skupin LMŠ, SD, SMC, SAB in Desus. Glasujemo.  Kdo je za? 11 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.  V razpravo dajem 2. Člen h kateremu je bil vložen amandma Poslanskih skupin LMŠ, SD, SMC, SAB in Desus. Želi kdo razpravljati?  Ugotavljam, da ne. S tem zaključujem ta del in prehajamo na odločanje o amandmaju k 2. členu. Glasujemo. Kdo je za (10 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)  Ugotavlja, da je amandma sprejet.  V razpravo dajem 3. člen h kateremu sta bila amandmaja Poslanske skupine SDS in Poslanskih skupin LMŠ, SD, SMC, SAB in Desus. Ker sta amandmaja Poslanski skupin in poslanski skupin LMŠ, SD, SMC, SAB in Desus vsebinsko enaka, bomo o obeh glasovali skupaj. Želi kdo na tej točki razpravljati?  Ugotavljam, da ne. Prehajamo na odločanje o obeh amandmajih k 3. členu skupaj. Glasujemo. Kdo je za (14 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)  Ugotavlja, da sta amandmaja sprejeta.  V razpravo dajem 4. člen h kateremu sta bila tudi vložena amandmaja Poslanske kupine SDS in pa Poslanskih skupin LMŠ, SD, SMC, SAB in Desus. Ker sta tudi tukaj amandmaja vsebinsko enaka, bomo o obeh glasovali skupaj. Želi kdo na tej točki razpravljati?  Ugotavljam, da ne. Prehajamo na odločanje o obeh amandmajih k 4. členu skupaj. Kdo je za (14 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)  Ugotavlja, da sta amandmaja sprejeta.  V razpravo dajem 5. člen h kateremu sta bila vložena amandmaja Poslanske skupine SDS in Poslanskih skupin LMŠ, SD, SMC, SAB in Desus. Tukaj opozarjam, da če bo sprejet amandma Poslanskih skupin LMŠ, SD, SMC, SAB in Desus bo postal amandma poslanske skupine SDS k temu členu brezpredmeten. Želi kdo na tej točki razpravljati? (Ne.) Prehajamo na odločanje, najprej o amandmaju Poslanskih skupin LMŠ, SD, SMC, SAB in Desus k 5. členu. Kdo je za (10 članov.) Je kdo proti? (1. član.) Ugotavljam, da je bil amandma poslanskih skupin LMŠ, SD, SMC, SAB in Desus sprejet. S tem je amandma Poslanske skupine SDS postal brezpredmeten.  V razpravo dajem 6. člen, h kateremu je bil vložen amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? Poslanka Udovč, izvolite.
Hvala lepa za besedo. Jaz bi pri tem členu samo prosila predstavnike Vlade oziroma ministrstva, če mi lahko pojasnijo, da se leže odločim pri glasovanju, za razliko med terminom zadostni dejanski razlogi in terminom utemeljeni razlogi za sum, da bo to tudi razumela širša množica ljudi in si bomo pri tem lahko tudi poenotili znake za sporazumevanje s tega področja. V čem je dejansko razlika pri teh dokaznih standardih, saj gre za specifično terminologijo s področja policijskih pooblastil in kazenskega postopka. Hvala.
Hvala lepa. Predstavnik Vlade, izvolite.
Sandi Čerin
Hvala. Gre za določitev standardov, se pravi stopnje utemeljenosti. Utemeljeni razlogi za sum je višji standard od zadostnih dejanskih razlogov. Ti so bili naknadno, ta standard je bil naknadno vnesen in pokriva tisto ozko področje, ki je definirano med utemeljenimi razlogi za sum in pa razlogi za sum. Pa bi mogoče tu še predstavnika policije čisto iz operativnega razloga mogoče zaprosil še za dodatno pojasnilo, če lahko.
Spoštovani, vam dajem besedo, samo prosim, da se za magnetogram predstavite.
Robert Berginc
Lep pozdrav tudi z moje strani. Robert Berginc, policist. Od samega začetka v bistvu vključen v vzpostavitev tega PNR sistema, nacionalnega PNR sistema. Kar se tiče vašega vprašanja stopnje suma. Zadostni dejanski razlogi dejansko to je stopnja suma, ki spada med razloge za sum, ki so nižja stopnja pa med utemeljene razloge za sum. S pravnega vidika bi tako nekako pomenilo, razlogi za sum pomeni, da imamo neke pavšalne slabo preverjene, bom rekel, informacije, ki kažejo na to, da je dejansko neka oseba nekaj storila. Če pa imamo neke konkretne indice, ki kažejo na to, da je bila oseba vključena v neko dejanje bi lahko govorili o zadostnih dejanskih razlogih. Tukaj imamo nekako stopnjo suma, kjer nimamo še neke trdne dokazne vrednosti. Večja dejanska dokazna vrednost pa je na utemeljenih razlogih za sum, to je pa stopnja suma, kjer imamo pa že posebne preiskovalne ukrepe. Bom rekel, tukaj je ta stopnja suma. Gre za dosti visoko stopnjo suma, kjer smo tik pred utemeljenim sumom. Zelo težko razložiti tudi, bom rekel, neke sodne prakse, ki bi to dokaj novo stopnjo suma utemljila še nimamo. Nekako je, bom rekel, med temi zadostnimi dejanskimi razlogi pa utemeljenimi razlogi za sum zelo tanka meja. Ta stopnja suma zadostno in dejanski razlogi se pa tudi nekako prvič uvedla s spremembo zakona o nalogah in pooblastilih policije pri prikriti namenski kontroli. In smo potem to isto stopnjo suma povzeli tudi pri uvajanju tega novega pooblastila PNR, kar se tiče depersonalizacije podatkov.
Hvala lepa za pojasnila. Besedo želi še poslanka Anja Baž Žibert. Izvolite.
Hvala lepa. Glede na to, da govorite o našem predlogu amandmaja k 6. členu je verjetno prav, da se tudi mi kot predlagatelji oglasimo. Mislim, da je predstavnik policije odgovoril. Zadostni dejanski razlogi, gre za pavšal, pavšalno oceno. Poglejte, veste kaj pomeni to, zadostni dejansko ni enako kot utemeljeni. Pri zadostnih gre lahko pač zadeva, kar se tiče dokaznih standardov, je zadeva pri zadostnih dejanskih razlogih dosti nižja kot pri utemeljenih razlogih za sum in glede na to, da vendarle govorimo v tem zakonu ali pa, da je kar veliko amandmajev nastalo tudi na predlog Zakonodajno-pravne službe, povezane z varovanjem človekovih pravic in vsem, kar s tem potegne, je zagotovo, v tem primeru in mi pač vztrajamo na tem, ne glede na to, kako se bo koalicija odločila, da se uporabljajo višji dokazni standardi in to je utemeljeni razlogi za sum. Hvala.
Hvala lepa. Aha, izvolite, gospod državni sekretar.
Sandi Čerin
Ja, mogoče še za dodatno pojasnilo, bom zaprosil kolega, ampak, samo v pojasnitev – govorimo o stopnjah, ki se vrstijo od nižjega proti najvišji stopnji. Se pravi, razlogi za sum, zatem so zadostni dejanski razlogi, utemeljeni razlogi za sum in pa utemeljeni sum - se pravi, štiri stopnje. Ta zadostni dejanski razlogi, je bila naknadno vnesena med razlogi za sum in pa utemeljenimi razlogi za sum in ravno zaradi tega, kakor je bilo že pojasnjeno, ker utemeljeni razlogi za sum pa že sodijo na področje posebnih preiskovalnih dejanj, za kar pa tukaj ni podlage oziroma ni potrebe za učinkovito delo policije. Pa bi prosil, mogoče, da to utemeljitev še s strani stroke pojasnimo.
Ja, spoštovani, hvala lepa. Prosim, če še enkrat za magnetogram se predstavite.
Robert Berginc
Robert Berginc, policija. Mogoče sem bil malo nejasen prej, ko sem govoril o nekih pavšalnih, bom rekel, dokazih oziroma posrednih dokazih, sem govoril o razlogih za sum. Tukaj pa imamo, bom rekel, eno stopnjo višje, ko govorimo o zadostnih dejanskih razlogih. Tukaj imamo pa oziroma moramo imet že konkretne indicije, ki kažejo na to, da je oseba bila udeležena v nekem dogodku. Tako da imamo malo višjo stopnjo suma, ker ko gremo pa že v utemeljene razloge za sum, tukaj so pa že, bom rekel, stopnja suma tako visoka, da lahko že policija na podlagi odredbe pridobi posebne preiskovalne ukrepe. Hvala.
Hvala lepa. Poslanka Udovč, izvolite.
Zdaj, če sem vas jaz prav razumela na tej točki, potem vi lahko meni zagotovite, da ne boste zbiral informacije podatkov na zalogo, to kar je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba? Hvala.
Hvala lepa. Gospa poslanka, želite odgovor? / oglašanje iz dvorane/ Ja, kar, izvolite.
Robert Berginc
V bistvu v danem primeru – Berginc Robert, policija – v danem primeru dejansko ne gre na zalogo preverjanja oziroma zbiranja podatkov na zalogo, ker se ti podatki sproti avtomatizirano preverjajo in tudi uporabljajo. Je pa res, da se ti podatki shranijo v evidencah, za določeno obdobje, in ko jih policija potrebuje, ko ima namen za vpogled in uporabo teh podatkov, jih lahko, bom rekel, naknadno reaktivno potem tudi uporabimo. Dejansko pa, bom rekel, policija ne zbira to za potrebe, če bi slučajno nekoč nekaj potrebovala, ampak, sproti, s tem, da se ti podatki preverjajo, skozi ocenjevalna merila, pa skozi, bom rekel, nacionalne podatkovne baze in to, bom rekel, v upravičenih primerih tudi takoj in neposredno uporabimo, s tem da se načrtuje ustrezne policijske naloge oziroma ukrepe, zoper te osebe, ki so / nerazumljivo/ oziroma izpostavljene.
Spoštovani, hvala lepa. Ugotavljam, da je še interes za razpravo, tako da vas prosim, da se k razpravi prijavite. Naslednja pa ima besedo gospa Anja Bah Žibert. Izvolite.
Ja, poglejte. Prvotni predlog, ki ste ga vi pripravil, kajne, beleži kar nekaj strani pripomb Zakonodajno-pravne službe. V ta namen je tudi nekaj tako opozicijskih, pa tudi koalicijskih amandmajev, ker dejstvo je pač, da je zakon, ki je bil pripravljen, sporen in glede na to, da pač tukaj se razlikujemo, pri tej razlagi, tudi kar se tiče hranjenja informacij pa uporabe, bi jaz prosila, če se lahko opredeli do amandmaja tudi Zakonodajno-pravna služba, da pove, za razliko, glede na to, da smo pri tem zakonu kar nekajkrat, ne samo na spolzkih tleh bili, ampak so bile kar problematične rešitve, ki ste jih vi predstavniki ministrstva pripravili. Hvala.
Hvala lepa. Besedo dajem na tej točki poslancu Predragu Bakoviću, potem pa za pojasnila Zakonodajno-pravi službi. Izvolite poslaenc.
Poglejte, morda bi najprej opozoril najprej na razloge za sum. Razlogi za sum, ima policija že pooblastilo v 148. členu Zakona o kazenskem postopku, ki govori, da če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti, mora policija ukreniti vse potrebno, da se zavarujejo sledovi, da se sledijo storilci in tako naprej. To je neka prva stopnja suma, pa ne bom uporabil besedo pavšalna, ampak prva stopnja suma, ki je sprožilni moment za policijo, da se ta prične ukvarjati z nekimi stvarmi. Seveda, potem pa imamo še naslednje stopnje suma in razumem tukaj predlagatelja, zakaj je uporabil termin zadostni dejanski razlogi, namesto utemeljenih razlogov za sum. Zaradi tega, ker je to neko vmesno stanje med razlogi za sum in med utemeljenimi razlogi za sum. Mi smo že ugotovili, da utemeljeni razlogi za sum so pa sprožilni mehanizem za pridobitev odredbe za uporabo posebnih ali pa prikritih preiskovalnih ukrepov. To je pa neki stadij vmes, kjer ne gre za prikrite preiskovalne naklepe, s tem tudi ne gre za tako restriktiven poseg v neko zasebnost, temveč je to ta vmesni člen. Torej, več od razlogov za sum, tukaj se standard dvigne in manj kot utemeljenih razlogov za sum. Zato menim, da je tukaj ravno ta poanta treba je morda imeti v vidu tudi ta 148. člen Zakona o kazenskem postopku, ki opredeljuje te razloge za sum. Hvala lepa.
Hvala lepa. Glede na željo poslanke Žibert, bi prosil sedaj še predstavnico Zakonodajno-pravne službe, da se opredeli do tega člena.
Miroslava Palhartinger
Hvala. V bistvu, da gre tukaj za stopnjevanje dokaznih standardov je bilo zdaj že dovolj jasno in pravilno pojasnjeno. Zakonodajno-pravna služba sicer z vidika svojih nalog nima kakšnih posebnih pripomb k predlagani rešitvi v amandmaju, sicer bi opozorila, da bi, če bi se ta člen amandmiral v tem delu zakon ohranil tudi nekatere spremembe, ki se ne nanašajo izključno na implementacijo te direktive. Tukaj gre namreč za člen, 45. člen, ki ureja razpis prikrite in namenske kontrole. Upam, da to zadošča. Hvala.
Miroslava Palhartinger
Hvala tudi vam. Želi še kdo razpravljati?  Ugotavlja, da ne in s tem zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje o amandmaju k 6. členu. Glasujemo.  Kdo je za? (4 člani.) Je kdo proti? (8 članov.)  Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.  V razpravo dajem 7. člen, h kateremu je vložen amandma poslanskih skupin LMŠ, SD, SMC, SAB in Desus. Želi kdo razpravljati?  Ugotavljam, da ne in prehajamo na odločanje o amandmaju k 7. členu. Glasujemo.  Kdo je za? (10 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma bil sprejet.  V razpravo dajem 8. člen, h kateremu je vložen amandma poslanskih skupin LMŠ, SD, SMC, SAB in Desus. Želi kdo razpravljati?  Ugotavljam, da ne. Prehajamo na odločanje o amandmaju k 8. členu. Glasujemo.  Kdo je za? (10 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma bil sprejet.  V razpravo dajem 9. člen, h kateremu je vložen amandma poslanskih skupin LMŠ, SD, SMC, SAB in Desus. Želi kdo razpravljati?  Ugotavljam, da ne. Prehajamo na odločanje o amandmaju k 9. členu. Glasujemo. Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (1 član.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. V razpravo dajem 10. člen, h kateremu je bil vložen amandma Poslanskih skupin LMŠ, SD, SMC, SAB in Desus. Želi tukaj kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Torej prehajamo na odločanje o amandmaju k 10. členu. Glasujemo. Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (1 član.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. V razpravo dajem 11. člen, h kateremu sta bila vložena amandmaja Poslanske skupine SDS in Poslanskih skupin LMŠ, SD, SMC, SAB in Desus. Ker sta amandmaja Poslanskih skupin SDS in Poslanskih skupin koalicije vsebinsko enaka, bomo o obeh glasovali skupaj. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Prehajamo na odločanje o obeh amandmajih k 11. členu skupaj. Glasujemo. Kdo je za? (14 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da sta amandmaja sprejeta. V razpravo dajem naslednji, 12. člen, h kateremu je bil vložen amandma Poslanskih skupin LMŠ, SD, SMC, SAB in Desus. Želi tukaj kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Torej, prehajamo na odločanje o amandmaju k 12. členu. Glasujemo. Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. V razpravo dajem 13. člen, h kateremu je bil vložen amandma Poslanskih skupin LMŠ, SD, SMC, SAB in Desus. Želi tukaj kdo razpravo? Ugotavljam, da ne. Prehajamo na odločanje o amandmaju k 13. členu. Glasujemo. Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. V razpravo dajem 14. člen, h kateremu ni bil vložen amandma. Želi mogoče tukaj kdo razpravo? Ugotavljam, da ne. In dajem v razpravo dajem 15. člen, h kateremu prav tako ni bil vložen amandma. Želi kdo besedo? Ugotavljam, da ne. In v razpravo dajem torej 16. člen, h kateremu je bil vložen amandma in sicer Poslanskih skupin LMŠ, SD, SMC, SAB in Desus. Želi pri tej točki kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. In torej prehajamo na odločanje o amandmaju k 16. členu zakona. Glasujemo. Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. V razpravo dajem 17. člen, h kateremu je bil vložen amandma Poslanskih skupin LMŠ, SD, SMC, SAB in Desus. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. In torej glasujemo o amandmaju k 17. členu. Glasujemo. Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. V razpravo dajem 18. člen, h kateremu sta bila vložena amandmaja Poslanske skupine SDS in Poslanskih skupin LMŠ, SD, SMC, SAB in Desus. Ker sta amandmaja Poslanskih skupin SDS in Poslanskih skupin LMŠ, SD, SMC, SAB in Desus vsebinsko enaka, bomo o obeh glasovali skupaj. Želi kdo razpravo pri 18. členu? Ugotavljam, da ne. S tem prehajamo na glasovanje o obeh amandmajih k 18. Členu skupaj. Glasujemo. Kdo je za? (13 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da sta amandmaja sprejeta. V razpravo dajem 19. člen, h kateremu je bil vložen amandma Poslanskih skupin LMŠ, SD, SMC, SAB in Desus. Želi kdo razpravljati pri tej točki?  (nadaljevanje) Ugotavljam, da ne. Prehajamo na odločanje o amandmaju k 19. členu. Glasujemo. Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. V razpravo dajem 20. člen, h kateremu je bil vložen amandma poslanskih skupin LMŠ, SD, SMC, SAB in Desus. Želi tu kdo razpravljati? (Ne.) Glasujemo. Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  V razpravo dajem 21. člen, h kateremu ni bilo vloženega amandmaja. Želi kdo razpravljati? (Ne.)  Nadaljujemo z 22. členom, h kateremu je bil vložen amandma poslanskih skupin LMŠ, SD, SMC, SAB in Desus. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Glasujemo. Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. V razpravo dajem 23. člen, h kateremu sta bila vložena amandmaja Poslanske skupine SDS in poslanskih skupin LMŠ, SD, SMC, SAB in Desus. Tudi tu sta amandmaja vsebinsko enaka, torej bomo glasovali o obeh amandmajih skupaj. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Glasujemo. Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da sta amandmaja sprejeta.  Zaključujem razpravo o členih ter razpravo in glasovanje o amandmajih.  V skladu s prej sprejeto odločitvijo odbora, prehajamo na glasovanje o vseh členih skupaj. Želi kdo obrazložiti svoj glas? (Ne.) Glasujemo. Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (1 član.) Ugotavljam, da so členi sprejeti.  Spoštovani, s tem zaključujem drugo obravnavo predloga zakona na matičnem delovnem telesu.  Sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora. Na tej točki prosim, da v skladu z drugim odstavkom 42. člena Poslovnika Državnega zbora določimo poročevalca, ki bo predstavil poročilo na seji Državnega zbora, in sicer predlagam, da sam predstavim poročilo na seji Državnega zbora. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.)   S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Hvala lepa vsem prisotnim. Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - LETNO POROČILO O DELU POLICIJE ZA LETO 2018 (EPA 618-VIII), ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora Republike Slovenije.  Kot gradivo ste prejeli še mnenje Državnega sveta z dne 26. 6. 2019.  K tej točki smo vabili Ministrstvo za notranje zadeve, policijo in Državni svet.  Letno poročilo o delu policije za leto 2018 je bilo posredovano Državnemu zboru na podlagi 15. člena Zakona o organiziranosti in delu policije. Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ga bo obravnaval na podlagi četrtega odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora, ki določa, da matično delovno telo obravnava poročilo, ki je bilo Državnemu zboru posredovano na podlagi zakona ali drugega predpisa, praviloma v treh mesecih po posredovanju.   Obravnava na seji Državnega zbora opravi, če tako določa Poslovnik Državnega zbora ali če to predlagal matično delovno telo. S tem pričenjam z obravnavo letnega poročila o delu policije za leto 2018. Želi besedo predstavnik policije? Gospod državni sekretar, izvolite, imate besedo.
Sandi Čerin
Hvala za besedo spoštovani predsedujoči. Spoštovane poslanke in poslanci! Uvodoma bom dal nekaj iztočnic glede na poročilo policije za leto 2018, v nadaljevanju pa bo mogoče podrobnejše ali pa nekoliko več pojasnil namestnik generalne direktorice policije.  Z leto 2018 se je začelo novo petletno oziroma srednjeročno obdobje razvoja in dela policije. Jedro delovanja policije v letu 2018 je bilo usmerjeno predvsem v vse oblike kriminalitete tudi preko projektov Evropske večdisciplirane platforme proti grožnjam kriminala, tako imenovane EMPACT in pa seveda mednarodnega policijskega sodelovanja. Nadalje je bilo usmerjeno v pojave, ki vodijo v radikalizem in terorizem, zatem v migracije, ki so postale realnost Slovenije in Evrope. Nadalje v sodelovanje pri dejavnostih Agencije Fronteks, zatem zagotavljanje varnosti v cestnem prometu, aktivnejši pristop k zaposlovanju in pa policijsko delo v skupnosti, ki je nekako mehkejši obraz policije. Poleg klasičnih in najštevilčnejših policijskih nalog ter izpostavljenih tem, je med projektih, ki policijo tudi v tem letu zaposlujejo in bodo vplivali na sistemske rešitve v prihodnje, prav gotovo vzpostavitev ustreznejšega kariernega sistema, ki bo poklic policista naredil privlačnejšega. Na tej točki bi z vašim dovoljenjem predal besedo, kot rečeno namestniku generalne direktorice policije, da te iztočnice, kot si podal, še dodano utemelji na podlagi izdelanega poročila. Hvala.
Hvala tudi vam. Besedo dajem še predstavniku policije, in sicer namestniku generalne direktorice gospodu Tomažu Pečjaku. Izvolite.
Tomaž Pečjak
Hvala lepa predsedujoči. Spoštovane poslanke, poslanci! Čast nam je, da vam lahko predstavimo letno poročilo policije, ravno simbolično na današnji dan, se pravi na 27. junij, ki je dan slovenske policije.  Ponosni smo na to, da lahko to poročilo vam predstavljamo po skoraj dobri 20 letih od začetka slovenske policije smo v zakonodajo uspeli umestni člen, da letna poročila predstavljamo potem državnemu zboru in to zadnjih sedem let tudi počnemo. Poročilo je seveda celovito, je kar precej obsežno, dostopno tudi na spletnem portalu na naši spletni strani policije in nudi celovit in poglobljen pregled nad celotnim delom policije, pri tem pa omogoča, ne samo vpogled v varnostne pojave, okoliščine, ki so vplivale na naše delo, ampak je tudi na nek način, predstavlja javnosti kaj vse policija dela, katere sistemske stvari opravlja in je krati na način tudi pripomoček za upravljanje policije na sami sistemski ravni.  V prvem delu so predstavljene značilnosti dela policije za leto 2018, same okoliščine, dejavniki, ki so vplivali in zaznamovali to leto, potem pa seveda je predstavitev po posameznih delovnih področij policije. V poročilu pa je priložen v drugem delu tudi kar precej obsežen in podroben statistični pregled po posameznih delovnih področjih. Morda, spoštovani, če mi dovolite, bi najprej povedal, da je ravno ta statistični pregled po posameznih delovnih področjih bil v letošnjem, se pravi v poročilu za leto 2018 malo spremenjen. Tudi na začetku imate v metodološkem pojasnilu zapisane razloge. Mi smo seveda to statistično spremembo pričeli tam nekje v letu 2015 in do leta 2017 na nek način zaključili metodološko kako se bo to poročilo spreminjalo in je potem statistika, ker se statistika za nazaj ne spreminja, ampak za leto 2018 je potem statistika sedaj po novem metodološkem poročilu. Tam je tudi napisano o teh osem poglavitnih novosti, se pravi ključnih novostih, ki so pri statističnem delu se spremenila, predvsem pa gre vse bolj v fazi dveh stvari, da morda glavni dve, da jih predstavim. Prva je seveda ta, da nimamo več tako imenovanih zamrznjenih baz. Zdaj, da morda lažje razložim, v čem je poanta. Sami veste, da policija ne deluje samo, se pravi, za posamezno leto, ampak določeni dogodki seveda se dogajajo ali pa se ugotovijo tudi za več let nazaj. Tudi primer, recimo če vzamem, iz prometne varnosti – lahko se določena prometna nesreča ali pa na področju kriminalitete, določeno kaznivo dejanje ugotovi šele čez nekaj let ali pa tudi razišče čez nekaj let in ravno zato, da potem ti podatki bi nudili res celovito sliko, kaj se je v določenem letu dogajalo, zato seveda, se baze več ne zamrznjujejo, ampak se seveda tudi popravljajo podatki za pretekla leta. To je morda eno od stvari. Če bi nekdo sedaj, zato je tudi napisano, če bi nekdo sedaj vzel poročila za pretekla leta, bo pri posameznih podatkih, recimo za leto 2015, bila drugačna številka, kot je pa za 2015 v tem poročilu in tako bo tudi sedaj v nadaljevanju. Mi smo nekako planirali, da bomo vsak drugi ponedeljek v februarju tekočega leta, naredili presek in iz tega naredili letno poročilo za preteklo leto. Letos, ko je bilo še, v bistvu prvo to testno obdobje, smo 1 teden storili to kasneje, tako da smo to naredili tretji ponedeljek, v nadaljevanju bomo pa to delali drugi ponedeljek. In druga, morda ta, metodološka novost, ki je tudi za vas morda zelo pomembna pri pregledu tega poročila, je pa seveda ta, da smo v podatkih poskušali predstavljati podatke za več let, ne samo za dve leti, kot je bilo v preteklosti, kajti dostikrat so posamezna nihanja in šele več letni trend pokaže morda smer, v katero podatki gredo, zato prikazujemo podatke praviloma za 5 ali 10 let in hkrati jih tudi prikazujemo, določene podatke, v geografski obliki in morda še za opredelitev, se pravi, grafikona, tam kjer je seveda predstavljena Slovenija z policijskimi upravami oziroma regijami, je z barvo prikazano, se pravi, podatek za leto 2018, tisti krogec, ki je pa notri obarvan, pa prikaže podatek, se pravi, za preteklo leto, tam kjer je enake barve, se ga ne vidi, tam kjer je pa seveda različne barve, pa pomeni, da je bilo, da so bili podatki za preteklo leto drugače.  To je, kar se tiče metodoloških, zdaj pa kratka predstavitev po posameznih področjih. Na področju - če se najprej dotaknem preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kriminalitete – je policija seveda obravnavala manj kaznivih dejanj kot v preteklem letu, se pravi v letu 2017, celo najmanj v zadnjih desetih letih. Preiskanost je bila pa boljša, kot v letu 2018 in je bila za vsa kazniva dejanja skupaj 48,1 odstotne točke. Večina kaznivih dejanj seveda obravnavajo lokalne pa regionalne policijske, se pravi, postaje in policijske uprave. Na generalnem nivoju je tu predvsem obravnava nacionalni preiskovalni urad. Izrazit trend, zakaj je prišlo, na nek način, do, se pravi, zmanjšanja števila kaznivih dejanj, je predvsem na manjše število prijavljenih pa odkritih kaznivih dejanj, tako imenovane splošne kriminalitete. To so predvsem kriminalitete, se pravi, govorimo o tatvinah, velikih tatvinah, govorimo potem o ropih in tako naprej. Se pravi, teh kaznivih dejanj je bilo manj. Njihov delež vseh, se pravi, splošne kriminalitete, je prišlo 85 % od celotnega števila kriminalitete in če pogledamo, na primer, tudi je en tak podatek, da je bilo pri ukradenih vozilih delež najdenih vozil, se pravi, je bilo več kot 1 tretjino in to je v bistvu eden boljših, če ne celo najboljši podatek, v zadnjih desetih letih. Pri obravnavi tistih najhujših kaznivih dejanj splošne kriminalitete - govorim o kaznivih dejanjih zoper življenje in telo – je preiskanost kar 90 procentna in če gledamo res najhujša kazniva dejanja, to so pa kazniva dejanja, se pravi, umorov pa ubojev, je bila njihova preiskanost v letu 2018 100 procentna. Umorov je bilo v lanskem letu 17, medtem ko je bilo, ubojev je bilo 30. Tu je treba tudi povedati, da to število je malo večje od preteklih let in predvsem je to bolj tudi posledica, ker je bilo tudi višje število poskusov in na nek način tudi potem dokončanih ubojev, predvsem v družinskih krogih. Obravnavani, ker če grem zdaj na področje gospodarske kriminalitete, je delež približno do slabih 15 procentov, s celotne kriminalitete je gospodarske kriminalitete.   (nadaljevanje) Poudariti pa je treba, da je bila, ne glede na to, da je bilo malo manj števila kaznivih dejanj kot v letu 2017, je bila pa povzročena škoda s temi kaznivimi dejanji bistveno večja, se pravi, je bila za skoraj 15 % večja kot v preteklem letu. Tudi če pogledamo, je policija v letu 2018 naredila skoraj 400 različnih finančnih preiskav. Če gremo zdaj na področje organizirane kriminalitete, je policija obravnavala bistveno več teh kaznivih dejanj, v letu 2017, ko jih je bilo dobrih 400, jih je obravnavala skoraj slabih 600 teh kaznivih dejanj, največ gre za kazniva dejanja organizirane kriminalitete s področja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami in nedovoljenimi snovmi v športu. Potem sledijo pa kazniva dejanja, povezana z migracijami ter trgovino z orožjem in ljudmi. Opravljenih je bilo - morda tudi nek tak podatek, ki kaže na veliko delo policistov in kriminalistov - 16 kriminalističnih preiskav kriminalnih združb, od tega kar 12 takšnih, ki so bile mednarodne razsežnosti, se pravi, je šlo za mednarodne akcije, ki so vključevale skupno sodelovanje več držav v Evropski uniji. Če gremo na področje prepovedanih drog, morda še podatek, da je policija v letu 2018 z lastnim delom odkrila tudi 75 prirejenih prostorov za gojenje konoplje ali prostorov za gojenje droge pod umetno ustvarjenimi pogoji, in tu je bilo zaseženih preko 8 tisoč takšnih rastlin.  Delež preiskane računalniške kriminalitete je bil 38 % in to kar bistveno večji, za 20 % večja preiskanost kot pa v letu 2017. Tu gre predvsem za najrazličnejše vstope v spletne račune oškodovancev, gre za podtikanje škodljive računalniške kode, trojanskih konjev, in kazniva dejanja, katerih cilj je bila različna kraja oziroma odtujitev tudi kriptovalut, in to se je v letu 2018 bistveno povečevalo in se ta trend tudi nadaljuje.  Pri ogledih kaznivih dejanj, ki so tudi ena od temeljnega dela kriminalistov in policistov, je treba povedati, da ne glede na to, da se je število kaznivih dejanj zmanjšalo za skoraj 2 tisoč, je pa število opravljenih ogledov bilo procentualno glede na delež večje, kar pomeni, da kljub temu, da je manj kaznivih dejanj, pa so kriminalisti oziroma policisti v več procentih od prijavljenih ali odkritih kaznivih dejanj opravljali tudi tako imenovani ogled kraja kaznivega dejanja.  Če zdaj s področja kriminalitete preidem na področje javnega reda in miru, je treba povedati, da policija v zadnjih letih veliko aktivnosti namenja ravno ozaveščanju javnosti in preventivnemu delovanju na področju javnega reda in miru in seveda na nek način povečevanju in intenziviranju sodelovanja pri izmenjavi in vrednotenju informacij, naj gre tu za javne shode in prireditve, predvsem pa gre tu za športne prireditve, kjer imamo veliko sodelovanja s tako imenovanimi, kot mi rečemo temu, spoterji, to so policisti, ki med sabo izmenjujejo informacije o različnih navijačih in tako naprej. Tu je treba poudariti, da je tu zelo pomembno sodelovanje med različnimi državami, ko gre za različne mednarodne tekme, ne glede na to, za katere vrste športnih prireditev gre. In vse to, tudi s posodobitvijo tehnične podpore pri celotni zadevi, pa tudi z usposabljanjem posebne policijske enote, ki praviloma nastopa pri varovanju najbolj rizičnih javnih prireditev in športnih prireditev, je na koncu tudi morda rezultat tega, da je lansko število kršitev predpisov o javnem redu najmanjše v zadnjih desetih letih in se postopoma ves čas zmanjšuje. Bilo jih je 33 tisoč, od tega je približno 18 tisoč bilo kršitev tako imenovanega Zakona o varstvu javnega reda in miru.  Če grem morda malo na področje cestnega prometa. Za leto 2018 je treba povedati, če se najprej dotaknem tistih najhujših, žal je res umrlo 91 ljudi, vendar je bila ta številka daleč najmanjša, tudi če štejemo tam nekje od leta 1960 naprej, ko se je sploh statistika za to področje začela šteti, kar nedvomno kaže,   (nadaljevanje) ne glede na večje število prometa, gostitev prometa v Sloveniji, na dobro delo. Seveda mi sledimo ne samo nacionalni strategiji o varnosti cestnega prometa, ampak želimo, da bi se ta trend tudi nadaljeval. In ne samo, da se je zmanjšalo število najhujših prometnih nesreč, z najhujšimi posledicami, zmanjšalo se je tudi število prometnih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami v letu 2018 napram preteklemu letu in tudi z lahkimi telesnimi poškodbami. Res je bilo število kršitev cestnoprometnih predpisov manjše kot leta 2017, je pa res, da je treba upoštevati, če se spomnite, da je v letu 2018 policija imela v določenem delu leta tudi stavko policistov, ki so predvsem zmanjšali število tistih ugotavljanj kršitev cestnoprometnih predpisov, ki niso najhujše oblike ali pa ne vplivajo na najhujše prometne nesreče. Treba je pa poudariti tudi eno zadevo za leto 2018, in to je treba povedati, da se je izboljšalo, tudi kar se tiče alkoholiziranosti povzročiteljev prometnih nesreč, kljub vsemu je pa zaskrbljujoč podatek, da je vsak četrti povzročitelj prometne nesreče s smrtnim izidom bil pod vplivom alkohola. Če pogledamo ta procent, je pri hudih telesnih poškodbah vsak deseti, če gremo na lahke telesne poškodbe, je vsak dvanajsti. Bolj pomemben podatek, ki nam kaže, kam je treba usmeriti, jaz temu rečem, politiko prometne varnosti v nadaljevanju, je pa tudi podatek, ko govorimo, recimo, povzročiteljih smrtnih prometnih nesreč, s hudimi ali pa lahkimi telesnimi poškodbami, je povprečje teh povzročiteljev, ki so bili pod vplivom alkohola, nekje med 1,3 in 1,4 grame na kilogram. Se pravi, dejansko gre tu za - če vemo, da je 0,24 tisto, kar je dovoljena meja, gre res za tiste, ki krepko, krepko presegajo, se pravi, presegajo petkrat ali več, v povprečju govorimo, seveda, teh povzročiteljev. In tu je treba poudariti, da je bila res stopnja, tudi število njih in tudi njihova povprečna stopnja, kot boste lahko ali pa ste lahko zaznali v statistiki, je bila rahlo nižja od preteklih let, ampak kljub temu nam kaže, se pravi, čemu je treba v nadaljnjih letih še najbolj dajati pozornost, se pravi, res tistim najhujšim kršiteljem in res tistim, ki res krepko, krepko presegajo dovoljeno mejo alkohola glede na kilogram krvi.  Če grem zdaj na področje državne meje in tujcev, izvajanje predpisov, je treba najprej povedati, da je bilo lansko leto glede števila prometa potnikov preko meja Republike Slovenije eno največjih, preko 62 milijonov potnikov je prestopilo našo državno mejo. Število kršitev Zakona o tujcih se je povečalo za približno 40 %, z 10 tisoč približno na 14 tisoč. Je pa res, da med temi kršitvami je največ vplivala številka, in sicer, da je bilo v letu 2018 9 tisoč 223 nedovoljenih prehodov zunanje meje Republike Slovenije in približno 818 nedovoljenih prestopov notranje meje Republike Slovenije.  Kar zadeva obseg nedovoljenih migracij, se je pokazalo v preteklih letih in v letu 2018, da je to poraslo, predvsem tudi zaradi takrat vzpostavitve nove poti čez Zahodni Balkan. In policija je zaradi tega tudi v letu 2018 krepko okrepila nadzor na meji z Republiko Hrvaško, prerazporedila kadre, postavila tehnične ovire in tudi s pomočjo Slovenske vojske okrepila varovanje tega območja. Tu je morda tudi pomemben podatek, da od teh 9 tisoč 223 nedovoljenih prehodov zunanje meje je policija prijela kar 218, mi rečemo, ljudi, ki so sprovajali, se pravi, osebe, ki so s kaznivim dejanjem omogočale sprovajanje nezakonitih migracij, in teh je bilo kar tisoč 3 migrantov, se pravi, je policija prijela s temi sprovajalci, ki so poskušali na nek način z zaslužkom pripeljati   (nadaljevanje) migrante na nedovoljen način skozi slovensko ozemlje.  Če grem na ostala področja, je treba poudariti, da približno številka interventnih klicev na interventne številke policije 113 je približno enaka, kot je bila v preteklih letih, tam nekje okoli pol milijona, okoli 180 tisoč imamo interventnih klicev in okoli 7 tisoč nujnih, mi rečemo, tistih, na katere mora policija res takoj z uporabo morda modrih signalnih luči iti na kraj. Reakcijski čas za nujne interventne dogodke je, ne glede na to, da bom tudi v nadaljevanju povedal, da kadrovsko smo obremenjeni, nas je pač toliko, kolikor nas je, ampak s posameznimi organizacijskimi ukrepi smo uspevali trend reakcijskega časa, to je čas od klica državljana na številko 113 do prihoda prvega policista na kraj, govorimo za nujne interventne dogodke, ga celo zmanjšati v primerjavi s preteklimi leti.  Če grem na področje notranjega nadzorstva, se pravi, ko policija sama s svojimi nadzori, ne glede na to, da jaz menim, da je prav, da je policija ena najbolj nadzorovanih organov, ker imamo notranje nadzore, imamo nadzore s strani Ministrstva za notranje zadeve, imamo tudi ostale nadzore, ne nazadnje tudi nadzore s strani vas, spoštovane poslanke in poslanci, je prav, da smo mi opravili več kot 400 notranjih nadzorov po posameznih področjih dela, kjer smo ugotavljali določene kršitve, pomanjkljivosti in tako naprej na različnih področjih dela.  Če se zdaj premaknem še na število pritožb zoper delo policistov, je tu treba povedati, da je bilo takšnih pritožb 362. Če pa tu upoštevamo, da je policijskih postopkov v letu 2018 bilo preko 700 tisoč, je pa seveda ta številka zelo nizka. Treba je pa poudariti, da od leta 2013 imamo v zakonodaji, v našem Zakonu o nalogah in pooblastilih policije pripeljan sistem pritožbenega postopka tako, da gre najprej pritožbeni postopek na Ministrstvo za notranje zadeve, na direktorat, in potem se odloči, ali bo pritožbo obravnaval senat, se pravi, izven policije, ali pa je dal pomiritveni postopek. In od teh 362 pritožb je bila vsaka sedma pritožba utemeljena, tista, ki je prišla na senat, medtem ko polovico teh 362 smo pa dobili v reševanje v tako imenovanem pomiritvenem postopku znotraj policije, kjer se s pritožnikom vodja enote pogovori, in takšnih je bilo v polovici primerov že rešenih, za ostale, kjer pa do nekega pomiritvenega postopka ni prišlo, je bilo pa potem posredovano nazaj na direktorat za policijo in druge varnostne naloge Ministrstva za notranje zadeve. In to na nek način tudi kaže na dobro delo policistov, glede na to, da imamo približno 700 tisoč postopkov, in treba je razumeti, da marsikateri izmed teh postopkov so represivni, se pravi, niso morda do stranke, lahko rečemo, najbolj priljubljeni ali pa najbolj zaželeni.  Pri uporabi prisilnih sredstev, ki jih po Zakonu o nalogah in pooblastilih policije policist ima, je bilo teh uporabljenih 6 tisoč 820 takšnih prisilnih sredstev, vendar je treba takoj poudariti, da policija skrbno preverja in tehta načelo sorazmernosti in praviloma uporablja najmilejše - in prav je tako - prisilno sredstvo, ki ga policist za opravljanje policijske naloge lahko uporabi. Kajti treba je poudariti, da so v 98 % od teh 6 tisoč 800 uporabljenih policijskih prisilnih sredstev bila uporabljena sredstva za vezanje ali vklepanje ali pa telesna sila. Se pravi, vse ostalo, kar je potem višje, je uporabljeno samo v 2 % od teh tako imenovanih 6 tisoč 800 primerih. S tem da v lanskem letu strelno orožje ni bilo uporabljeno, opozorilni strel je bil pa uporabljen samo dvakrat. Tu je treba tudi poudariti, da je bilo povzročenih napadov na policiste v 229 primerih v letu 2018, v tako imenovanih 155 primerih, in policija je tudi obravnavala 37 groženj policistom, v večini primerov je bila ta ogroženost nizka.  Če se morda še za konec malo ustavim na informacijsko telekomunikacijski sistem, ki je seveda za policijo ključen, smo nadaljevali z razvojem tako operativnih rešitev, kot seveda informacijsko telekomunikacijskega sistema. V poročilu imate kar nekaj opisanih primerov, dobrih rešitev, od policista naprej dobrih praks, s katerimi želimo na nek način omogočiti policistu, ne glede na to, da nam različna zakonodaja, ki jo policist mora poznati, mora upoštevati in mora spoštovati, povzroča nemalokrat tako imenovano veliko birokratsko breme. Poskušamo z najrazličnejšimi postopki to breme čim manj zmanjšati. Na drugi strani čim bolj znižati, da bi prišlo do napak.  Ko se obrnem na kadre, je treba povedati, da je bilo konec leta 2018 v policiji zaposlenih 8134 oseb, od tega 5587 uniformiranih policistove, 1500 neuniformiranih, večinoma gre tu za kriminaliste, ali pa za delavce Urada za, se pravi Centra za varovanje in zaščito, pa približno 1000 strokovno tehničnih delavcev. In res je, da je žal bilo v letu 2018 273 odhodov in 215 prihodov, kar pomeni, da slabih 60, se pravi 58 smo pridelali negativnega števila v letu 2018. Zato se v policiji zelo zavedamo, da je pomemben pristop k najrazličnejšimi oblikami promocij zaposlovanja. Res da smo šli že veliko na predstavitev zaposlitvenih zmožnosti in na kariernih sejmih, zaposlitvenih sejmih in tako naprej, vendar tako kot je že prej državni sekretar omenil, bo verjetno treba v bodoče še iti na višji nivo, če želimo dobiti dovolj število tistih, ki želijo delati v policiji. Morda je tudi en tak podatek zanimiv, da je povprečna starost nas v policiji trenutno 42,3 leta, kar je pol leta več kot pa eno leto nazaj, ali pa 6 let več, kot pa je bilo pred 10 leti. Dejansko, skoraj vsako leto smo za približno pol leta starejši. In seveda to je podatek, ki je po eni strani zaskrbljujoč in seveda zato želimo tako s kariernim sistemom, kot morda s kakšnimi drugimi predlogi pripeljati do tega, da bo poklic policista bil zanimivejši. Imamo seveda ne nazadnje tudi težavo pri najvišjih poklicih, se pravi tistih najbolj tehničnih, tako na Nacionalnem forenzičnem laboratoriju, recimo informatiki in tako naprej, ker seveda je problem, tudi da takrat ko gre gospodarstvu zelo dobro, je enostavno cena za zaposlitev takšnih oseb tako visoka, da v bistvu se nam skoraj nihče ne prijavi, ne glede na to, da imamo razpisanih delovnih mest. Tudi danes mi želimo in upamo, da nam bo uspelo generaciji, ki jo bomo oktobra letos zaposlili, da jih bomo 150 policistov na višjo policijsko šolo zaposlili, res pa je, da smo v preteklih letih, je pa bila številka zaposlenih tam nekje med 110 do 100 na leto, pa potem nekje tam okoli 50 do 70 nadzornikov državne meje. Letos želimo to številko, se pravi 150 na višjo policijsko šolo in zaposliti potem še do 100 policistov nadzornike državne meje. Dopolnjevala se je tudi tako imenovana pomožna policija. Trenutno jo imamo že skoraj 500 pomožnih policistov. Se pravi je bilo konec lanskega leta, potrebno je poudariti, da smo tudi v letu 2018, je bilo proračunsko bistveno boljše, predvsem v primerjavi s tistimi leti med 2010 in 2014, kot so bile res za policijo težke. Jaz se spomnim tukaj, mislim, da 5 let nazaj smo ravno sedeli in na nek način poskušali prepričevati, da policija nujno potrebuje določena finančna sredstva, če želi obnoviti tako vozni park, kot vse ostalo. In lansko leto je bilo nabavljenih 130 prevoznih sredstev. Nabavili smo za policiste tako imenovano balistično zaščito, ter delno protiubodno, protiurezno zaščit, majčke in seveda potem nabavljena so bila plinska sredstva in nabavljena je bila nova uniforma vsem uniformiranim policistom. Za konec morda smo še to, da je policija v lanskem letu spet izvedla tako imenovano anketo med vsemi prebivalci Slovenije o zadovoljstvu z delom policije. Ker je primerljiva z anketo iz leta 2016 in 2014, ki smo jo izvajali nas zadovoljuje to, da so rezultati pokazali večjo ali pa enako stopnjo, čisto na nobenem področju ni bila stopnja zadovoljstva ljudi z delom policije na nižjem nivoju in mi želimo, da tako naprej tudi ostane, tako da to morda za zaključek. S podatki za leto 2018 smo zadovoljni. Res je, da na nek način nas to zavezuje in lahko pohvalimo vse policistke in policiste za res dobro delo, tudi na današnji dan, ko je dan policije. Nas pa seveda to zavezuje in nam daje na nek način zavezo, da bomo to nalogo opravljali tudi naprej. Zaenkrat za prvih pet mesecev letošnjega leta, če lahko rečem, trenutno razen pri najhujših oblikah prometnih nesreč, se prvi s smrtnimi poškodbami, so na ostalih področjih, kljub temu, da je bilo leto 2018 skoraj povsod najboljše, je še za prvih 5 mesecev 2019 še boljše. Tako, da mi želimo, da bomo to ohranjali naprej in da bo na nek način Slovenija še naprej tudi varna država. Hvala lepa.
Najlepša hvala tudi vam za to izčrpno predstavitev. Želi besedo še predstavnik Državnega sveta? Izvolite, besedo imate gospod Marjan Mavčec.
Marjan Maučec
Hvala za besedo. Komisija za državno ureditev v Državnem svetu se je seznanila s Poročilom na svoji 26. redni seji 19. 6. 2019 in kot ste sami slišali dejansko ./ nerazumljivo/ neke nove metodološke zadeve in potem vsebinske in statističnem delu je vse za pohvaliti. Samo odprli neka vprašanja, nekaj priporočil, kot je na primer, da zelo dosti časa se procentualno uporabi delu glede konoplje, ki je v nekaterih državah rešena drugače, ampak to ni stvar policije, to je stvar zakonodajalca in nas, ki potem sodelujemo. Tudi problematiko glede sodelovanja z lokalnimi skupnostmi, ki se ugotavlja, da je če dalje bolj pozitivna, da se zadeve nekako dopolnjujejo. Vprašanje je tudi bilo s strani državnih svetnikov glede uporabe dronov in pa, v taki fazi nam je bilo razloženo, da so na testiranju, da se pripravlja neka ocena in potem tudi možnost uporabe za naprej. Glede na pobudo, da predvsem pri mejah in pri nadzorovanju / nerazumljivo/ tudi policistom bilo lažje opravljati svoje delo, tudi zaradi varnosti in pa tehnično bolj brezhibno in lažje delo. In so to tudi nekako ocenili kot pravo razmišljanje. Tudi je bilo povedano, da bodo pač glede na testiranje potem tudi verjetno nabavili več opreme za različne prireditve, potem to tudi uporabljali.  Kar se tiče izobraževanja inštruktorjev na tem področju, baje potekajo zadeve v pozitivnem smislu, da bi potem lahko s temi zadevami nadaljevali. Tudi kar se tiče parazlizatorjev nam je bilo povedano, da so v dogovoru z Ministrstvom za zdravje, da bodo izdelani pravilniki na kak način uporabljati in potem tudi pregledovati do katere meje lahko to počnejo policisti potem tudi zdravniki. In na koncu seveda, tako kot je bilo tu povedano, so člani komisije za to, da policisti morajo imeti opremo, morajo imeti tako opremo, ki jim potem omogoča svoj poklic opravljati varen, ker konec koncev v nekem trenutku živimo v zelo varni državi in s temi zadevami s ene smemo igrati. Policisti morajo imeti dovolj denarja za vse te zadeve, ker najcenejše je tisto, kar imamo varovati, kot pa vzpostavljati slabši standard in potem reševati.  Tako bi zaključil nekako v pozitivnem smislu. Mislim, da bo naša policija nadaljevala z vsemi temi trendi, ki so bili predočeni in na ta način tudi poskrbela za vse nas, varnost države in mi ji dajemo podporo.
Hvala lepa predstavnik Državnega sveta za vaša pojasnila.  Na tej točki dajem besedo članicam in članom odbora. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da je interes za razpravo. Kot prvi gospod poslanec Robert Polnar. Izvolite.
Hvala predsedujoči za besedo. Spoštovane gospe poslanke, gospodje poslanci, ostali prisotni! Letno poročilo policije za 2018 leto je kaj pa da obsežen dokument. Mislim, da je znotraj tega dokumenta tisto kar so policisti sami zapisali potrebno izpostaviti najmanj tri dejstva, ki pomembno opredeljujejo delo v letu 2018 predvsem napotujejo tisto, kar bo policija morala početi v prihodnjih letih.  Prvo dejstvo je stavka v policiji v letu 2018, ki je trajala več kot polovico koledarskega leta in je očitno imela močne posledice zlasti na učinkovitost delovanja inštitucije.  Drugo dejstvo iz katerega se zelo rado izpeljuje sklep, da je Slovenija varna država, je dejstvo, da ni bilo izstopajočih dogodkov, ki bi huje ogrožali javni red in mir.  In tretje pomembno dejstvo je število obravnavanih kaznivih dejanj v letu 2018. To je bilo 56.500 in je najmanj v zadnjih 10 letih. Za primerjavo leta 2013, ko je bila policija očitno finančno podkapacitirana, je bilo obravnavanih kaznivih dejanj skoraj 94.000. To sta neprimerljivi številki v obeh ozirih. Tako po kvantiteti in kot po finančnih kapacitiranosti.  Če se ozrem na vpliv stavke in tisto kar so policisti sami napisali, je očitno, da je imela zelo izrazite posledice najmanj na treh področjih delovanja, in sicer na področjih zagotavljanja varnosti cestnega prometa, na področju ugotovljenih prekrškov v cestnem prometu in na področju preventivnih dejavnosti. Na področju zagotavljanja varnosti vestnega prometa je bilo odkritih za 19,5 odstotkov manj kršitev kot v letu 2017, se pravi skoraj petino. Pri ugotovljenih prekrških v cestnem prometu je ta odstotek 17 odstotkov in pri preventivnih dejavnostih je ta odstotek 22. To pomeni, da stavka občutno na določenih področjih pa tudi odločilno vpliva na učinkovitost organizacije in tiste medijske izjave o tem, da praktično stavka nima pretiranega vpliva na delovanje policije pravzaprav ne držijo.  Kar bi veljalo izpostaviti še posebej, se mi zdi, da je področje gospodarske kriminalitete. V delovanju Nacionalnega preiskovalnega urada se izpostavlja, da je bilo v 2018 letu odkritih na podlagi končanih preiskav bančne kriminalitete kaznivih dejanj, ki so povzročila škode za 312 milijonov evrov. Vendar mislim, da je to vrednost vendarle umestiti primerjalno. Denimo na tisti del, ki se nanaša na dokapitalizacijo države samo v treh največjih bankah. Ta del je 3730 milijonov evrov, ne trdim, da je tukaj vse povezano s kriminalom, zanesljivo pa ni s kriminalom povezanih manj kot 10 odstotkov. In če primerjamo 3730 in 312 na podlagi končanih preiskav bančne kriminalitete, potem se lahko vsi skupaj zelo globoko zamislimo in zaskrbimo kako bo izgledalo čez pet ali 10 let, ko bodo uprave bank ponovno izstavile račune državi za svoje lahkomiselno poslovanje.  Naslednja stvar je, da je na področju gospodarske kriminalitete po izjavi policije trendna krivulja obrnjena navzdol. To pomeni, da se je v zadnjih štirih letih število obravnavanih kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete prepolovilo. In tu se moramo vprašati ali so kriminalci naši domači in tuji resnično zmanjšali intenzivnost svojega delovanja   (nadaljevanje) ali pa je morda to tudi posledično posledica policijske benevolentnosti. Mi smo imeli denimo na področju gospodarske kriminalitete v letu 2013, ponovno poudarjam takrat, ko je bila policija najbolj finančno podhranjena, več kot 16 tisoč odkritih kaznivih dejanj. Zdaj, govorim podatek za leto 2017 jih je bilo manj kot 9 tisoč. In kar je najbolj nazorno in kar je tudi najbolj povedno, policija sama pravi, da je odkrivanje kaznivih dejanj na področju gospodarske kriminalitete v veliki meri odvisno od proaktivnega delovanja policije. In tu se upravičeno lahko vprašamo, kakšno je potem proaktivno delovanje policije, če pa odkrije polovico manj kaznivih dejanj kot šest let prej. In vidite, to vse skupaj problematiziram ravno zaradi tega, po mojem osebnem mnenju rahlo motečega fenomena kar vnaprejšnjega ponavljanja dejstva o tem, da je Slovenija varna država.  Nekaj bi želel omeniti še v zvezi s plačami v policiji. Te plače so namreč tisti del problema, ki je bil tudi neposreden povod za stavko za katero sem z nekaterimi podatki tudi ponazoril, kako negativno je vplivala na delovanje policije v lanskem letu. Recimo podatek za junij 2014. Sredi leta 2014 je 4 tisoč 748 policistov bilo razvrščenih v peti tarifni razred. Povprečno plačo neto so imeli tisoč 81 evrov. Malo manj kot pet let kasneje, januarja 2019 je bila praktično enaka številka – 4 tisoč 721 policistov razvrščenih v šesti tarifni razred in so imeli povprečno plačo tisoč 470 evrov neto. To pomeni, da je država na tem področju naredila določene premike in je zlasti z vidika nagrajevanja policistov - je pa res, da govorim o povprečnih vrednostih, naredila toliko, da je vprašanje, če so samo plače tisti del, ki je destimulativen za zaposlovanje v policiji. Mi moramo namreč pogledati tudi podatek o sistemiziranih delovnih mestih in o popolnjenosti sistemizacije. Tam je razlike mislim, da okrog tisoč ljudi. Tisoč ljudi na 7 tisoč osnove pa je seveda izjemno pomemben primanjkljaj in to tudi onemogoča kakršnokoli bolj proaktivno delovanje policije, kakor oni to sami imenujejo. In za konec gospe in gospodje, morda malo provokativno, vendar mišljeno v dobri veri. Pri delu slovenske policije, zlasti pri njenem razvoju, pri učinkovitosti, zlasti preganjanja kriminala, ki povzroča največ škode državljanom in državljankam te države, se bo tisti – v danem primeru je to gospa, generalna direktorica Slovenske policije in pa seveda aktualni minister za notranje zadeve, moral soočiti predvsem s tem, s kakšnimi metodami, s kakšnimi načini in sredstvi doseči, da se bo Slovenska policija postopno pretvorila iz kroničnega sindikalnega problema v učinkovito državno inštitucijo. To pa je seveda vprašanje za ljudi na najodgovornejših položajih in to je tudi njihova odgovornost. Hvala lepa.
Poslanec Polnar, hvala tudi vam. Naslednja dobi besedo gospa Mateja Udovč. Izvolite.
Hvala lepa za besedo. Pri predstavitvi letnega poročila o delu policije, so naša pričakovanja usmerjena predvsem k prezentaciji podatkov in trendov na naša najbolj izpostavljenih varnostnih problemih in tveganjih, s katerimi se danes tudi največkrat srečujemo. V večini so naša razmišljanja usmerjena k vsakodnevnim informacijam in dogodki s področja varnosti, s katerimi pa se v določenih krogih včasih tudi manipulira – včasih malo več, včasih malo manj. Seveda prevladuje problematika ilegalnih migracij in varovanje zunanje schengenske meje. Včasih človek dobi vtis, da se v policiji ukvarjajo samo s to problematiko. Je pa dejstvo, da se v zadnjih letih pretežno ukvarja s tem. Ta problematika obremenjuje vse razpoložljive resurse v slovenski policiji, zato se upravičeno postavlja vprašanje, kako to dejstvo vpliva na stanje splošne varnosti v državi oziroma, kako lahko policija kakovostno izvaja ostale naloge in kot smo slišali kolega Polnarja, je to tudi v svoji razpravi ravnokar ponazoril.  Kot smo iz poročila lahko razbrali se trendi na področju zagotavljanja finančnih sredstev, vozil, zaščite in druge operem ter plač, izboljšujejo vse od leta 2015, ko je Ministrstvo za notranje zadeve prevzela ministrica Vesna Györkös Žnidar, vendar pa pri tem lahko še enkrat ugotovimo, da ni vse v denarju in opremi, ampak, da so za učinkovito delo pomembni kompetentni kadri. Strokovnih kadrov na Ministrstvu za notranje zadeve in v policiji pa ni na Zavodu za zaposlovanje, ampak jih je potrebno identificirati, zvabiti v svoje okolje in jih ustrezno, predvsem ustrezno usposobiti. Iz osebnih izkušenj vam lahko povem, da je zaradi kadrovske podhranjenosti v strokovnih službah Ministrstva za notranje zadeve ob povečanju razpoložljivih sredstev za potrebe policije prišlo do težav pri pripravi in realizaciji nabav opreme, vozil in drugega materiala. Zgostitve postopkov so pripeljale tudi do zaostankov in slabših razmer realizacije od pričakovane. Bistveno pri vsej tej zadevi pa je, da se razpoložljiva sredstva porabijo namensko za operemo, ki se dejansko potrebuje za strokovno in kakovostno delo policistov, ne pa kot se v praksi velikokrat dogaja oziroma nemalokrat zgodi, da gre tik pred zaprtjem proračuna za panično zapravljanje denarja za karkoli, samo da nam denar ne bo ostal in bi ga bilo potrebno vrniti v proračun.  Prav tako je iz poročila jasno razviden negativen kadrovski trend v obdobju zadnjih osmih let. Vsa ta gibanja na področju kadrovanja so bila predvidljiva, vendar pa so takratne aktualne vlade in drugi odločevali zasledovali kratkoročne cilje in sprejemali ukrepe za neprostovoljno upokojitev policistov. Omejevanje in prepovedi zaposlovanja so se odrazila pa čez nekaj let, ko se je zgodila varnostna problematika na južni meji, kadrovski bazen kandidatov za policiste pa se je zelo, zelo osiromašil. Potencialni kandidati za policiste so si poiskali v veliki večini tudi bolj privlačne zaposlitve. Kar nekaj odhodov je bilo zabeleženih iz policije. Kljub temu, da se je kadrovski načrtu v preteklosti povečal za cca. 100 zaposlitev, pa mora biti reševanje kadrovske problematike prioriteta, prioritetna naloga za strokovne službe MNZ in za Policijo. Pri tem ne smemo pozabiti še na eno vrsto ozko specializiranih kadrov v kriminalistični policiji in v drugih posebnih enotah policije. Skratka, iz poročila o delu Policije je razvidno, da je bila v preteklem letu uspešna in da je na zavidljivi ravni opravila vse naloge. Tudi v širšem družbenem in strokovnem okolju prevladuje ta ocena, Državni zbor in Vlada pa ji zagotavljata ustrezen pravnoorganizacijski in finančno materialni okvir za uspešno delovanje. Vsekakor pa bo moral vodstveni kader znotraj policije poiskati tudi notranje rezerve na vseh področjih. Predvsem pa zagotavljanje operativnosti policistov. Policiste operativce je potrebno čim bolj razbremeniti administrativno-tehničnih del, logističnih del in izvajanja ostalih nalog spremljevalnih dejavnosti. To delo naj opravljajo uslužbenci, ki so za to usposobljeni in dostopnejši, predvsem dostopnejši na trgu delovne sile. V ta namen bi bilo potrebno prevetriti tudi obstoječo sistemizacijo delovnih mest v posameznih enotah. V vseh razpravah vedno poudarjamo le število delovnih mest policistov, pozabljamo pa na spremljevalno dejavnost, ki je enako pomembna za učinkovito delo policije, takšen pristop pa ima za posledico, da policisti izvajajo naloge spremljevalne dejavnosti, kot so logistika, kadrovanje, finance, izvajanje, delanje predlogov za nabavo in tako dalje. S temi ukrepi, če bi jih sprejel oziroma če bi se jih lotili, bi policija dejansko bila razbremenjena, operativne delavce in bi povečala učinkovitost, seveda pa bi morali po drugi strani okrepiti strokovne službe. Skratka, na področju urejanja delovnih procesov bi lahko racionalizirali delo v policiji. V času kadrovske stiske in pospešenega kadrovanja, bi lahko policija kot večina uspešnih, razvitih in sodobnih organizacij, vključila v svoje programe izobraževanja in usposabljanja tudi upokojene policiste, ki bi svoje bogato teoretično in praktično znanje lahko prenašali na bodoče kolege. Nič niso prestari – kar ozrite se na fakultete in druge izobraževalne ustanove. Tudi na tem segmentu bi lahko razbremenili operativce oziroma operativne policiste, ki jih zelo, zelo nujno potrebujete in ki so že izobraženi in bi lahko opravljali delo na terenu. Pa da ne bom predolga, srečna in vesela sem, da lahko živim v eni izmed najbolj varnih držav na svetu. Za to gre zasluga tudi policiji, ki je ves čas na strani ljudstva. Nikoli nas ni zapustila na cedilu, v najtežjih trenutkih je svoje delo odlično opravila in nas obvarovala pred hudimi posledicami. Ponosna sem na našo policijo. Vsem policistkam in policistom pa, ob tej priložnosti, ob njihovem današnjem prazniku, želim uspešno in varno delo, njihovim družinam pa se zahvaljujem za potrpežljivost, zaradi njihovega dela. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK NIK PREBIL
Ja, hvala lepa za besedo. Jaz bom majčkeno pokomentiral te številke in morda dva, tri vprašanja ali pa prošnja za komentar in sicer, ugotovili smo, da število kaznivih dejanj, torej kriminaliteta pada in vesel sem, da se je ohranil oziroma celo majčkeno povečal odstotek preiskanosti, kar je dober znak. Seveda, največji del te kriminalitete predstavlja, na primer, ženska kriminaliteta in tukaj bi se jaz morda majčkeno ustavil na kaznivih dejanjih, ki se preganjajo na predlog. Torej gre za tista kazniva dejanja, ki so družbi manj nevarna, kot taka, vendar jih je največ in nekako so tudi zelo moteča za prebivalce. Torej gre za neka kazniva dejanja, recimo tatvine, kjer je vrednost manj od 500 evrov in je storilcu šlo za to, da si prilasti predmete take vrednosti in vidim da, umik, kar se tiče evidenc policije, ne niha, ampak je nekako konstanten. Mi smo pa na prejšnjem odboru obravnavali poročilo o delu tožilstvu, kjer so pa ugotovili, da je pa odstotek teh kaznivih dejanj, ki so / nerazumljivo/ na predlog, umik, torej umik prijave oškodovancev se povečuje. To pomeni, da se povečuje ne pri policiji, ampak da se povečuje pri tožilstvu oziroma v postopku pred sodiščem. Zdaj, mene zanima, ali policija to tudi zaznava. Moram reči, da tudi sam dobivam določene informacije s terena, kjer ugotavljam, da sodniki, razpravljajoči sodniki, sami nekje, samoiniciativno ali pa imajo usmeritev, to ne vem, pozivajo oškodovance, da se ponovno izjasnjujejo o temu, ali želijo nadaljevati s pregonom / nerazumljivo/ ali ne, kar se pravzaprav meni zdi nedopustno iz več razlogov. Prva ta, da nekako oškodovancu zbijajo voljo do tega, da pride do neke obsodilne sodbe pri storilcu – ne nazadnje se potem pri takih storilcih tudi veča kriminalna preteklost, zaradi tega so lahko tudi ukrepi potem policije hujši, ne nazadnje, zaradi umika predloga za pregon se izničijo vse aktivnosti, tako tožilstva kot policije in me zanima, če imate vi te, če zaznavate te stvari? Kakšna so vaša stališča glede tega? ali je to dobro in prav, da se sodniki spodbujajo ponovno izjasnjevanje oškodovancev temu, ali želi predlog za pregon podati ali ne? In če menite, da ne, kakšni bojo vaši ukrepi, v zvezi s tem oziroma, ali boste na kak način tudi ukrepali? Zdaj, kar se tiče organizirane kriminalitete, je porast. Ne nazadnje tu ne bi problematiziral, kajti pri organizirani kriminaliteti vemo, da je zaradi preiskanosti, torej, je policija tista, ki z lastno zaznavo največ teh kaznivih dejanj ugotovi, tako da je to, to se mi zdi dobra okoliščina, me pa malo skrbi, da je, ali pa tudi ne, odvisno s katerega aspekta gledamo, je manj hišnih preiskav in tudi osebnih preiskav. Torej, manj posega v zasebnost in manj, bom rekel, možnosti za to, da bi prišlo do nekih kršitev, hkrati pa tudi manj možnosti, da se pa dobijo sledovi in pa dokazi  (nadaljevanje) v kazenskem postopku.  Manj je samomorov, to bi morda bilo dobro izpostaviti, s preko 500 v letu 2012 na 318, še vedno je velika številka, vendar pada, in to morda je dober znak, ker to pada od leta 2012.  Bi pa imel tu še neko vprašanje glede preventivnega dela in policijskega dela v skupnosti. Torej, če se osredotočim na obisk romskih naselij oziroma aktivnosti policije v romski skupnosti, ugotavljamo, da od leta 2009 je bilo najmanj tega opravljenega. Pa me zanima, ali je tu res stavka tista, ali je tu res kadrovska podhranjenost tista, ki je bila problematična, ali je morda kaj drugega. Kajti vsi vemo, da izzivi na področju romske skupnosti in sodelovanja ali pa razmere med večinskim prebivalstvom romske skupnosti so problematični, zato bi tu pričakoval veliko večjo številko.  Dotaknil bi se še kadrovske problematike, kot se je že pred mano kolegica Mateja. Torej, poleg te podhranjenosti operativnih enot policijskih postaj in vseh ostalih bi izpostavil še kritično podhranjenost kadrov v logistiki. Resnično, jaz poznam razmere, recimo, v Vadbeno-oskrbnem centru Gotenica, kjer ugotavljamo, da je predvsem tistih delavcev, ki delajo v kuhinji, ki delajo kot čistilci, čistilke, kritično malo in morda bi veljalo na nek način to prevetriti in ugotoviti, da so res dosegli tisti limit, kjer več ne gre, in da se bo treba tudi na tem področju zganiti.  Jaz bi toliko imel, pa morda potem komentar na to moje izvajanje v nadaljevanju. Hvala lepa.
Hvala lepa tudi vam.  Naslednja ima besedo poslanka Anja Bah Žibert.
Hvala za besedo.  Mislim, da imamo poročilo kar obsežno, tudi z grafi lepo predstavljeno, tako lahko iz teh številk tudi marsikaj ugotovimo.  Bilo je že izpostavljeno, kar se meni zdi zelo velik problem, in to je kadrovska slika v policiji. Če pogledamo sam graf, lepo kaže, da se je 2015 nekako začelo neko stanje izboljševanja, razlika med prihodi in odhodi se je večala, se pravi, je bilo več prihodov. Medtem ko potem leta 2016, 2017 in 2018 pa je ta razlika zopet upadla in imamo spet dokaj nizko število prihodov in precejšnje število odhodov. Posledično, kot je bilo že rečeno, so zagotovo tu plače, nekaj so pa tudi pogoji dela in obremenitev policistov. Jaz bi bila tu kritična do tega, da je Sindikat policistov Slovenije ponovno bil nekako primoran ustanoviti stavkovni odbor, zato ker se ne uresničujejo zaveze Vlade iz konca leta 2018, ko je bil sprejet sporazum o razreševanju stavkovnih zahtev. To je že nek tak moment, ki kaže na to, da - sicer se vsi zavedamo in govorimo o slabi kadrovski strukturi, nizki kadrovski strukturi, na drugi strani pa tam, kjer bi država morala poskrbeti za zaposlene, tega ne naredi. In očitki, da izigrava to, kar je bilo sprejeto, se mi zdijo v teh trenutkih zelo slaba popotnica.  Naslednje, kar je treba opozoriti - in mislim, da imamo tu res kar precejšen problem -, je tudi povprečna starost zaposlenih. Glejte, ta je že čez 42 let. In ta kadrovska slika dejansko da vedeti, da bomo morali sprejeti neke določene ukrepe, ki bodo to sliko ali pa ta trend začeli obračati navzdol, sicer bomo imeli čez nekaj let samo še strukturo zaposlenih, ki bo tik pred upokojitvijo, tega si pa kot država ne moremo privoščiti.  Jaz bi tudi opozorila na nekatere stvari, ki niso v teh številkah ali pa teh grafih prikazane, pa so zelo pomembne. Policisti opozarjajo   (nadaljevanje) na veliko obremenitev, kar se tiče administrativnih zadev. Dajejo se jim nove in nove naloge, nove obveznosti, medtem ko pa kadrov na drugi strani ni. Samo za primerjavo, mogoče je tudi zanimivo za javnost, imamo Zakon o varstvu javnega reda in miru, ki je bil sprejet leta 2006. Leta 2007 smo sprejeli evro, policisti pa še vedno delajo po zakonu, kjer so globe opredeljene v tolarjih. In oni pravijo, da imajo ogromno dela s tem, ko morajo zadeve pretvarjati, da bodo dali točne izračune. In na mestu, ko morajo te polovične zneske izračunavati, so zadeve problematične, ker jim to nalaga nepotrebno delo. Mi kot zakonodajna veja oblasti pa nismo sposobni tega zakona spremeniti in zadeve urediti tako, kot morajo biti, se pravi, da so te globe zabeležene v evrih.  Nadalje, policisti opozarjajo, ob tem da imamo navale migrantov, da imamo ilegalno prečkanje mej, tudi na res ogromno dokumentacije, ki jo morajo pripraviti, ko obravnavajo prebežnike. Če je to skupina, je to še toliko težje. Poglejte, oni pravijo, da imajo 26 opravil za obravnavo enega prebežnika. In potem, na primer, se tega lotijo, pridejo skoraj do konca, zaključka te obravnave, potem pa, ko ta prebežnik izve, da bo poslan nazaj v prvo varno državo, pa zahteva mednarodno zaščito in oni morajo potem dokumentacijo začeti na novo. To so tudi stvari, ki se jih zagotovo da urediti tako, da bi se te administrativne zahteve zmanjšale oziroma da bi jim olajšali delo.  Vemo, da se bodo zdaj uvedle oziroma se uvajajo tako imenovane mešane patrulje na notranji schengenski meji, policisti pa opozarjajo, da ni rešeno plačilo. Medtem ko italijanski kolegi imajo to že vse lepo rešeno, oni opozarjajo, da to plačilo ni rešeno. Se pravi, mi lahko danes še tako govorimo, pa jim čestitamo, pa smo patetični, kako ne moremo brez njih živeti, ampak, glejte, tu so pa konkretne stvari, ki smo jih dolžni narediti, pa ne naredimo. Jaz mislim, da se bomo morali temu malo bolj posvetiti in dejansko omogočiti zmanjšanje administrativnih ovir in pomagati, da bo ta kadrovska zasedba, da bodo pač trendi drugačni.  Ker je bila prej omenjena tudi romska tematika, mislim, da nikoli ne vemo, ker se teh podatkov ne beleži, ne vem, zakaj ne, kdaj gre za težave tudi zaradi teh področij, ker prebivalci s strani neromskega prebivalstva velikokrat opozarjajo na težave, ko pa gledaš statistiko, pa se zdi, kot da tega ni. Ampak kakorkoli že, poglejte, na enoti Novo mesto je res visok delež, ko gre za kazniva dejanja zoper življenje in telo, in imate podatke na 100 tisoč prebivalcev. Se pravi, gre za visok trend. Na drugi strani, ko gledam podatke, koliko ljudi, koliko policistov manjka v tej enoti, okoli 400 uniformiranih policistov primanjkuje. 400 uniformiranih policistov, spoštovani, samo na območju Novega mesta. In kaj me potem tukaj tudi skrbi, se pravi, 400 policistov primanjkuje, na drugi strani pa podatki kažejo, da ravno v novomeški enoti so pritožbe in zahtevki za varstvo pravic iz delovnega razmerja zelo visoki. Se pravi, mene zanima, ali vi z nadrejenimi opravljate kakšne sestanke, ker, glejte, policisti primanjkujejo, veliko število pritožb je, na drugi strani pa govorimo o območju, ki ima očitno kar veliko ali obsežno številko glede na druge, ne bom rekla, da je to zdaj ne vem kaj, ampak glede na druga kazniva dejanja zoper življenje in telo; to se mi zdi pač zelo kritična slika.   (nadaljevanje) Seveda bi lahko primerjavo naredili tudi z drugimi enotami, mene je pač zanimala predvsem ta.  No, pa moram reči, da tudi na drugi strani, vedno sem rekla, ko smo govorili o kadrovski sliki tako v Slovenski vojski kot v policiji, da gre za specifične poklice, tega pač ne more opravljati kar vsak. Zato bi morali biti pri zaposlovanju še toliko bolj občutljivi in še toliko bolj zadeve preverjati. Zato me tudi zanima, ali so ti podatki, ko govorite o raznih disciplinskih postopkih, ali imate to tudi statistično obdelano po letih, po zaposlenih - ali me razumete -, koliko let je nekdo že v policiji, pa je prišel do disciplinskega postopka, ali gre to za novo zaposlene, se pravi, ali imate te podatke, ker zame bi bili ti zelo uporabni, predvsem zato, ker me zanima, kakšna kadrovska struktura se zaposluje v policiji, glede na to, da problemi so, in se mi zdi, da včasih malce pozabimo tako v Slovenski vojski kot v policiji na kriterij posebnega opravljanja del, ker tega ne more opravljati vsak.  Toliko z moje strani. Hvala.
Hvala lepa.  Besedo ima še gospod Franc Kramar.
Hvala lepa. Jaz se bom osredotočil na gospodarski kriminal. Zavedati se moramo dejstva, da državljanke in državljani Republike Slovenije gojijo nezaupanje do politike, nezaupanje do pravne države, predvsem pa nezaupanje do tega, da smo vsi državljanke in državljani enaki pred zakonom. Zakaj to poudarjam? Predvsem zaradi dejstva, da se je v zadnjih letih od osamosvojitve zgodilo ogromno gospodarskega kriminala. Jaz lahko brez dlake na jeziku rečem, da je šlo za rop stoletja, ko so se po bankah in po finančnih institucijah dogajale take ali drugačne stvari. Dejstvo je, da smo imeli v Državnem zboru v preteklem mandatu preiskovalno komisijo, ki je ugotovila nepravilnosti v bankah, no, iz tega ni bilo nič. Prav tako ni bilo nič glede opranega denarja v velikosti ene milijarde, ki je stekel preko Nove Ljubljanske banke. Imam občutek, da so nekateri ljudje v Sloveniji imuni, pravzaprav nedotakljivi in da se jim pravzaprav nič ne zgodi, kljub dejstvu, da so povzročili bančno luknjo, ki ni bila tako majhna, ki jo zdaj z davkoplačevalskim denarjem saniramo. Ampak realno je zavelo neko upanje, ko se je ustanovil Nacionalni preiskovalni urad, NPU, ki naj bi bil posebej zadolžen za to, da se preganja gospodarski kriminal. Vemo, da če se bo zadeva v tej državi začela premikati v to smer, da bodo tisti, ki so vse to povzročili in zaradi katerih danes upokojenci nimajo ustreznih pokojnin, delavci ne zaslužijo poštenih plač, ker so na eni strani nekateri - in o tem se celo javno govori - izropali slovensko gospodarstvo, slovenske banke, zgodi se jim pa nič. In zato me pač moti, da tega vprašanja nikoli ne izpostavljamo, kot da bi se bali nekoga, da bomo zaradi takih izjav, ne vem, da nas bodo obtoževali. Resno mislim in resno bi rad poudaril, da naj se začne policija bolj intenzivno ukvarjati z bančnim kriminalom, z gospodarskim kriminalom. Vemo, kakšni postopki so v Sloveniji, kako dolgi so, koliko časa traja od tožilstva do sodišča, na sodišču se potem najame odlične odvetnike, ki jih rešijo, in so brezmadežni pred slovensko javnostjo. Skratka, moja pobuda se nanaša na to, da naj se gospodarski in bančni kriminal začne najostreje preganjati in naj se, za boga, že enkrat pove javnosti, kdo so tisti ljudje, ki so povzročili to bančno luknjo in pa ta rop stoletja gospodarstva.  Hvala.
Hvala tudi vam.  Na tej točki bom dal… Dobro, v redu. Gospod Šiško, izvolite, imate besedo.
Podpredsednik, hvala.  V zadnjih letih policija ugotavlja, da se pretežni del kriminalitete seli v kibernetski prostor, zaprta družabna omrežja, klepetalnice in temni splet. Dejstvo pa je, da vse to vpliva na učinkovitost kriminalistične policije, ki svoje delo težko upravlja, če nima ustreznih orodij in pooblastil. V Slovenski nacionalni stranki smo mnenja, da je policistom nujno potrebno povečati njihova pooblastila. Na kakšen način, prosim, če je možno, da dobimo odgovor.  Priporočilo, ki ste ga dali, ste povedali vzroke za nesreče oziroma za smrtne izide. Ali imate mogoče celo statistiko, koliko je to, ali so to samo slovenski državljani ali vključeni tudi tujci v teh smrtnih izidih pri nesrečah. Potem, ne vem zakaj mečemo vse v en koš, ker imamo slovenski državljane, tujce, cigane, migrante, mi pa tukaj povemo, da izstopajo, da ni bilo hujših ogrožanj javnega reda in miru. Iz tabele vidimo, da ima Novo mesto več kot 107, predvidevam, procentov na tej tabeli. Iz Posavja ste odpeljali policijsko upravo. Če bi bilo Posavje še notri, bi bilo sigurno manjša številka na tej tabeli pri Novem mestu, ker ne nazadnje vidimo, da v centru Novega mesta je zeleni del, vse povsod okoli je rdeče. V Krškem tudi me moti to, da v Posavju, ko je že kolega in tudi kolegica sta povedala za cigane, da nikjer ni zabeležen problem, če pa prideš v Posavje, v Krško, se pogovarjaš s policistom in pravi, moram iti, ker moram iti pod nujno v Kerinov grm. Poglejte, enkrat bo treba odpreti to zadevo, pa ne tlačiti vse v en koš, ampak reči, imamo te, imamo tiste. Ne rečem, da tukaj notri ni veliko problemov s Slovenci, slovenskimi državljani, ampak tako kot smo ugotavljali že, so velike težave, pa ne samo v Posavju, tudi v Novem mestu. Tudi kolega je povedal, da imajo tudi v Kočevju probleme in mislim, da bo treba enkrat odpreti zadevo in ne metati vse v en koš.  In ne nazadnje, videti je, da je črni trg z orožjem nedvomno cveti, ker se tudi ve, da ima organizirana kriminaliteta mednarodne razsežnosti, ker je glavni motiv a priori finančna korist. Iz slednjega sledi, da storilce tovrstnih kaznivih dejanj najbolj prizadene odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi. Menim, da bi bilo potrebno nujno ustanoviti urad za odvzem premoženjske koristi, ki bi bil tudi zadolžen za upravljanje z zavarovanjem in odvzetim premoženjem. Hvala.
Hvala tudi vam.  Na tej točki pa dajem besedo predstavnikom ministrstva za dodatna pojasnila. Izvolite gospod državni sekretar.
Sandi Čerin
Hvala za besedo.  Jaz bom uvodoma mogoče komentiral vsaj nekaj izpostavljenih problemov oziroma točk, bo pa podrobnejše v nadaljevanju namestnik generalne direktorice policije.  Izpostavljene so bile nezakonite migracije in s tem povezanost na nek način lahko, kakor je bilo rečeno, neučinkovitosti policije na ostalih aktivnosti oziroma ostalih področjih dela, predvsem v notranjosti države. tukaj, bom rekel, da statistika in pa podatki sami po sebi govorijo, saj je bila preiskanost kaznivih dejanj in pa področij dela, ki so izven nalog dela  (nadaljevanje) na schengenski meja večja kakor v preteklih letih in to kaže na to, da je policija učinkovito pokrivala tudi ostala področja dela, kar je odraz ustreznih ukrepov pri upravljanju z razpoložljivimi kadrovskimi viri in pa drugimi ukrepi, ki smo jih vzpostavljali na področju varovanja zunanje schengenske meje Slovenije in kot rečeno to vsaj do sedaj ni vplivalo na aktivnosti policije na drugih področjih dela.  Kar se tiče kadrovske problematike dejansko se je zavedamo, to smo tudi večkrat sami izpostavili pa tudi na teh odborih je bilo to izpostavljeno. V neki meri je to odraz ukrepov iz preteklosti tudi ukrepov ZUJF se pa seveda sedaj tako policija kot ministrstva trudijo v smeri aktivne politike zaposlovanja. Kot je bilo že v samem poročilu izpostavljen in pa iz predstavitve poskušamo vsako leto dodatno zaposliti med 100 in 150 novih policistov z višjo policijsko šolo, kar tudi kaže na postopoma pomlajevanje kadrovske strukture policije. Ta trend upamo, da se bo v nadaljevanju tudi stopnjeval seveda pa te zadeve ni mogoče čez noč spremeniti. Kar se tiče administrativnih obremenitev policije v postopkih logistike in pa nabav sredstev za potrebe policije ja dejansko so te nabave in ta logistika centralizirana v skupnih službah ministrstva za notranje zadeve je pa res, da za sredstva, ki so namenjene policiji v tovrstnih postopkih sodelujejo seveda strokovnjaki, eksperti se pravi predstavniki policije medtem, ko same postopke vodijo te skupne službe.  Kar se tiče omenjene stavke. Naj pač izpostavim, da v nobenem primeru ni bilo opustitve kakršnikoli dejanj policije, zaradi izvajanja stavke v minulem letu. Prav tako bi želel mogoče izpostaviti tudi dejstvo, da je bilo policiji v skladu s stavkovnim sporazumom zagotovljenih dodatna sredstva za sam projekt varovanja schengenske meje in pa v skladu tudi s tem sporazumom poteka usklajevanje glede samih posodobitev kariernega sistema.  Na koncu je bilo omenjeno seveda tudi ukrepanje in učinkovitost policije na področju kibernetske kriminalitete. Da, tega se zavedamo, tudi sami smo to izpostavljali, da se večina kriminalitete predvsem organizirane oblike kriminalitete seli na tako imenovani temni splet »dark net«. Za odkrivanje le tega je potrebno učinkovita orodja. Tudi tukaj smo v preteklosti in tudi v bodoče bomo poskušali z bi rekel ukrepi oziroma z določbami in predvsem v Zakonu o kazenskem postopku, ki seveda je v pristojnosti Ministrstva za pravosodje vpeljati ukrepe, ki bodo zagotavljali učinkovitost dela policije na tem področju.  To bi bilo na kratko teh ključnih nekaj zadev, kar sem želel izpostaviti. Mogoče bi pa podrobneje seveda namestnik še podal dodatna pojasnila.  Hvala.
Hvala tudi vam. Gospod Tomaž Pečjak, izvolite, imate besedo.
Tomaž Pečjak
Hvala lepa, predsedujoči. Hvala lepa, poslanke in poslanci, za vprašanja.  Morda, da jih res nekaj poskušamo malo bolj pojasniti na vprašanja, ko je bil govor ali je seveda stavka policije vplivala na določene stvari je treba povedati na tisto osnovno varnost seveda ni vplivala. Zakaj? Policija ima Zakon o organiziranosti in delo policije, ki ima s seboj člen, v katerem točno predpisuje kaj lahko policist oziroma kaj mora policist delati kljub temu, da policist stavka. Tukaj je bilo prav ugotovljeno, da seveda stavka je lahko vplivala samo na tiste segmente lastnega dela, pri katerih ni bilo kaznivih dejanj, ni bilo hujših prekrškov, tudi pri kršitvah cestno prometnih predpisov gre to za tiste cestno prometne predpise za katere bi policist lahko izrekel samo opozorilo ali pa dal globo brez stranske kazni, se pravi kazenskih točk. In govorimo o milejših. Med tem ko povsod drugo pri lastni(?) zaznavi kaznivih dejanj, ki je treba poudariti, da je v lanskem letu bila 12,8 %, se pravi vseh kaznivih dejanj je lastna zaznava, v primerjavi, recimo, če pogledamo nazaj 10 let, je bilo pa 10,3. Če pa gledamo zadnjih 5 let se pa ves čas vrti tam nekje med 13,5 in med 12,5. Se pravi, je približno lastne zaznave enako. To pomeni tiste zaznave, ko policist sam zazna kaznivo dejanje in ne glede na to, da je bila stavka v lanskem letu dolgotrajna, da je vplivala predvsem na tisto delo, lahko rečem, na izvajanje preventivne dejavnosti in na tisto delo najmanjših ukrepov, na to je vplivala. Med tem ko na ostale stvari, na tiste, ki občane najbolj prizadenejo ali najbolj vpliva na varnost državljank in državljanov in vseh ostalih v Sloveniji pa seveda stavka ni vplivala. Je pa res, da je seveda iz nepobranih glob za cestno prometne kršitve se pa seveda je v proračun verjetno steklo malo manj denarja, ampak to ne govorimo o vplivu na varnost državljank in državljanov. Kajti, vseeno je bil tak državljan ali državljanka v cestnem prometu ustavljen, vendar je policist lahko, ko opravlja diskrecijsko pravico, namesto globe za določene milejše prekrške in kršitve lahko izrekel samo opozorilo.  Ko govorimo o premoženjski kriminaliteti in o gospodarski kriminaliteti je potrebno poudariti, da seveda policija se redno srečuje tako z vrhovnim državnim tožilstvom, tako s Ministrstvom za pravosodje in seveda poskuša z medsebojnim sodelovanjem pripravljati takšen način dela, da seveda ne prihaja do tako imenovanega umika tiste kriminalitete, ki je podana na predlog. In v policiji, tako kot ste ugotovili, je ta odstotek približno se v zadnjih letih ne spreminja, se pravi odstotek občanov, ki seveda potem se ne odločijo, da kljub prijavi kaznivega dejanja na predlog potem tega kaznivega dejanja ne želijo, da se obravnava.  Ostalega dela seveda pa ne bi pokomentiral. Je pa res, da predstavljamo vedno z rednim srečanjem, tako z vrhovnim državnim tožilstvom kot z Ministrstvom za pravosodje in z ostalimi organizacijami tudi te naše podatke, naše videnje in tako naprej.  Tisto, kar je bilo skrbi v zvezi s tem, da se je zmanjšalo število hišnih in osebnih preiskav je seveda treba pogledati v procent zmanjšanja vseh kaznivih dejanj. In tu se je treba zavedati, tako kot je bilo povedano, da gre tu seveda za velik poseg v človekove pravice in da seveda hišne preiskave ali osebne preiskave lahko policist izvaja le pod določenimi pogoji, ki so zakonsko navedeni in temu jaz rečem »prav je tako«. In v tem delu je pravilno, da lahko izvajamo samo po tistih standardih, ki jih imamo zapisane. In tu ni bojazen, da bi bilo tega manj zato, ker ne bi morda policist opravljal ali v času stavke ali česa takega, kajti to je po zakonu dolžan opravljati. In verjemite mi, da če kateri policist tega ne bi opravil bi seveda bil zato tudi ustrezno sankcioniran. In tu je treba tudi povedati, da oba sindikata, ko smo izvajali stavko, smo bili vsaj, to lahko povem za vodstvo slovenske policije, smo bili ves čas stavke policistov v kontaktu z obema policijskima sindikatoma in smo tudi v medsebojnih kontaktih opozarjali na obe zadevi, ali če je kateri od vodij enot šel morda predaleč v tem, da je omejeval stavko policistov ali pa če bi kateri sindikat s kakšnimi svojimi aktivnostmi šel predaleč v izvajanje stavkovnih aktivnosti, kjer bi posegel seveda v ta člen Zakona o organiziranosti in delu policije, ki natančno predpisuje katere dejavnosti mora policist opravljati, ne glede na to ali policist stavka ali ne. In te absolutno eden od osnovnih je seveda varovanje življenja in premoženja ljudi. Kar zadeva še morda gospodarske kriminalitete. Policija se ves čas zaveda in je bilo predstavljeno, da je to ena naših področjih tudi v tem srednjeročnem načrtu 2018-2022. Res je, da policija tudi za odkrivanje tovrstne kriminalitete potrebuje določena pooblastila, določena tehnična sredstva, s katerimi je možno, kajti vemo, da določen del tovrstne kriminalitete tako kot je bilo navedeno, se seli ali na tako imenovani temni del spleta ali pa se opravljajo kazniva dejanja preko tovrstnih tehničnih sredstev, da policija brez ustreznih pooblastil in ustreznih sredstev do njih ne more dostopati, da bi bila uspešna in učinkovita v popolnosti. Zato je tudi kar nekaj predlogov policija v zadnjih letih dali tako v spremembo našega zakona o nalogah in pooblastilih policije pri posameznih pooblastilih, recimo kot na primer uvedbo trojanskega konja in tak naprej, Trojanca za preiskovanje tega, potem seveda prikrite identitete in tako naprej. Po drugi strani pa seveda tudi za posamezna tehnična sredstva s katerimi bomo lahko tovrstna kazniva dejanja še bolj učinkovito preiskovali. Pri nacionalnem preiskovalnem uradu je treba poudarit, da če samo postrežem s podatkom za prvih pet mesecev letošnjega leta, je bila opravljenih v policiji za 16 procentov več finančnih preiskav pa za 126, se pravi, več kot še enkrat toliko premoženjske koristi v teh kaznivih dejanjih, kar pomeni, da dejansko intenziviramo delo na tovrstnem področju.  Če se obrnem morda še tisto, kar je bilo povedano glede, se pravi koliko nas je, koliko bi jih moralo biti. Res je, policija, kot sem omenil je kadrovsko podhranjena. V policiji je morda še ena težava, ki je morda povezana tudi s temi zahtevki za posamezne pritožbe s strani delovnega razmerja in stroškov dela, je tudi ta da sami vemo, da je bazen za policijo, je tako imenovana severovzhodna Slovenija. Se pravi Štajerska in Prekmurje, največja potreba ali, manko za delo v policiji je pa v osrednji Sloveniji, Primorska in Dolenjska. In dejstvo je, da tudi danes se veliko policistov se vozi iz oklice Ptuja, okolice Maribora se vozi v Ilirsko Bistrico in na koprsko ali v Metliko, v Črnomelj na delo. Zavedati se je treba, da morda za razliko od nas, ki smo pred 30 letih zapustili takrat kadetsko šolo in malo več, smo bili stari 18, 17 let, nismo imeli svojih družin in marsikateri od mojih kolegov sošolcev je šel, ki je drugače bil iz Prekmurja, je šel na primorsko, si tam ustvaril družino in tako naprej. Trenutno kader, ki se prijavlja v policijo in ki se prijavlja v višjo policijsko šolo je povprečna starost že tam nekje 25 do 27 let. Veliko od njih že imajo družine, imajo že ustvarjene pogoje in seveda njemu ni v interesu, niti ne, če mu ponudimo recimo službeno stanovanje ali samsko sobo na določenem območju, kajti on si je na nek način že pred začetkom dela v policiji ustvaril neko življenjsko obdobje v tistem koncu kjer je. Zakaj je v zadnjih dveh letih trend zaposlovanja v policiji bil malo manjši, kot pa dve leti nazaj. Dejstvo je, da leta 2010, 2014 in ta zloglasni ZUJF, ki nam je v policiji pobral 900 delovnih mest, smo že takrat povedali, ga ni mogoče nadomestiti v prej, sigurno ne kot v nekih 10 letih. Prvi dve leti, ko se je ponovna zaposlitev odprla se je tisti bazen, določeni del kadrov, ki štiri leta nismo skoraj nobenega sprejeli v policijo, so seveda stali v prvih vrstah. To, tam nekje od 1200 do 2000 je bilo prijavljenih in smo jih nekako zaposlili dobrih 200. Kajti tu je treba odgovoriti, da je seveda v policiji, da ga zaposlimo, nekomu v policiji, je seveda to sito kar precej veliko in prav je ta. Kajti lepo je bilo poudarjeno, ne more biti vsak policist in biti policist je zahteven poklic in ima veliko odgovornost. Danes je takšnih prijav, ko se je bazen tistih štirih generacij ohladil ali pa zmanjšal je seveda ta bazen tam nekje okoli 600 do 700 prijavljenih, ki se prijavijo za novo generacijo za višjo policijsko šolo. In seveda ob enakih kriteriji ali pa pogojih za zaposlovanje, pa glede na to, da so v slovenski družbi verjetno bistveno ne spreminja v petih letih populacija, ker seveda težko dobiti 200 novih ali pa 250 novih policistov kar tako. In tu je dejstvo, da bomo mi tak razkorak verjetno res morali peljati na dolgi rok. Zato smo povedala, da uvajamo že zadnjo leto in pol, to tudi smo povabili oba policijska sindikata v našo delovno skupino za aktivno zaposlovanje. Sodelujemo tudi z Ministrstvom za obrambo kako določene profile poklicev v Slovenski vojski, ko dosežejo 45 let starosti pa bi lahko morda bili uporabni ali bili uporabni za delo v policiji, na določenih delovnih mestih, kajti nam je v interesu res, da dobimo čim več policistov, imamo tudi določene predloge in smo podali tudi določene predloge, kako današnjim, se pravi tisti, ki se prijavljajo v policijo, da ne bi po eni strani plačevali 500 ali več evrov stroškov mesečno za prevoze na delo, pa to morda celo jim opredelili v morda v neko zadevo, s katero bi se lahko takšen policist morda dobil ali možnost nakupa stanovanja, ki bi potem kasneje postal njegova last in rajši odplačeval kredit, namesto, da bodi od države toliko kar se tiče plačila za prevoz na delo. To so eden od takšnih ukrepov s katerim želimo v prihodnje, nekaj jih dajem zdaj tudi v nov predlog, ki bo kmalu tudi prišel ven, Zakon o organiziranosti in delu policije, sprememb s katerimi želimo spremeniti aktivno zaposlovanje. Verjemite pa mi, da se veliko pogovarjamo tudi s sosednjimi evropskimi policije. Ni dolgo od tega nazaj smo imeli mednarodno konferenco, imel sem možnost govoriti s predstavnikom belgijske policije, ki mi je povedal, da ne glede na to, da je tam plača pa standard policista bistveno višja, imajo tudi tam težave s pridobivanjem kadra v policijo in smo se pogovarjali, imajo podobne predloge, kar se tiče samega aktivnega zaposlovanja.  Na koncu bi morda še omenil, ko je bilo vprašanje vezano na etično ali romsko problematiko, ali pa kakšno drugo problematiko. Poglejte, policija preiskuje kazniva dejanja, policija odkriva kazniva dejanja, policija gre na kraj kršitve javnega reda in miru ne glede na to kdo je oškodovanec, kdo je storilec in tako naprej in tako bo tudi v prihodnje. Dejstvo je, da podatki, ki so v letnem poročilu, jih je treba, zato sem tudi na začetku razložil, da je treba metodološko razumeti kaj določeni podatek pomeni, je seveda vezan na število prebivalcev, kot je bilo povedano na 100 tisoč prebivalcev. Seveda, ni samo odvisno, da gre tu za neko določeno regijo, ki ima določen problem, ampak je tudi seveda tudi vezan, lahko tudi na regijo, da ja tista regija manj poseljena in zaradi tega lahko prode tudi do različnega podatka pri statističnem podatku, ko govorimo samo koliko je na 100 tisoč prebivalcev. Tukaj bi opozoril, da ta pika, ki sem govoril, da je v sredi, sem na začetku poudaril, da to so podatki o lanskem letu, preteklem letu, ne gre tu za center določenega mesta ali pa kaj takega, ampak gre za podatke koliko je bilo v letu nazaj, da vsak vidi, če je kakšna sprememba v barvi, potem je bilo preteklo leto takšno, če pa ni spremembe v barvi, je bilo preteklo leto isto število glede na 100 tisoč prebivalcev. Ne gre tu za center policijske uprav.  Za koncev morda bi še opredelil, da policija veliko dela na preventivnem delu v vseh vrstah skupnosti, tudi veliko dela v romski skupnosti, ki jih imamo po Sloveniji in tu poskušamo sodelovati z vsemi ostalimi subjekti. Ni policija edini organ, ki lahko naredi, bomo rekli, pa učinkoviteje prispeva k boljšim rezultatom, se pa zelo trudimo, tudi z lokalnimi skupnostmi, z varnostnimi sosveti, veliko poskušamo imeti kontakte z občinami, da poskušamo ugotoviti kjer in kaj lahko policija naredi, da bi določene stvari lahko premaknila na bolje. To je treba poudariti. Recimo, ravno v lanskem letu smo nabavili še dodatno mobilno policijsko postajo, s katero želimo premostiti. Prej je bilo govora, da smo ukinjali posamezne policijske uprave, mi smo res ukinjali policijsko upravo, nismo pa ukinjali nobenega lokalnega policista, pa nobene policijske postaje, edino izvzevši združitev takrat policijske postaje Šempeter pri Novi Gorici s policijsko postajo Nova Gorica, ki sta bili ped seboj tri kilometre na razen, v bistvu pokrivala pa skoraj enako področje. Reorganizacije v policiji smo od leta 2008 imeli kar veliko, tako da nekako tistih notranjih rezerv smo že pobrali. To je treba povedati, da se mi zelo zavzemamo za odpravo administrativnih ovir. Res je, da tukaj imamo morda tri vrste administrativnih ovir. Ena administrativna ovira je seveda tista, ki je zakonodajne narave. Nekateri ste jih izpostavili nekaj izmed njih in tu seveda policija vrsto let že podaja predloge različnim tistim, ki so nosilci zakonodaje, da bi se odločena zakonodaja spremenila. Nekaj idej pobiramo tudi ali pa jih pokažemo, kako je tovrstna zakonodaja morda urejana v tujin, da je bil postopek. Se pravi pri kraju dogodka ali prekrškovnega dogodka zelo enostaven. Dejstvo je, da imamo eno najbolj zapletenih prekrškovnih zakonodaj verjetno v tem delu Evrope in je za policista to zapleteno, zahtevno in zahteva svoj čas. Tam, ko je bilo govora, da veliko časa potrebuje policist pri obravnavi migrantov, ki so ilegalno prešli državno mejo, je seveda treba poudariti, da je policija tista prva, ki mora prvič spoštovati zakon, spoštovati človekove pravice in spoštovati strokovnost. In če policija tega ne bi spoštovala smo seveda padli na celotni črti in tudi seveda delamo vse na organizacijskih oblikah, kako vse te stvari izpeljati, zato da bo po eni strani policist čim manj obremenjen in po drugi strani, tisto kar je zelo pomembno, da bo policistov na terenu ostalo enako. Tu smo ravno, ko je bilo govora o delu v zvezi z migranti, smo veliko naredili, recimo na območju Policijske uprave Koper, na Policijski upravi Novo mesto, kjer je bilo v začetku in v lanskem letu tega pritiska največ, da smo določene metode obdelave pripeljali do tega, da je čim manj policist obremenjen tisti, ki opravlja varovanje tega širšega okolja, območja državne meje in potem seveda gre spet nazaj na to območje takoj ko to lahko obdelavo oziroma vnos podatkov pa prevzame druga skupina policistov, ki je.  Ko je bilo govora o mešanih patruljah in tako naprej, je treba poudariti, da tu ne bo prvič nič bolj obremenjen policist, kajti nobenega manj ali nobenega več, ampak se samo spremenijo različne oblike dela, lahko se celo v določenih primerih, tonam lahko kaže tudi tisto, ko smo opravljali, ko imamo mešane patrulje, pa smo imeli z Republiko Hrvaško ali pa sedaj ko opravljamo določene patrulje skupaj s Slovensko vojsko, da se število patrulj ali pa policistov na območju samo poveča, se pravi, s tem v bistvu na nek način povečamo našo prisotnost na samem terenu. Kar zadeva urejenosti plačil, so plačila urejena in se točno ve kaj komu pripada če delo opravljajo v Republiki Sloveniji ali če delo odpravlja izven Republike Slovenije, je zakonodaja na tem področju jasna in vsak točno ve kaj oziroma je ta del obračuna tudi točen.  Tako da upam, da sem večinoma poskušal odgovoriti na ta vprašanja, ki ste jih izpostavili. Hvala lepa.
Hvala tudi vam. Spoštovane kolegice in kolegi, želi še kdo na tej točki razpravljati? Poslanka Udovičeva. Izvolite.
hvala lepa gospod Tomaž Pečjak za vaše izčrpne odgovore, ampak vseeno bi mogoče na tej točki še rada slišala, ker nisem samo jaz izpostavila problematike strokovno tehničnih delavcev, ker je tudi kolega povedal, če lahko sliši še vaš vidik, kako boste pristopili k reševanju. Res je, te delavci niso zaposleni na policiji, nimajo statusa policistov, niso uradniki, ampak kljub temu brez spremljevalnih služb, brez spremljevalnih dejavnosti, tudi policist ne more učinkovito delovati. Se pravi, če povzamem rek iz zgodovine, nobena vojska ne more delovati brez logistike. Pa tukaj ne mislim samo na logistiko, ampak na vse spremljevalne službe, ki so vezane na delo policije. Hvala lepa.
Hvala lepa. Gospa Anja Bah Žibert, izvolite še dopolnitev.
Hvala lepa. Zdaj, odgovorili ste, da je glede plačila ravno to, ker gre tukaj tudi za plačilo v tujini, kajne, delo v tujini, ko govorimo o mešanih patruljah, da je vse urejeno, daj mi potem, ali lahko razložite, zakaj danes, ravno na današnji dan datirano, javno pismo sindikata ministru, da ta zadeva ni urejena? In bi bilo mogoče »fajn«, da mogoče javno to zdaj poveste, konkretno sprašujejo o teh stvareh in pravijo, da zadeva ni urejena. Hvala.
Hvala lepa. Predstavnik ministrstva, lahko, izvolite.
Tomaž Pečjak
Hvala lepa. Najprej, da se dotaknem, ja, res je, pozabil sem odgovoriti, kar zadeva strokovno tehnične delavce, ki so zaposleni v policiji in ki so zaposleni v ministrstvu, tudi treba povedat, da seveda na lokalni pa regionalni ravni, so strokovno tehnični delavci del policije. Na državnem nivoju, se pravi, na državnem nivoju organiziranosti, pa od leta 2010 za reorganizacijo takratnega Ministrstva za notranje zadeve, so bile logistične službe, urad za logistiko in kadrovska, prenesena iz policije in združena z logistično in kadrovsko službo Ministrstva za notranje zadeve. Med tem ko finančna služba je bila pa že pred letom 2010 na državnem nivoju del Ministrstva za notranje zadeve, razen zelo redkih delovnih mest. Ja, res je, vsi ti strokovno tehnični delavci so enako pomembni ali pa morda v določenih primerih še celo bolj pomembni in, seveda, ko govorimo o novih zaposlitvah, zdaj trenutno, govorimo za zaposlitve znotraj policije, se pravi, na regionalni, na lokalni ravni, so ravno tako javni razpisi, kot imamo razpise, se pravi, za višjo policijsko šolo, pa razpis za nadzornika državne meje policista, so razpisi tudi za, tako imenovane, strokovno-tehnična delovna mesta. Res pa je, da je v samem tem, na državnem nivoju, na nivoju Ministrstva za notranje zadeve, je pa kadrovska problematika, se pravi, vseh javnih uslužbencev, ki opravljajo logistične naloge za policijo, je velika in tu smo v zadnjih letih se z Ministrstvom za notranje zadeve že usedli in dogovarjamo, iskali določene rešitve, ne nazadnje tudi ta povečan obseg dela, ki ga dobivajo policisti za izvajanje schengenskih nalog, ga v določenem malem delu dobivajo tudi tisti, ki opravljajo logistične naloge za, se pravi, policiste pri izvajanju nalog za varovanje schengenske meje. Po drugi strani se pa tudi dogovarjamo, da bomo poskušali tista najbolj kritična delovna mesta na ministrstvu zaposlit, ki bi omogočala nam v policiji, seveda, da bi lahko predvsem govorimo tista delovna mesta, ki, da bi nam omogočala, da bi javna naročila, ki jih policiji zdaj zaradi, seveda, večjega proračuna na področju investicij policije nujno potrebuje, da bo lahko uspešno nabavila sredstva, da bodo ta delovna mesta bila tako zapolnjena, da ni to tisto ozko grlo pri policiji. To je to, kar zadeva tega pisma ministru za notranje zadeve, zdaj, na policiji, moram reči, da ga, jaz ga nisem videl, da bi ga lahko komentiral. Zdaj, morda, državni sekretar lahko omeni, če ga je že videl, drugače pa, še enkrat poudarjam, kar se tiče zaposlitev, jaz lahko govorim kot predstavnik vodstva slovenske policije, za tiste policiste, ki opravljajo trenutno naloge v tujini ali bodisi na mirovnih misijah ali bodisi v okviru Agencije Frontex ali bodisi, da opravljajo naloge, trenutno jih imamo na, za varovanje meje, jih imamo nekaj tudi na območje Republike Srbije, nekaj jih imamo na območju Republike Makedonije, so seveda ustrezno plačani za ta del, kar govorimo o mešanih patruljah, če bodo opravljale mešane patrulje naloge na območju Republike Slovenije, seveda bodo plačani, tako kot so plačani za delo na območju Republike Slovenije, pomeni na območju svoje policijske uprave so plačani normalno, na območju drugega dela policijske uprave imajo potem seveda nalog za službeno potovanje in temu ustrezno potem plačilo stroškov, če bi pa opravljali delo v tujini, ki presega tisto, kar imamo po sporazumu za čezmejno sodelovanje, ko policist lahko pod določenimi pogoji gre tudi določen del metrov ali pa kilometrov čez mejo, recimo z Republiko Italijo, Republika Avstrija, ravno tako z Republiko Hrvaško, v določenih primerih, pri prijetju storilcev kaznivega dejanja in tako naprej, pa je plačilo že sedaj urejeno, tako da, ko pa dobim pismo ali pa vidimo, bo pa seveda verjetno, če je naslovljeno na Ministrstvo za notranje zadeve, bilo tudi tam odgovorjeno. Zdaj, jaz za ta del ne vem in ga tudi težko komentiram. Hvala.
Gospod državni sekretar, izvolite.
Sandi Čerin
Ja, hvala. Ja, kakor je bilo natančno predstavljeno s strani namestnika, je plačilo policistov opredeljeno z zakonskimi določbami in bo tudi v tem primeru veljalo, kakor je bilo razloženo za ostale policiste, ko delajo v tujini. V kolikor pa je v pismu, ki, kot pravite, je datirano na današnji dan in s katerim vsaj do danes oziroma danes jaz nisem seznanjen, z vsebino pisma, v kolikor je v tem pismu postavljeno vprašanje na kaj drugega ali na kakšno drugo obliko plačila, bomo seveda to ustrezno preučili in podali odgovor sindikatu, skupaj z, seveda, s posvetovanjem, z vodstvom policije.
Hvala lepa, za ta dodatna pojasnila. Želi morda še kdo besedo od članov odbora? (Ne.) Potem zaključujem obravnavo in dajem na glasovanje naslednji predlog sklepa: »Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo se je seznanil z letnim poročilom o delu policije za leto 2018 in ga ocenjuje kot ustreznega ter meni, da njegova obravnava na seji Državnega zbora ni potrebna.« Glasujemo. Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je poročilo sprejeto. Zaključujem to točko dnevnega reda. Prehajam na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA – hvala lepa za udeležbo – in sicer, OBRAVNAVA LETNEGA POROČILA DRŽAVNE REVIZIJSKE KOMISIJE ZA LETO 2018, EPA 493-VIII, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora Republike Slovenije. Kot gradivo ste prejeli še mnenje Državnega sveta z dne 26. 6. 2019, k tej točki dnevnega reda pa so bili vabljeni predstavniki Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, Ministrstvo za javno upravo in pa Državni svet. Letno poročilo Državne revizijske komisije za leto 2018 je bilo posredovano Državnemu zboru na podlagi 68. in 69. člena Zakona o pravnem varstvu o postopkih javnega naročanja. Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ga bo obravnaval na podlagi četrtega odstavka, 41. člena Poslovnika Državnega zbora, ki določa, da matično delovno telo obravnava poročilo, ki je bilo Državnemu zboru posredovano na podlagi zakona ali drugega predpisa, praviloma v treh mesecih po posredovanju. Obravnava na seji Državnega zbora pa se opravi, če tako določa Poslovnik Državnega zbora ali če to predlaga matično delovno telo. Pričenjamo torej z obravnavo Letnega poročila Državne revizijske komisije za leto 2018 in besedo dajem predstavniku Državne revizijske komisije, gospodu Červeku. Izvolite.
Samo Červek
Lep pozdrav, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani vsi ostali vabljeni. Ja, jaz sem Samo Červek, predsednik Državne revizijske komisije. To funkcijo opravljam zdaj dobre 3 tedne, efektivno 24 dni. Žal zaradi bolniške odsotnosti, članica, ki nadomešča predsednika in ki je vodila Državno revizijsko tudi v vmesnem obdobju, po odstopu gospoda Smrdela, se ne more udeležit, je v bolniški, tako da sem žal zdaj sam tukaj. Prvo bi želel čisto na kratko samo predstavit Državno revizijsko komisijo. Nekako, bi rekel, po vsebini, vemo, da je to organ, ki je samostojen, neodvisen in zagotavlja ter izvaja odločanje o zakonitostih v postopkih javnega naročanja. Torej, na dan 31. 12. 2018 je bilo na Državni revizijski komisiji zaposlenih 25 oseb, od tega je bilo 5 funkcionarjev ter 20 javnih uslužbencev, zaposlenih za nedoločen čas in tako je, da, namreč med temi petimi funkcionarji je predsednik in štirje funkcionarji, 17 javnih uslužbencev na uradniških delovnih mestih in 3 javni uslužbenci na strokovno tehnično delovnih mestih. To pomeni, da v bistvu Državna revizijska skupina je pač po število in to, majhen organ, po drugih vidikih pa velik organ. Notranje organizacijske enote so na dan 31. 12. 2018 bile samo kabinet, svetovalna služba in pa podporna služba. Jaz sicer osebno mislim, da je načeloma to okej, vidim pa še neke možnosti za izboljšanje učinkovitosti delovanja organa tudi znotraj samo reorganizacijo. Če pogledamo naprej. Iz leta 2017 na 2018 se je število zaposlenih povečalo iz 23 na 25. Gre za dva nova svetovalca dodatna, ki sta bila zaposlena. Bistvena zadeva, ki pa je – sicer to je statistika, vemo, bistveno pa je, kakšna je učinkovitost na različnih področjih delovanja. Torej, če gremo na učinkovitost na revizijskem področju, primerjava 2017, 2018 – število prejetih zadev se je seveda zmanjšalo in ta trend se že nekaj let v bistvu opaža. Moramo ločiti število prejetih zadev in število rešenih zadev. Sicer je to minimalna razlika. Število prejetih zadev 2018 – 274, število rešenih zadev 244, ampak, če pogledamo leto 2017, edino tale trend je zajet v poročilu, je bilo število rešenih zahtevkov 296. Tako da ves čas upada trend, medtem ko trend na primer v… namreč zakonodaja nam nalaga, da ločimo številke pred odločitvijo naročnika oddaje javnih naročil in po odločitvi naročnika oddaje javnih naročil. Je trend nekako, bi rekel skoraj enak, ni večjih nekih odstopanj statistično gledano.  Zelo pomemben segment je prekrškovni segment, ki je relativno nov in v letu 2018, 2017 nekako je to bil kar velik preskok napravljen, namreč opaža se trend povečevanja delovanja Državne revizijske komisije na področju prekrškov, kjer praktično delajo štirje svetovalci stalno nekako na področju in v tem segmentu menimo, da bomo v letošnjem letu in v naslednjem letu še povečali delovanje. Nekoliko je mogoče ovirana Državna revizijska komisija, ker nima popolnih inšpekcijskih pooblastil in tako nekako se pri obravnavi teh prekrškovnih zadev seveda mora omejiti na tisto, kar opazi, vidi, zazna sama tekom revizijskih postopkov ali tisto, kar jih dobi prijavljeno. Kot sem že rekel, da se je odločalo o 244 zahtevkih, s tem, da v kolikor opazujemo trende za nazaj, so nekako izenačeni trendi, skoraj da izenačeni trendi zavrnitve in ugoditve. Nekoliko je več zavrnitev revizijskih zahtevkov, tako da tudi tu ni nekih večjih odstopanj, če bi tako rekli. Vse skupaj pa se je obravnavalo 2018, tudi 216 prekrškovnih zadev in se jih je pri tem rešilo do konca, to govorim o rešenih 70. Jaz sem čisto tako še danes pogledal, kakšen je trend danes na primer. V tem trenutku glede na lansko leto je 17 zadev manj kot jih je bilo na isti dan, torej lani. Tako da tega dela ni v poročilo, ampak nakazuje določene trende, ki že nekaj let v padanju števila zadev, ampak zelo je pomembno, aktualno seveda sprememba tega Zakona o pravnem varstvu, kjer pa opažamo, da je pa kompleksnost zadev res zmeraj večja, tako da menimo, da dejansko bodo nekateri rezi, nekatere spremembe nujno potrebne. Več bomo kasneje, mogoče tudi s predstavniki Ministrstva za javno upravo, s katerimi lahko rečem, da zelo korektno sodelujemo, smo takoj po mojem nastopu stopili v kontakte in smo pričeli z nekaterimi tudi našimi usklajevanji, našimi predlogi, našimi pogledi, tako da tu lahko samo v bistvu pohvalim naše sodelovanje. In zdaj, če pogledamo statistiko mesecev. Pri Državni revizijski komisiji je tako, da zmeraj nismo odvisni mi od tega, koliko zadev dobimo in je stalno predpoletna mrzlica, tudi v tem mesecu bomo verjetno podrli rekord. Če pogledamo lani, jih je največ prispelo v maju in potem sicer v juniju upadlo in jih je bilo zelo veliko rešeno znova v juliju, kar je jasno s tem zamikom. Vrednost, če gledamo vrednost naročil, največ je bilo zahtevkov v velikih naročilih tistih, ki so pred oddajo javnega naročila, bilo je sicer številčno manj, ampak tiste, ki so bile, so bile zneskovno zelo visoke, kar se vidi tudi v razpredelnicah, in kar pomeni, da v teh zadevah kjer so visoki zneski, ponudniki zelo podrobno pregledajo dokumentacijo, imajo dosti večji interes in zaradi tega prihaja tudi do revizijskih zahtevkov, saj v povprečju se ti revizijski zahtevki, kot sem rekel že, višji. Za lansko leto je aktulno še število prejetih zahtevkov za revizijo glede na zakon. Namreč seveda velik, največji delež je torej ZN-3, štiri zadeve so se še obravnavale po starem zakonu ZN-2, ostalo je v bistvu zanemarljiva številka, ki dejansko ne pomeni ničesar. Namreč, ta statistični vzorec je pravzaprav / nerazumljivo/, in da bi kakšne trende iz tega izpeljali.  Število prejetih zahtevo za revizijo glede na kategorijo naročnika nam pove, da v bistvu največ, največje število prejetih zahtevkov za revizijo pomenijo javni zavodi, 74. Skupen delež je skoraj da 30 %, takoj za njimi sledijo organi samoupravnih lokalnih skupnosti 67 in organi Republike Slovenije 30. Seveda pa je zanimivo pogledati statistiko kaj to po vrednosti pomeni, saj so na primer javni zavodi kljub številčnosti, v bistvu niso visoki zahtevki, ne gre za zadeve kjer so veliki zneski zadaj, ampak so veliki zneski zadaj predvsem pri organih Republike Slovenije. izmed zahtevkov za revizijo, ki pa jih je državna revizijska komisija prejela v letu 2018, je bilo 24 zahtevkov, delež je 9,72 %, kar je v bistvu majhen delež. Taki, ki so bili vloženi v postopku oddaje javnih naročil, ki se sofinancirajo iz evropskih sredstev, kar je v bistvu opaziti upad, glede na delež leta 2017, ki je bilo takšnih zahtevkov 31, in je bil delež 10,65 %, torej minimalni upad teh delov. Če razdelimo tale del, torej pred odločitvijo naročnika, kar je za nas zelo pomembno, ali po odločitvi naročnika, se pa vidi, da je slika takšna, da je največ število bilo skupaj, mislim najmanjše število je bilo skupaj pred odločitvijo naročnika, 57 in pa skupaj / nerazumljivo/ in po odločitvi naročnika bistveno več skupaj, 190. Torej enak trend kot pri tem kjer niso vsi financirani iz evropskih sredstev. Če gremo pogledati preglednico številka 6 in kasneje potem komentar na strani 22 in 23, vidimo, preglednica skupno število prejetih zahtevkov za revizijo glede na kategorijo naročnika sofinancirani iz sredstev Evropske unije, njihova vrednost, vidimo da je na prvem mestu, če gledam, piše drugi subjekti, povprečna vrednost 6 milijonov 600, potem organi Republike Slovenije, 5 milijonov 350, in kasneje javni zavodi 2 milijona 800 in organi samoupravnih lokalnih skupnosti 2 milijona 350. Organi Republike Slovenije so največkrat prejeli zahtevek za revizijo v primeru javnih naročil, ki se sofinancirajo iz sredstev Evropske unije, torej 12, kar je 5 % delež, sledijo organi samoupravnih lokalnih skupnosti in pa drugi subjekti ter javni zavodi za 8,33 %. Kot pravim, mogoče sama statistika ne pove veliko o teh zadevah, zelo pomembna je vsebina, ker to je igra številka, ko se pokaže.  Prejeti zahtevki za revizijo glede na regio naročnika. Tukaj je popolnoma pričakovano število javnih naročil osrednje slovenske regije, 128, kar pomeni skupaj 51,82 %. Potem je na primer podravska regija, 12,55 %, kar je seveda bistveno manj, in pa savinjska regija 10,53 % na tretjem mestu. Samo iz Zasavske regije ni bilo nobenega zahtevka.  Časovna dinamika. To je bila tudi debata med nami in tudi MJU. Zdaj, v kolikor pogledamo v kakšnih rokih so se reševale zadeve, nam zakonodaja nalaga 15 delov dni od prejema popolnega zahtevka. Seveda je tudi treba vedeti, kdaj je zahtevek popoln, če se spustimo čisto v pravno teorijo in celotna dokumentacija, kdaj je res pridobljena celotna dokumentacija in potem se od vsakega prejema znova podaljšuje lahko ta rok. V utemeljenih primerih, to je pravni standard, ki ga seveda moramo napolniti državni revizijski komisiji kaj pomeni utemeljen primer, pa se ta rok podaljša še za 15 dni. Povprečno je državna revizijska komisija reševala vse zahtevke v teh zakonitih rokih in je bilo podaljševanj manj kot 19 %, 18,62 % vseh zahtevkov, ki so se obravnavali. Se pravi, da večji del nekih takšnih podaljševanj ni bilo, da bi bile strašansko moteče. Je pa res, da lahko pereče kdaj pomeni podaljšanje v utemeljenem primeru. To je pa lahko stvar debate in stvar razlage. In tu jaz tudi vidim določene možnosti izboljšav, če tako imenujem.  Statistično gledano, je še mogoče zanimiva primerjava, na strani 31, grafikon številka 3, iz predstavljenih podatkov je razvidno, da so bili vlagatelji, ki so vložili zahtevek za revizijo po sprejemu odločitve oddaje javnega naročila po sprejemu odločitve oddaje javnega naročila bolj uspešni kot vlagatelji, ki so vložili zahtevek za revizijo pred sprejemom odločitve javnega naročila. Tu smo poskušali sicer malo bolj analizirati, tako ko sem dobil komentarje, pardon, nisem sodeloval pri tem. Ampak ni bilo nekih jasnih podatkov zakaj je temu tako, ampak statistika je enaka že skozi vsa leta. število / nerazumljivo/ zahtevkov za revizijo glede na kategorijo posameznega naročila, to smo spet pri organih, organih samoupravnih lokalnih skupnosti, javni skladi, javne agencije. Jaz mislim, da to je pač statistika, ki se mora pogledati. Pomembno je še mogoče primerjava podatkov glede na kategorijo posameznika naročnika in vrste odločitve v preglednici številka 13, kjer so opredeljeni naročniki na levi strani in je potem statistika zelo jasna na primer organi Republike Slovenije zavrženi trije primeri, zavrnjeni zahtevki 30, delno ugodenih 0, ugodenih 28. Organi samoupravnih lokalnih skupnosti imajo zavrnjenih 15 zahtevkov, delno ugodenih 2, ugodenih 9. Tule se potem lahko glede na prakso Državne revizijske komisije nekako tudi zrcali slika delovanja teh posameznih organov v naši državi, kar pripelje do revizijskih zahtevkov. Sicer pa, če pogledamo število javnih naročil in zneske na ravni Republike Slovenije in pa število revizij, je število revizij pravzaprav zelo majhno. In potem je tudi lahko, bi rekel, delovanje organa Državne revizijske komisije hitro in učinkovito tudi s tega razloga. In jaz temu tudi pripisujem, da smo pravzaprav po statistiki evropski, ki smo jo pridobili in smo jo tudi posredovali Ministrstvu za javno upravo, pravzaprav verjetno najhitrejši organ po odločanju, kar se tiče v Evropski uniji.  Kar pa jaz želim poudariti, da hitrost odločanja, po mojem, ni ravno pravi kazalnih delovanja nekega organa. Je, kajti v kolikor želimo zagotoviti pravno varnost je seveda hitrost nekega pravnega varstva zelo zelo pomembna, ampak ne na račun kvalitete reševanja takšnih zahtevkov. Zato bi sedaj tule samo naglasil, sicer ni mogoče direktno vezano na letno poročilo. Namreč, po sestankih, sestanku tudi z MJU smo nekako izmenjali naša stališča in smo se nekako zedinili tudi v vseh teh bistvenih poglavjih predloga zakonodaje, ki sledi skorajda v obravnavo. Menimo, da bi sicer ne dosti, ampak bi sicer nekako povečanje števila funkcionarjev za dva lahko pomenilo dodatno vrednost, sploh če bi bila to dva diplomirana pravnika. Glede same instance, to pa se spomnim že iz mojega prvega mandata, tistega malo manj kot triletnega, sem v bistvu zagovarjal instanco, kajti menim, da sodna veja oblasti mora imeti roko tudi nad tem in jaz ne vidim v tem nič slabega. Sam sem preživel sisteme, ki sem se ves čas s sodišči srečeval in tako naprej, ampak kako   tole oblikovati, je pa seveda druga pesem. Mi smo nekoč zagovarjali sicer, pa tudi zdaj smo omenili to Vrhovno sodišče, ker je pač avtoriteta, specializiran senat, zelo hitre odločitve, da padejo 30, 60 dni, kar bi pomenilo, da bi neka prana varnost bila dejansko izpostavljena in za nad direkten feedback. Po zadržkih s strani MJU smo akceptirali tudi njihove poglede, je pač predlog upravnega spora. Tukaj vidimo mogoče neke sistemske probleme, kajti vemo, da se smiselno uporablja ZPP po naših postopkih, v upravnih sporih, se obravnavajo eni drugi dokončni posamični akti, kar naša odločba seveda sklep ni. In nekako upam, da bomo prišli do tistega pravnega varstva, pa četudi je to Upravno sodišče, upravni spor, ki bo pomenilo dodano vrednost in dodano neko pravno varstvo, da ne bomo čez nekaj časa rekli, da imamo instanco, ker jo pač imamo, ni pa neke dodane vrednosti za pravno varnost v naši državi. Predvsem tukaj govorim, želimo hitre rešitve, konkreten feedback za državno revizijsko komisijo, kaj je naredila narobe in tako prilagajaš svojo prakso, kar je zdaj velik problem lahko. Druga stvar je, ne podaljševanje postopkov, ker to pomeni tudi podražitve postopkov glede na to, da sem skoraj 20 let bil po sodiščih tudi, vem kaj lahko pomeni podaljševanje postopkov s strani stroškov in odvetnikih stroškov, ki na koncu pravzaprav ne koristijo nikomer, razen odvetniku. To je dejstvo. Tako da, to je nekako na kratko kar se tiče našega poročila. Je pa res, sem nov, imamo neko vizijo, želim neke stvari spreminjati v prihodnjih mesecih ali letu, bi rekel.
Hvala tudi vam.  Želi besedo predstavnica ministrstva. Državna sekretarka, gospa Mojca Ramšek Pešec. Izvolite, imate besedo.
Mojca Ramšak Pešec
Hvala lepa gospod predsedujoči. Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani vabljeni!  Ministrstvo za javno upravo je to priporočilo prebralo, ga natančno proučilo in meni, da je zelo dobro poročilo. Vsebuje vse pomembne statistične in tudi vsebinske podatke, ki kažejo na stanje na področju revizijskih postopkov v postopkih javnih naročil v Republiki Sloveniji. Tudi jaz bi rada izpostavila zelo dobro in korektno sodelovanje že ves čas z Državno revizijsko komisijo. Vsa priporočila, predlogi in v končni fazi tudi praksa Državno revizijske komisije so zelo pomemben vir podatkov in pomembni vir za odločanje na Ministrstvu za javno upravo tako v okviru svetovalne funkcije, ki ministrstvo opravlja, naročnikom v postopkih javnih naročil kot tudi podlaga, pomembna podlaga za normativno dejavnost oziroma normativna opravila, ki jih ministrstvo opravlja tako na področju Zakona o javnem naročanju kot tudi Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja.  In če dovolite, bi morda v zvezi s tem zakonom, glede na to, da tudi pristojne komisije tega Državnega zbora obravnavala problematiko oziroma tematiko o ustreznosti oziroma neustreznosti ureditve pranega varstva v postopkih javnega naročanja v Sloveniji, podala malo več informacij, da je predlog novele zakona šel že skozi in je zaključena javna razprava in tudi medresorsko usklajevanje, tako da bo predlog zakona na vladni proceduri obravnavan v juliju in potem predvidoma v jeseni v Državnem zboru. Predlog novele zakona v bistvu strmi k trem ciljem in sicer, povečati neodvisnost in strokovnost organa pravnega varstva v postopkih javnega naročanja, to je Državna revizijska komisija in sicer preko drugačnega načina imenovanja članov in predsednika Državno revizijske komisije preko posebnega neodvisnega telesa, to je posebne komisije, ki jo imenuje sodni svet izmed svojih članov. Poveča se število članov Državno revizijske komisije in zaostrijo pogoji za imenovanje za člana oziroma predsednika.  Drugi cilj je povečanje učinkovitosti pravnega varstva v postopkih revizij, zlasti v večjih projektih, tako da se določa rok v katerem mora naročnik sprejeti potem novo odločitev v primeru, da je bil zahtevek za revizijo uspešen. Določa naj prednostna obravnava revizijskih zahtevkov v večjih projektih, presoja se zgolj bistvene kršitve in določa kaj so to bistvene kršitve in katere se presojajo. Kot je pa že gospod predsednik omenil, se pa uvaja pravosodno varstvo zoper odločitve Državne revizijske komisije preko upravnega spora zoper odločitve, določa pa se nesuspenzivni učinek, kar pomeni, da vam podpis pogodbe pa ne bi   (nadaljevanje) bil s tem ustavljen. Tako da to je predlog zakona, ki ga je pripravilo ministrstvo, ga uskladilo in bo šel v kratkem skozi vse zakonodajne procedure. Hvala lepa.
Hvala tudi vam, gospa državna sekretarka. Želite besedo še predstavnik Državnega sveta? Gospod Marjan Maučec, izvolite.
Marjan Maučec
Hvala za besedo. Komisija za državno ureditev v Državnem svetu je to obravnavala na svoji 24. seji 8. maja in če začnem tu pri koncu, kjer je zdaj največ bilo povedanega tudi z… pred nami Revizijska komisija in pa tudi z Ministrstva za javno upravo. Naša skrb je bila pri tem, kako zagotoviti pravno varstvo. Zdaj slišimo, da so zadeve več ali manj usklajene, ampak smo tudi opozorili, pa razmišljati dali zakonodajalcu, da je treba razmišljati tudi verjetno o samem konceptu javnega naročanja, zato smo imeli v mislih centralno naročanje, tako da potem bo zadeva bolj pregledna, bolj jasna, transparentna, če hočete, da se ve kdo pa kaj. Mislim pa, da to kar je bilo povedano, da če hočejo več funkcionarjev pa več pravnikov, kar mislim, da je zelo napačno, ker mislim, da jih imajo preveč. Bolj težko so nas prepričali, če ravno ne tudi predstavnica takrat, ki je bila navzoča, je na koncu sama priznala, da kar se tiče nekih specifičnih zadev, kar so v javnih naročanjih – kot so gradbeništvo, medicina, računalništvo – tam so podhranjeni / nerazumljivo/ na fakulteto, na univerze, zunanje sodelavce in potem je tu že časovna komponenta problematična, pa tudi mislim, da je to seveda prav v pristojnosti, če že, kadrovsko se morajo okrepiti, mislim, da bi se morali okrepiti na tem področju, da so potem suvereni, časovno kontrolirani med sabo. Če ravno so potem omenili, da bodo delali nekako v obliki senata, sprejemali končno odločitev glede na stališče, ki ga dobijo z zunanjimi svetovalci. Naš prispevek je bil v tem smislu, da naj razmišljajo o tem konceptu, da se obogatijo s strokovnjaki v sami komisiji. Drugače pa, kot je bilo povedano, poročilo kar se tiče same forme, statistike, je vedno lahko tako ali pa drugačna… smo prepričani, da organ deluje v redu. Tudi smo povprašali, če so kakšni pritiski politični, ali pa kakšni drugi, vendar je bilo suvereno povedano, da tega ni in potem ni bilo nobenega zadržka. Smo se seznanili s poročilom, pa kot povedano dali tudi neka priporočila, ki so dobronamerna. Hvala.
Hvala tudi vam. S tem pa dajem besedo članicam in članom odbora in kot prvi prijavljeni besedo dobi gospod poslanec Dušan Šiško. Izvolite.
Podpredsednik, hvala. Saj ne bom dolgi bil, ker se bom po tem govoru opravičil in bom mogel it na naslednji odbor, ampak zavedati se moramo, da DKOM o sporih med ponudniki in naročniki, kjer je po naravi tista stranka, ki spor izgubi, praviloma nezadovoljna z izidom, kar je predvsem razumljivo. Problem se kaže v tem, da komunikacija ne posega v integriteto organa, temveč se spušča na sfero njihove osebne integritete. Ne preseneča me dejstvo, da je vodja Državne revizijske komisije, Borut Smrdel odstopil. Tako je v začetku aprila v odstopni izjavi dejal, pa bom prebral: »Ko sem bil imenovan za navedeno funkcijo, sem iskreno verjel, da za njeno opravljanje zadostujeta strokovno znanje in poštenje. Moje razmišljanje je bilo, ko se zdaj ozrem nazaj, naivno.« Mislim, da nam to vse pove in v Slovenski nacionalni stranki celo ocenjujemo, da te komisije tudi ne potrebujemo. Hvala.
Gospod Šiško, mikrofon prosim. Hvala lepa za razpravo. Naslednji pa se je k besedi prijavil še poslanec Polnar. Izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoči.Gospe in gospodje, za izhodišče razprave o delu Državne revizijske komisije sem vzel dogodek, ki se je zgodil lansko leto novembra meseca na drugi redni seji Državnega zbora,   (nadaljevanje) ko je zbor sklepal o soglasju k spremembam in dopolnitvam Poslovnika Državne revizijske komisije. Gre seveda za postopke oziroma pravno varnost v postopkih javnega naročanja. Poslovnik oziroma sklep o soglasju k poslovniku je Državni zbor moral sprejeti za voljo sprememb Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja. Tisto, kar je mene osebno malo iritiralo je bilo, da je na podlagi Poslovnika, ki ga je Državna revizijska komisija poslala Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora ugotovila dve stvari. In sicer, da naslov ne ustreza vsebini akta, saj ga ne le dopolnjuje, ampak ga tudi spreminja na številnih mestih in pa, da ima predloženo besedilo relativno veliko število pravno-tehničnih pomanjkljivosti. To so kaj pa, da potem v medsebojnem sodelovanju zgladili in na podlagi intervencije Zakonodajno-pravne službe je tisti Poslovnik tudi bil sprejet z vsemi njenimi spremembami. Ampak mi se danes pogovarjamo o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja in mene resnično zanima kako to pravno varstvo zgleda, če pa imajo nosilci tega pravnega varstva, kar neprikrit problem z oblikovanjem lastnega Poslovnika, ampak to je vprašanje, ki naj ostane zgolj retorično. Kar se tiče glavnih dveh ciljev Državno revizijske komisije mislim, da iz gradiva lahko ocenimo, da je prvi cilj težnja po gospodarnosti javnega naročanja in da je drugi cilj učinkovitost pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil. Pri gospodarnosti javnega naročanja je seveda takoj težava, zaradi notranje nekonsistentnosti samega osnovnega namena Državne revizijske komisije. Namreč v tistem trenutku, ko Državna revizijska komisija odloči, da nekemu zahtevku ugodi pomeni, da je neizogibno podaljšala njegovo časovno dimenzijo. Čas kot spremenljivka pa je pri vsakem izračunu gospodarnosti pomemben pri nekaterih celo odločilni dejavnik in v takem primeru je popolnoma jasno, da o kakršnikoli gospodarnosti javnega naročanja ne moremo govoriti.  Druga zadeva pa se nanaša na učinkovitost pravnega varstva, pri čemer avtorji poročila tudi sami jasno povedo, da ne obstaja niti metodologija in da ne obstajajo unificirani kvantitativni kriteriji za ugotavljanje tovrstne učinkovitosti. Pa kljub vsemu, Državna revizijska komisija stane Republiko Slovenijo gledano na povprečje zadnjih petih proračunskih let tako malo manj kot milijon 200 tisoč evrov letno, v petih letih malenkost manj kot šest milijonov in tukaj se moramo vprašati ali je ta dober milijon evrov, ki je gledano na celotne odhodne proračuna seveda minoren znesek smotrno naložil. Osebno mislim, da ne in da Državna revizijska komisija v takšni obliki kot je sedaj zasnovana praktično ne počne nič drugega kot povzroča komplikacije v delovanju države. Bi pa imel eno čisto konkretno vprašanje, ker si nisem znal dobro raztolmačiti ene tabele oziroma podatkov iz tabele dopuščam možnost, da česa nisem razumel oziroma, da se motim. Prosil bi v prilogi številka 2, ko se govori o podatkih o številu ugodenih zahtevkov za revizijo v letu 2018 je na pozicijah od 64 do 66 tista znamenita oziroma znamenit primer Darsa in njegovega javnega naročila za izvedbo druge cevi Karavanškega predora. Ta postavka in tudi vrednost te postavke se trikrat ponovi. Ne znam si raztolmačiti zakaj, ker namreč, ko človek potegne skupaj kumulativno vrednost teh ugodenih zahtevkov, potem ugotovi, da se vrednost 121 milijonov   (nadaljevanje) in 500 tisoč dejansko trikrat ponovi tako, da tudi kumulativna vrednost je temu prilagojena pa ne vem, če je to čisto prav. To bi prosil, gospoda predsednika, če mi lahko pojasni.  Hvala.
Hvala tudi vam. Želi morda še kdo od prisotnih poslancev besedo? Hvala lepa. Potem bi pa prosil predsednik Državne revizijske komisije oziroma predstavnika ministrstva, da pojasnite.
Samo Červek
Jaz sem pogledal sedaj 64, 65, 66 Družba za avtoceste Republike Slovenije izgradnja vzhodne cevi gradnja odprti postopek. Odprti postopek se trikrat po vložitvi naročnika trikrat da, da, da druga sredstva EU. Eden in isti znesek se ponavlja trikrat zapored. V tem trenutku jaz enostavno ne znam niti pojasniti. Sumim ja, to lahko sedaj rečem, da so trije zahtevki bili na isto zadevo, da se non-stop ponavlja, drugega konkretnega nekega globljega razloga za to jaz ne vidim.
Gospod Polnar, izvolite.
V redu, saj nekaj podobnega sem pričakoval. To namreč ni edini primer v vseh teh prilogah, zato predlagam, da te priloge ponovno pregledate in zlasti kumulativne vrednosti, s katerimi, potem operirati na koncu vsake priloge vendarle temu primerno prilagoditi, zato da boste dali od sebe pravilni podatek, ker za to gre. Državna revizijska komisija mora posredovati javnosti v tem primeru Državnem zboru, ko poroča o svojem delu za leto 2018 korektne, pravilne podatke in za to gre.  Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod Polnar. Želi še kdo besedo? (Ne.) Zaključujem obravnavo.  Prehajamo na glasovanja. Ker odbor, žal, ni sklepčen to ni mogoče. Smo? Odlično. Gospod Polnar, bi vas še vprašal ali ste prej podal proceduralni predlog, da se poročilo dopolni? (Ne.) Na glasovanje dajem naslednji predlog sklepa: »Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo se je seznanil z letim poročilom Državne revizijske komisije za leto 2018 in ga ocenjuje kot ustreznega ter meni, da njegova obravnava na seji Državnega zbora ni potrebna.« Glasujemo.  Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Predlog sklepa je bil sprejet.  S tem, spoštovani, zaključujem to točko dnevnega reda.  Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA, IN SICER, NA OBRAVNAVO LETNEGA POROČILA INFORMACIJSKEGA POOBLAŠČENCA ZA LETO 2018 Z OZNAKO EPA 616-VIII, KI JE OBJAVLJENA NA SPLETNIH STRANEH DRŽAVNEGA ZBORA.   Kot gradivo ste prejeli še mnenje Državnega sveta z dne 26. 6. 2019 ter k točki dnevnega reda pa so bili vabljeni informacijski pooblaščenec, Ministrstvo za javno upravo, Državni svet in pa Ministrstvo za pravosodje. Letno poročilo informacijskega pooblaščenca za leto 2018 je bilo posredovano Državnemu zboru na podlagi 14. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu. Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ga ob obravnaval na podlagi četrtega odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora, ki določa, da matično delovno telo obravnava poročilo, ki je bilo Državnemu zboru posredovano na podlagi zakona ali drugega predpisa praviloma od treh mesecih po posredovanju. Obravnava na seji Državnega zbora pa se opravi, če tako določa Poslovnik državnega zbora ali če to predlaga matično delovno telo. S tem pričenjamo z obravnavo letnega poročila informacijskega pooblaščenca za leto 2018. Želi besedo predstavnik informacijskega pooblaščenca? Izvolite. Prosim za magnetogram, če se predstavite. Izvolite.
Mojca Prelesnik
Dober dan! Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka. Lep pozdrav vsem skupaj! Na hitro bi se sprehodila čez letno poročilo.  Leto 2018 je bilo vsekakor za informacijskega pooblaščenca do neke mere prelomno, kot sem že večkrat omenila. Predvsem zaradi tega, ker smo, bom rekla, slavili, v narekovajih, 15 let obstoja zakona o dostopu do informacij javnega značaja. In ker so take okrogle obletnice je vedno čas za pogled nazaj in tudi za pogled naprej ob takih obletnicah. Smo tudi izdali eno posebno brošuro, ki smo jo namenili praksi informacijskega pooblaščenca, nekoliko vel o tem mogoče v nadaljevanju. In pa seveda prvo leto evropske uredbe o varstvu osebnih podatkov, GDPR, kot se je tudi pri nas prijela kratica.  Zgolj v nekaj besedah najprej področje dostopa do informacij javnega značaja. Obravnavali smo 549 pritožbenih postopkov smo imeli odprtih. Trend pritožbenih zadev vsako leto narašča. Tudi v lanskem letu je naraščal. Žal pa smo spet ugotovili, da je naraščalo število molkov. Torej, situacij, ko prvostopenjski organ na zahtevo prosilca ne odreagira in molči, kot že sama beseda pove. Izdali smo 288 meritornih odločb. In za primerjavo 236-krat smo se v lanskem letu ukvarjali s tem nedopustnim molkom državnih organov. Smo pa kljub večjemu pripadu ponovno skrajšali čas reševanja naših zadev, smo ga v bistvu v zadnjih petih letih, bom rekla, prepolovili. Tako da v povprečju rešujemo eno zadevo na področju dostopa do informacij javnega značaja 32 dni. Seveda tiste zadeve, ki so kompleksnejše nekoliko več, zadeve, ki niso toliko kompleksne nekoliko manj, ampak v povprečju smo na 32 dneh.  Z veseljem ugotavljam, da na področju dostopa do informacij javnega značaja naše odločbe imajo težo, jih ljudje sprejemajo in zato imamo tudi relativno malo tožb vloženih. Okoli 11 %, 10, 11 % vsako leto zoper naše odločbe je vloženih teh tožb. 11,8 konkretno v lanskem letu. Smo pa dobili v lanskem letu izrazito povečanje števila zaprosil za mnenje oziroma stališča informacijskega pooblaščenca, kljub temu, da smo mi zgolj in samo pritožbeni organ in v principu ne smemo svetovati prvo stopenjskim organom izven konkretnega pritožbenega postopka, vendar imamo sedaj v teh 15 letih tako obširno prakso, da lahko napotujemo prosilce za mnenja na obstoječe odločbe oziroma postopkovno pa absolutno lahko svetujemo. V lanskem letu smo na področju dostopa do informacij javnega značaja pisno svetovali 287 prosilcem in 640 po telefonu, ker vodimo posebno statistiko.  Področje varstva osebnih podatkov, leto 2018 je bilo res specifično za informacijskega pooblaščenca, kot že rečeno, zaradi nove splošne evropske uredbe o varstvu osebnih podatkov, ki smo jo začeli uporabljati povsod v vseh državah članicah s 25. majem. V bistvu je bilo celo leto informacijskega pooblaščenca nekako posvečeno učinkovitemu začetku uporabe GDPR. Zelo veliko naporov smo vlagali zato v ozaveščanje tako upravljavcev zbir osebnih podatkov, kot tudi posameznikom. Angažirali smo se tudi na dajanju pripomb na novi predlog zakona o varstvu osebnih podatkov. Tako da smo bili tukaj kar aktivni, smo sodelovali z Ministrstvom za pravosodje in smo številna mnenja tudi podali tudi na dikcije predlogov zakonov. Predvsem smo se pa, bom rekla, kot urad reorganizirali. Informacijski pooblaščenec se je v lanskem letu okrepil, kot tudi vsi ostali informacijski pooblaščenci po Evropi, ker je bila to zahteva Evropske komisije takšna, da zaradi nove evropske uredbe o varstvu osebnih podatkov je to terjalo okrepitev, bom rekla, vseh informacijskih pooblaščencev oziroma Data protection authorities znotraj Evropske unije. In odprli smo zato tudi nov sektor za preventivo, ker smo enostavno ugotovili, da ljudem v resnici manjka znanja s področja varstva osebnih podatkov. In smo v tem smislu nudili pomoč. Vodili smo tisoč 29 inšpekcijskih zadev, kar je 57 % povečanje glede na preteklo leto. In pa postali smo polnopravni član evropskega odbora za varstvo osebnih podatkov. Verjetno se boste spomnili iz preteklih let delovne skupine 29, ko smo vsi informacijski pooblaščenci znotraj Evrope bili združeni v to delovno skupino in smo bili posvetovalno telo evropske komisije, zdaj pa smo polnopravni član Evropskega odbora za varstvo osebnih podatkov, ki je organ, ni več svetovalno telo in odločitve EDPB, so pravno zavezujoče, torej so pravno veljavne odločitve, ki se morajo spoštovati v vseh državah članicah Evropske unije.  Na obeh področjih je naš cilj učinkovito varstvo in zagotavljanje pravic posameznikov, predvsem pa v sodelovanju z zavezanci in stroko. Zdaj, celotna ta na kratko predstavljena statistika nam uspeva oziroma nam je v lanskem letu uspela s 40. zaposlenimi pri informacijskem pooblaščencu, vključno s predstojnikom kot edinim funkcionarjem v tem organu in pa z 1,8 milijonov evrov velikim proračunom.  Zdaj, res na kratko mogoče, po posameznih področjih. Na področju dostopa do informacij javnega značaja poleg že omenjene statistike, lahko z veseljem povem, da nismo uvedli nobenega prekrška zaradi kršitve Zakona o dostopu do informacij javnega značaja ali pa Zakona o informacijskem pooblaščencu ali pa Zakona o medijih in to je tudi en tak pokazatelj, da se odločbe informacijskega pooblaščenca spoštujejo. Smo pa izdali eno prekrškovno odločbo oziroma en prekršek smo izrekli še za postopek iz leta 2017, ko je v bistvu zavezanec po prejemu zahteve prosilca dejansko uničil dokument in to je prekršek po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. To je bil pa tudi edini prekršek mislim, da v vsej praksi informacijski pooblaščenec samo še enkrat v vseh petnajstih letih izrekel eno globo, tako da, to je razveseljujoč podatek.  Ukvarjali smo se pa s številnimi odmevnimi primeri. Recimo, da omenimo. Nekaj smo teh primerov omenili tudi v letnem poročilu. Ukvarjali smo se z žico okrog Slovenije, ko je Transparency International od zavoda za blagovne rezerve zahteval podatke o stroških za to žico, če se boste spomnili. Ponovno smo se ukvarjali z izplačili profesorjev, tokrat na pravni fakulteti, mariborski, po pogodbah. Ukvarjali smo se s pogodbo med Občino Hoče - Slivnica in družbo Magna Steyr. Ukvarjali smo se s kazenskimi postopki v teku, s testi interesa javnosti, zelo veliko smo se ukvarjali tudi z okoljskimi informacijami, tako da je bil bil nabor naših primerov tudi v lanskem letu zelo zelo pisan. Tudi na področju dostopa do informacij javnega značaja smo v lanskem letu veliko pozornost namenili izobraževanju in ozaveščanju. Za Dan pravice vedeti, smo ponovno organizirali posvet in pa, kot že omenjeno, ob 15 letnici Zakona o dostopu do informacij javnega značaja izdali poseben vodnik po praksi informacijske pooblaščenca, podelili smo pa tudi nagrado ambasador transparentnosti, torej ambasadorja, kot ambasadorja transparentnosti smo v lanskem letu prepoznali oddajo Tarča oziroma celotno ekipo oddaje Tarča. Od leta 2003, ko je ta oddaja dejansko nastala, so v resnici številne njihove zgodbe nastale prav preko Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ko so novinarji zahtevali podatke od najrazličnejših zavezance v javnem sektorju.  Kaj lahko ugotovimo na področju dostopa do informacij javnega značaja? Kot že omenjeno, je ta trend rasti kot vsako leto, relativno malo upravnih sporov. Zelo dobro sodelovanje z zavezanci, bom rekla, predvsem kot omenjeno, nismo izrekli praktično nobenih prekrškov v vseh teh letih in tudi v lanskem letu ne. Kot poseben problem sem pa že omenila, ponoven porast števila molkov. To še vedno ocenjujemo, da je nedopustno, da enostavno organi zavezanci ignorirajo zahteve prosilcev za informacije javnega značaja. Zanimivo je, da še vedno, tudi v lanskem letu beležimo majhno število pritožb zoper poslovne subjekte pod prevladujočim vplivov, kljub tej noveli, ki smo jo pred leti dobili in se je nekako pričakovalo, da bo veliko teh zahtev in tudi veliko pritožb. Se dejansko samo 3,8 % vseh naših pritožbenih zadev, smo dejansko dobilo samo 21 pritožb s tega področja, se pravi 3,8 % vseh pritožbenih zadev. Sicer je to nekaj več kot v letu 2017, je pa to v principu vseeno malo, glede na celotno število pritožbenih zadev. Najbrž je razlog v tem tudi, da gre za omejen krog informacij javnega značaja, da je definicija informacije javnega značaja tukaj nekoliko ožja in pa da že sam zakon nalaga številne obvezne objave na spletu.  Kar se tiče napotitev zavezancem, ki smo jih nekako prepoznali. Ocenjujemo, da bi vsi organi zavezanci praktično morali več pozornosti nameniti samemu postopku in pa tudi komunikaciji s prosilci, predvsem neformalni komunikaciji. Zakon o dostopu do informacij javnega značaja postulira to neformalno komunikacijo z organi, seveda v cilju čim hitrejšega pridobivanja informacij. Želeli bi si od organov zavezancev tudi boljše obrazložitve, takrat ko zahtevo zavrnejo zaradi obstoja kakršnekoli izjeme od prostega dostopa. Ugotavljamo, da se vseeno preširoko tolmači izjema notranjega delovanja, torej prevečkrat se v praksi uporabi in premalo se izkaže konkretna škoda, ki jo zakon zahteva, ki bi nastala, če bi se informacija razkrila javnosti. Govorimo o takem pavšalnem sklicevanju na izjemno notranjega delovanja.  Ugotavljamo tudi, da organi zavezanci še premalo uporabljajo 7. člen Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, tako imenovani delni dostop in v resnici zavrnejo zahtevek prosilca v celoti, četudi bi se dalo na konkretnem dokumentu prekriti tiste dele dokumenta, ki pomenijo kakršnokoli izjemo. Od prostega dostopa je seveda lažje, da se v celoti zavrne zahteva, kar pa seveda ni dobro.  Pri informacijskem pooblaščencu bi si vseeno želeli tudi nekoliko več poguma organov zavezancev, torej prvostopenjskih organov, sicer v tem smislu, da bi prepoznali vrednost in korist testa interesa javnosti. Le v 7 % vseh zadev nekako se pojavlja tisti test interesa javnosti. To pomeni, da sicer gre za izjemo od prostega dostopa, vendar gre za situacijo in informacije, ki so tako pomembne za javnost, da se informacija javnosti kljub temu, da seveda izjema obstaja, za javnost odpre. To ne govorimo o informacijah, ki so interesantna za javnost, ampak o informacijah, ki so v interesu javnosti. Se pravi, da se nanašajo bodisi na javno zdravje, porabo javnega denarja, mogoče tudi vi poslanci imate obširno razpravo o taki temi v parlamentu. Se pravi za informacije, ki zadevajo en velik krog ljudi. Tako, da mi smo vsa ta priporočila strnili v letnem poročilu in upamo in verjamemo, da bodo zavezanci oziroma prvostopenjski organi to tudi prebrali in tudi prepoznali rednost teh naših priporočil. Kar se tiče področja varstva osebnih podatkov. Kot že rečeno, leto 2018 je bilo posvečeno reformi varstva osebnih podatkov v Evropski uniji GDPR prinaša izrazito okrepljene dolžnosti upravljavcev na en strani, na drugi strani pa okrepljene pravice posameznikov. Pri upravljavcih govorimo o dolžnostih samoprijave tako imenovani »data bridge notifikation« tega do sedaj v našem pravnem redu v resnici nismo poznali. Zdaj pa GDPR nalaga, da zavezanec, kjer pride do kršitve varstva osebnih podatkov v določenih primerih mora v 72 urah o tem obvestiti oziroma se samprijaviti pri informacijskem pooblaščencu.  Dobili smo institut »data protection officer«, torej uradnih oseb za varstvo osebnih podatkov, ki jih nekateri zavezanci morajo imenovati. Tam kjer GDPR to natančno nalaga. Dobili smo poseben institut dolžne presoje vplivov na zasebnost, torej analize tveganj na področju varstva osebnih podatkov, evidence dejavnosti obdelav, načela preventivnega delovanja so bistveno širša, tako da dolžnosti upravljavcev je novih kar nekaj.  Številne so tudi pravice posameznikov oziroma so okrepljene, tako recimo pravica do pozabe, pravico do omejitve obdelave, pa nova pravica do prenosljivosti osebnih podatkov, dolžnega seznanjanja posameznikov glede obdelave njihovih osebnih podatkov, tako da ta nabor pravic se je je v resnici okrepil.  Omenila sem že, da smo vodili v lanskem letu 1029 inšpekcijskih zadev, 330 smo jih imeli v javnem sektorju in 699 v zasebnem, kar pomeni 87 % glede na leto 2017 in tudi 57 % povečanje zadev na enega nadzornika. Če je imel en nadzornik v letu 2017 61 zadev, je imel v letu 2018 92 odprtih zadev. Kršitve so v principu nekako vsa leta enake, torej vrste kršitev od nezakonitih razkritij, posredovanj osebnih podatkov, nezakonito neposredno trženje, zbiranje osebnih podatkov brez pravne podlage, še vedno nezakonit video nadzor, neustrezno zavarovanje, nezakoniti vpogledi v osebne podatke. Tako da, bom rekla, vrste kršitev se nekako že vsa leta, so nekako ena taka stalnica. V letu 2018 smo vodili 101 postopek o prekršku. Zdaj, vedeti moramo, da smo prekrške lahko nekako do sredine leta oziroma do 25. maja izrekali v celoti po Zakonu o varstvu osebnih podatkov v ZVOP1. Glob, ki jih predpisuje nova evropska uredba o varstvu osebnih podatkov informacijski pooblaščencev do sprejema novega Zakona o varstvu osebnih podatkov ne more izrekati. Je pa zanimiva statistika, ki jo je Evropska komisija izdala prav ob letu GDPR. Izkazalo se je, da v bistvu GDPR ni nekako, bom rekla, usmerjena v izrekanje glob in da globe v resnici niso bile številne. Največja globa je seveda 50 milijonska, ki jo je izrekel francoski informacijski pooblaščenec, vse ostale države članice niso imeli niti za 6 milijonov glob. Številne države članice, če tudi imajo svoj nacionalni zakon, globe v resnici niso izrekle in jim je informacijski pooblaščenec je izrekel več glob, kot mislim, da 6 ali 7 držav članic, kljub temu, da so imeli nacionalni predpis, so izrekali zelo zelo nizke globe, tudi po GDPR. Tako, da ni namen GDPR v resnici izrekanje glob.  Zdaj, posebej bi omenila to obremenjenost informacijskega pooblaščenca v lanskem letu na področju preventive. Napisali smo 2192 pisnih mnenj, kar je 70 % povečanje glede na leto 2017, ko je bilo takih mnenj 1289. Ustno oziroma po telefonu, v času dežurstev, mi imamo vsakodnevno dežurstvo, pa smo svetovali 3230 posameznikom, kar je spet 62 % glede na leto 2017. Se pravi smo skupaj v lanskem letu svetovali preko 5420 posameznikom. Kar bi posebej omenila, je poleg tega sektorja za preventivo, je to, da je informacijski pooblaščenec pristopil k enemu posebnemu projektu, prijavili smo se na razpis Evropske komisije, bili uspešni. Ta projekt dobili, poimenovali smo ga RAPID. Namen tega projekta pa je prav svetovanje mikro, malim in srednjim podjetjem v Sloveniji in seveda tudi posameznikom, zato smo tudi odprli dve posebni spletni strani, kjer izdajamo novičke, odgovarjamo na vprašanja, organizirali smo tudi 20 brezplačnih predavanj. Sicer informacijski pooblaščenec na področju GDPR v lanskem letu pro bono oziroma brezplačno je izvedel ali sodelovala na preko 100 predavanjih, ampak prav za mikro, mala in srednja podjetja pa izvajamo tudi še posebna izobraževanja skupaj z Gospodarsko zbornico, Trgovinsko zbornico in pa Obrtno zbornico in pa tudi v povezavi z Zvezo potrošnikov Slovenije.   (nadaljevanje) Torej, ugotovili smo, da velika večina kršitev, ki se dogajajo v Sloveniji, ni posledica naklepa, načrtne kršitve, ampak predvsem posledica neznanja. Tako moram reči, da je bil ta projekt zelo dobro sprejet, v resnici je prišel nekoliko prepozno, ampak tudi Evropska unija je malo bolj počasna; mi bi si tega projekta v resnici želeli prej, pa ne samo mi, predvsem organi zavezanci.  Če podam kratko še oceno področja varstva osebnih podatkov. Nesporno je za delo informacijskega pooblaščenca nujen Zakon o varstvu osebnih podatkov, novi ZVOP-2, ki ga pričakujemo. V resnici, roko na srce, ta zakon potrebujemo, vendar ta zakon mora biti dober. V primeru, da ta zakon ne bo dober, da dikcija ne bo dobra, je bolje, da se še nekaj časa počaka. Zdaj ne govorim tu o relaciji do Evropske unije in kaj to potegne za sabo, govorim striktno v relaciji informacijski pooblaščenec - organi zavezanci in prosilci, torej, zakon mora biti jasen in določen, da se bo v praksi lahko uporabljal.  Lahko ugotavljamo, no, za leto 2018 tudi to, da je bistveno porasla ozaveščenost tako posameznikov kot upravljavcev zbirk osebnih podatkov. To ne nazadnje izhaja iz povečanega števila prijav in zaprosil za mnenje. Ugotovili smo pa v lanskem letu tudi, da je ogromno nekih dezinformacij o GDPR krožil, tako smo imeli pri informacijskem pooblaščencu veliko dela tudi s tem, da smo postavili prave okvire, bom rekla, ker je v Sloveniji vladala kar precejšnja panika v zvezi s to novo evropsko uredbo, pa ne samo v Sloveniji, na splošno v državah članicah. Tako so se pojavljale številne dezinformacije. Mi smo celo imeli eno posebno predavanje, ki smo ga poimenovali Miti in legende o GDPR, tako smo rušili te mite in legende, ogromno je bilo škode narejene predvsem zaradi nepoznavanja evropske uredbe in tudi, bom kar iskreno povedala, zaradi številnih poznavalcev in svetovalcev, ki so se pojavili na trgu.  Mogoče bi še posebej omenila samoprijavo, teh obveznih samoprijav, smo rekli, v 72 urah je treba kršitev prijaviti informacijskemu pooblaščencu od takrat, ko se za kršitev izve. V lanskem letu, se pravi, v dobrega pol leta smo imeli 68 takih samoprijav pri informacijskem pooblaščencu, kar je kljub vsemu dovolj velika številka, ni visoka, absolutno ni, ampak je dovolj velika glede na to, da, recimo, v vseh teh letih do zdaj mi tega instituta nismo poznali, smo ga pa poznali na področju Zakona o pacientovih pravicah. Tam pa, če pride na področju zdravstva do kršitev varstva osebnih podatkov, so vse zdravstvene institucije dolžne o tem obvestiti informacijskega pooblaščenca. In v vseh teh letih je bilo teh samoprijav na področju zdravstva od nič do pet vsako leto. Recimo, v lanskem letu smo imeli samo s področja zdravstva devet takih prijav, govorim tako za javni kot zasebni sektor.  Ocenjujemo, da bo treba v naslednjem letu in še naprej okrepiti predvsem preventivo. Želimo si pa tudi povečanega števila »ex offo« inšpekcijskih ogledov oziroma inšpekcijskih ogledov po uradni dolžnosti. Tu bi si želeli teh inšpekcijskih ogledov več, žal jih več ne moremo imeti, predvsem zaradi velikega števila prijav. Ocenjujemo pa, da so ti inšpekcijski ogledi koristni, zato ker se fokusirajo na tiste zavezance, kjer informacijski pooblaščenec oceni, da je treba stvari izboljšati, govorim predvsem o velikih upravljavcih zbirk osebnih podatkov ali pa upravljavcih, ki rokujejo z občutljivimi osebnimi podatki oziroma zdaj se imenujejo osebni podatki posebne vrste po GDPR, drugače so pa to občutljivi osebni podatki. Tako bi si teh inšpekcijskih ogledov v resnici želeli več, v letu 2017 smo bili že zelo uspešni, smo jih imeli že kar veliko, zdaj so nas pa spet, bom rekla, prijave zasule, tako je teh »ex offo« inšpekcij manj. Velik poudarek dajemo tudi tako imenovanim predinšpekcijam oziroma »privacy sweepom«, ko v bistvu opozorimo zavezance na nekem področju, kjer ugotovimo, recimo, da bi bilo potrebno izboljšanje, in jih pozovemo, rečemo, izboljšajte situacijo, ugotovili smo to in to, naredite to in to, popravite   (nadaljevanje) to in to, če boste to naredili v določenem časovnem obdobju, v redu, če tega ne boste uspeli, pričakujte inšpekcijo, dva, tri mesece, odvisno, če precenimo, da je ta rok potreben. Tudi ti »privacy sweepi« oziroma te predinšpekcije so neko tako zelo koristno orodje, predvsem tudi zato, ker tudi pri informacijskem pooblaščencu ocenjujemo, da same globe načeloma ne »padejo na plodna tla«, v narekovajih, ampak veliko, veliko več koristi prinese samo ozaveščenost.  Na kratko je to to. Če bo kakšno vprašanje, z veseljem seveda odgovorim. Hvala lepa.
Hvala lepa, spoštovana informacijska pooblaščenka. Preden dam besedo predstavnici Ministrstva za javno upravo, vas obveščam, da se nam je že pred časom pridružil poslanec Jani Möderndorfer, poslanko Janjo Sluga iz SMC pa zdaj nadomešča poslanka Monika Gregorčič.  Besedo imate, državna sekretarka Mojca Ramšak Pešec.
Mojca Ramšak Pešec
Hvala lepa, predsedujoči. Ministrstvo za javno upravo je resorno ministrstvo za sistemsko urejanje dela tega področja, ki ga je predstavila informacijska pooblaščenka, to je področje dostopa do informacij javnega značaja. Z informacijsko pooblaščenko in z vsemi sodelavci v uradu informacijske pooblaščenke na tem področju, kar se tiče informacij javnega značaja, Ministrstvo za javno upravo že vrsto let zelo zgledno sodeluje, tako na področju svetovalnih aktivnosti, ki jih Ministrstvo za javno upravo izvaja v razmerju do zavezancev po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, kot tudi pri pripravi zakonodaje. Vsako leto in tudi letos so ta priporočila informacijske pooblaščenke na tem področju, kar se tiče uporabe Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, zelo dobrodošla in jih bomo seveda zelo koristno uporabili tudi v tej svetovalni vlogi, ki jo imamo do zavezancev o uporabi zakona in v zvezi s tolmačenjem Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, kjer se obračajo posamezni zavezanci na nas.  Podala bi samo še informacijo, da je tudi Ministrstvo za javno upravo oziroma Vlada po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja zavezana pripravljati dvoletna poročila o uporabi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja za državne organe in uprave lokalnih skupnosti. To poročilo je Ministrstvo za javno upravo pripravilo, in Vlada ga je sprejela pred kratkim, za leto 2017 in 2018. Gre torej samo za del zavezancev, približno 400 jih je, od več kot 5 tisoč zavezancev za uporabo tega zakona. Žal se sicer časovno to ni uskladilo, tako bo verjetno Državni zbor oziroma to pristojno telo to poročilo obravnavalo na eni izmed prihodnjih sej, kjer bo izpostavljena samo tematika in podatki, ki kažejo, kako se ta zakon uporablja, kot sem rekla, pri državnih organih in upravah lokalnih skupnosti.  Hvala lepa.
Hvala tudi vam.  Kolegice in kolege obveščam še o prejemu obvestila o odsotnosti s seje, in sicer poslanke Nataše Sukič. Želi besedo še predstavnica Ministrstva za pravosodje? Izvolite, mag. Nina Koželj.
Nina Koželj
Hvala lepa za besedo.  Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci, ostali vabljeni! Tudi na Ministrstvu za pravosodje smo letno poročilo informacijskega pooblaščenca zelo natančno preučili. Pri nas pa smo pristojni za tisti drugi del, in sicer področje varstva osebnih podatkov, to področje sodi v resorno pristojnost našega ministrstva.  Kot je bilo lepo predstavljeno s strani informacijske pooblaščenke, je bilo leto 2018 na tem področju zares prelomno, reforma varstva osebnih podatkov v Evropi. Tu je bilo s strani informacijskega pooblaščenca opravljeno veliko delo, ozaveščanje o novostih, izobraževanje in aktivno delovanje, kot smo lahko slišali iz predstavljene statistike, se je število zadev na tem celotnem področju kar precej povečalo. Izpostavljeno je tudi bilo, da rabimo nov Zakon o varstvu osebnih podatkov, tako na Ministrstvu za pravosodje intenzivno pripravljamo novo gradivo, proces je izredno zahteven. V okviru usklajevanja smo prejeli pripombe preko sto deležnikov. Res moram pohvaliti zgledno sodelovanje z informacijskim pooblaščencem, tu so opravili in še opravljajo veliko delo, podali so številne pripombe. In zagotovo se lahko samo strinjamo s tem, kar je bilo povedano, rabimo jasen in nedvoumen zakon in je verjetno bolje, da si vzamemo nekaj več časa in stvari napišemo tako, kot morajo biti, da ne bo prihajalo do težav kasneje v praksi, tako v relaciji do Evropske unije kot do vseh zavezancev v naši državi.   (nadaljevanje) Torej, kot rečeno, delo ocenjujemo pozitivno in se nadejamo dobrega sodelovanja tudi v prihodnje. Hvala lepa.
Hvala tudi vam. Želi besedo še predstavnik Državnega sveta, gospod Marjan Maučec? Izvolite.
Marjan Maučec
Hvala za besedo.  Komisija za državno ureditev pri Državnem svetu je obravnavala poročilo 19. 6. 2019. Komisijo je predvsem zanimalo, ali so se zavezanci srečevali s težavami, ker Slovenija še ni sprejela novega Zakona o varstvu osebnih podatkov. Bilo je predstavljeno s strani pooblaščenke, da ne glede na nedorečenost so prilagajanja bila uspešna in ni bilo velikih zapletov. Smo se pa tudi vsi strinjali, da zakon kot zakon je ena zadeva, če pa ne bo dober, je pa bolje, da ga ni, kot je tudi pooblaščenka zdaj povedala, in verjamemo, da bo to v kratkem vseeno rešeno. Komisija se je že pred enim letom ukvarjala tudi s problematiko uradno pooblaščenih oseb za varstvo osebnih podatkov v vzgojno-varstvenih javnih zavodih. Tu so na začetku bile določene nejasnosti, pa tudi težave, ampak tudi informacijska pooblaščenka je povedala, da je to pač prepuščeno evropski uredbi, da je lahko notranje urejeno, lahko je pa tudi več zunanjih izvajalcev, ali so povezani. Tako bo to verjetno v novem zakonu opredeljeno, da bo bolj jasno in bolj pregledno.  Zelo zadovoljni smo bili s tem, kar je bilo tudi povedano, da program Rapid, ki je namenjen problemom teh malih podhranjenih organizacij, mikro in srednjim podjetjem, to zadevo rešuje. Izpostavili smo tudi bojazen, ki je bila že od prej, glede inšpekcijskih pregledov na področju varstva osebnih podatkov na občinah, ampak tudi tu se je nekako potem izoblikovalo stališče, da je bilo to v nekih mejah normale. Nekaj občin je pa bilo po metodologiji v okviru postopkov po uradni dolžnosti pregledano.  Člani komisije so opozorili tudi, da se pojavljajo zlonamerne zadeve, da pač nekdo zlonamerno hoče določene podatke, ki so lahko tudi v številki tisoč in več strani. Glede na to, da so manjše občine, to težko zadovoljijo. Bilo je obrazloženo, da so prakse pač različne, nekateri dajo to v javni vpogled nekaj ur, v času uradnih ur občine. Pooblaščenka je tudi povedala, da če nekdo zahteva v pisni obliki, se je treba tega lotiti tudi v pisni obliki. Je pa bilo zelo eksaktno povedano, da potem, ko se ti podatki dajo, je treba tistega, ki to zahteva, tudi obvestiti, da to nekaj stane. Kar je pa ključno, da pa ni treba delati nekih novih tabel, novih podatkov, novih zadev, ki jih pač ni, se lahko odgovori, da dobi lahko tisto, kar dejansko obstaja, kar je relevantno, seveda tudi proti plačilu. Zaradi tega smo nekako v globalu zaključili to diskusijo in ocenili, da če bo vse tako, kot teče, in bo novi zakon tudi dober, je potem to neka pridobitev za ene in druge, ki uporabljamo te javne podatke.  Hvala.
Hvala tudi vam za pojasnila. Besedo dajem članicam in članom odbora. Kot prvi besedo dobi poslanec Jani Möderndorfer.
Hvala lepa, predsedujoči. Najprej bi čestital informacijski pooblaščenki, saj je pravzaprav bila par dni nazaj v Državnem zboru na novo potrjena za nov mandat. Seveda to olajša tudi debato o samem poročilu, kajti če veš, da imaš nov mandat, potem tudi veš, da imaš pred sabo tudi nove izzive. Izzivov je pa seveda - sami ste omenili - kar nekaj. Z navajanjem rezultatov v poročilih, pravzaprav vsak rezultat je nanizal nov izziv, kaj vas še čaka v prihodnosti.  Imam pa nekaj vprašanj. Na začetku bi rekel tako, sam ocenjujem, da organ, informacijska pooblaščenka, informacijski pooblaščenec, če govorim o organu kot takem, je seveda v bistvu odigral svojo ključno vlogo   ob nastopu leta 2018 GDPR, ko pravzaprav nismo imeli nobene pravne podlage za kakšno resno razlago kaj je prav in kaj ni prav. Informacijski pooblaščenec pravzaprav je takrat v tistem času, vsaj jaz se tako spomnim, to vlogo prevzel. In vem, da je bilo takrat veliko vprašanj, veliko pojasnil in ker v resnici ratala je zmeda. Glede na to, da smo pa vsi vedeli že vsaj eno leto, če ne več, kaj nas čaka maja meseca 2018 pa se ni zgodilo nič. Danes poslušam, da Zakon o osebnih podatki bo seveda prišel, ga še vsi čakamo, boljše je malo več časa, da bo boljši zakon in tako naprej, pa vendar… Zelo fino bi bilo, če bi bil zakon že takrat, zaradi tega, ker potem bi bile stvari bistveno bolj jasne. Razumem pa, da je težko pisati zakon in postavljati neke stvari, katerega bi potem zelo kmalu začeli že popravljati, ker bi se začeli zapleti. To mene spominja na tisto obdobje, ko smo prvič imeli to pred leti, sedaj že lahko rečem več leti, varstvo osebnih podatkov, ko se je prvič pojavilo. To je bil en svojevrsten nov tabu. Pravzaprav nobene resne stvari nisi mogel več brez tega sprejemati. No, in jaz mislim, da se ob tem GDPR pojavlja nekaj podobnega, še posebej, ko pravzaprav saj vidite, da se odpirajo nova in nova vprašanje tudi o mladoletnih in odločanju, skratka vsi povezujejo, bom rekel, vsaj v Evropski uniji, da v bistvu prihaja neka nova doba, neka nova era. Ne glede na to pa seveda je v bistvu informacijski pooblaščenec že po zakonu v bistvu tisti, ki pravzaprav ima dve glavni poanti s katerimi se pravzaprav ukvarja. Eno je varstvo osebnih podatkov, drugo pa seveda pravica dostopa do javnih podatkov. In včasih deluje, glede na to, da gre za dve temeljni nalogi ob kopici drugih nalog, ki jih mora ob tem opravljati, človek pomisli, da pravzaprav kaj dosti nimaš za delati, če imaš samo dve nalogi, temeljni nalogi. Ampak v resnici je naredilo to, da, če se spomnim, ko je informacijski pooblaščenec šele začel delati kot organ v Republiki Sloveniji ali pa danes je nivo samozavesti Slovencev kar precej dvignila, če ne drugega sedaj vsaj vedo, da ni nujno, da ravno po vsako anketo, ki jo izpolnijo, dajo svoj osebni podatek. Včasih so to pisali zaradi nagradnih igr po tekočem traku. In drugič, resno razmišljajo, ko rečejo, kako vem je pa ime, pa se že zaustavijo, kaj šele, da bi izvedeli kje so doma. Kaj vas pa to briga, kaj vas pa to zanima? To je dober znak. Ampak kljub temu, mislim, da ljudje še vedno premalo vedo o tem. Treba bo najti način, čeprav informacijska pooblaščenka pravi, da je že nekaj korakov in ukrepov bilo narejeno v to smer, kar se tiče samega osveščanja, delovanja samega organa, osveščanja o varstvu osebnih podatkov dostop javnega značaja, se pravi podatkov javnega značaja. Ljudje tukaj vedo zelo malo. Mene bolj skrbi podatek, katerega je že zelo na začetku informacijska pooblaščenka podala, to pa je podatek 236 pozivov zaradi molka. To je pa za mene alarmanten podatek. Informacijska pooblaščenka sicer govori o molku na prvi stopnji organa, mene pa zanima kateri organi so to in kje se to najbolj pogosto dogaja. Gre to za molk organa na lokalnem nivoju, na državnem nivoju ali gre to na posameznih ministrstvih. Mene zanima, kje je ta molk ustvarjen. Ker ta molk je treba prebiti in jim dati jasno vedeti, da naj se ne zanašajo, da bo šele drugostopenjski organ odločal in tako naprej oziroma če bo, saj veste, eni se pritožijo, večina se jih ne in potem ostane pri molku in tako naprej. To se mi zdi, da je treba to malo bolj naglas povedati, pa bolj jasno povedati kdo je ta, ki molči. Veste, da po upravnem postopku molk organa pomeni v marsikaterem postopku, da pravzaprav lahko narediš kakšno stvar nekje drugje v nekih drugih postopkih. Tukaj gre pa za nekaj drugega. Da nekdo nekaj ne odgovori, ko pravzaprav je dolžan odgovoriti zaradi tega, ker ti potrebuješ neko določeno informacijo in tako naprej. Skratka, gre za dve različni stvari in to se mi zdi ključno glede na to, da sem mislil, da smo vsaj to presegli. Tu se dostikrat pogovarjamo o zmanjševanju birokratskih ovir, kako bomo poenostavili postopke, Vlada se hvali s tem, kako bo drug teden začela z enotnim informacijskim obveščanjem z enotno spletno stranjo, kaj jaz vem kaj. Mi se pa ukvarjamo in pogovarjamo o molku organa. To pač preprosto ne gre skupaj.  In druga stvar, ki se mi zdi ključna, bom izpostavil samo eno, za mene zelo pomembna, se jo pa ljudje pravzaprav niti toliko ne zavedajo, je pa izbila v lanskem letu ven, varstvo zdravstvenih podatkov. Vi ste informacijska pooblaščenka nekaj omenila o tem, ste povedala, da je pomembno vprašanje in tako naprej. Ampak vsi vemo, da gre za najbolj varovane podatke, gre za človekovo osebno dostojanstvo, ne nazadnje se mu marsikaj v življenju lahko spremeni kadar kdo izve kakšno je njegovo zdravstveno stanje. Nekateri izgubijo službo, nekateri niti ne pridejo do službe, da ne govorim še kakšne druge tragedije, ki se lahko zgodijo na osebni ravni in so lahko zelo zelo občutljive in zato z njimi ravnamo zelo občutljivo. Ker sem omenil že ta primer, ne želim odgovorov o tem primeru, govorim o ministrici za zdravje, saj vsi poznate in veste, kako so dostopali do teh podatkov. Omenil sem ga bolj zato, ker mi je to še dodatno odprlo določena vprašanja. Me pa zanima naslednje. Namreč, vi veste, Slovenija je majhna, 2 milijona prebivalcev, vsi vse poznamo, jaz mislim, da vsaka slovenska družina pozna vsaj enega zdravnika, če drugega mogoče ga imajo celo v sorodu ali so pa v kakšnem daljnem prijateljstvu, ali je pa celo njihov sosed. Tej družini neki prijatelji, ki so mogoče jim zelo blizu, zbolijo, resno zbolijo, imajo neke resne težave zdravstvene in prosijo za pomoč. In seveda ta pozna, saj veste, tega in tega in ta pokliče nekega prijatelja zdravnika in ta zdravnik pokliče tistega zdravnika lečečega zdravnika, ki pravzaprav zdravi to osebo. Namreč, mi se vsi ukvarjamo s tem kdo dostopa do določenih podatkov. Nihče pa se ne sprašuje, ko zdravnik izdaja zdravniku podatke, ki mu jih ne bi smel izdajati, pa mu zato, ker je kolega, ker se kvazi nekaj posvetujeta. V resnici gre pa samo za klasičen prenos ali v bistvu izdajanje podatkov. To se dogaja na različnih ravneh. To se dogaja na različnih ravneh. To se dogaja v vojski, to se dogaja v policiji, to se dogaja v zdravstvu, pa vendar vsi govorimo samo o podatkovnih bazah, o nečem kar je na digitalni obliki, nihče pa ne govori o tem, kaj nekdo nekomu pripoveduje. Danes trdim, da medicinska sestra enostavno pride do podatkov in pride do zdravnika in vpraša za svojega soseda kakšno je zdravstveno stanje. Na kakšen način kdo to preverja, kako smo osveščeni na tem področju, kakšni so nadzori nad tem, so kakšne prijave. Ker če niso sem zaskrbljen, ker tega je ogromno in to mislim, da skoraj vsak za to mizo ve in pozna vsaj en primer, da se je to že zgodilo. Namreč, bojim se, da smo kot družba sprejeli, da je to nekaj normalnega in običajnega in da delaš nekaj dobrega, če hočeš na ta način nekaj izvedeti in potem deliti informacijo nazaj z nekom kaj mu v resnici je in kaj mu ni. Sam pa trdim, da gre prvič za zelo nevarno zadevo zato, ker so te telefončki, ki se prenašajo včasih zelo nevarni, ker ponavadi laično oseba prenaša podatke, ki jih je slišal in jih ne razume in jih prenese popolnoma drugače in še dodatno zastraši človeka. Niti se ne zaveda, da dela kaznivo dejanje. In tretjič, še zdravnik, ki to počne, misli, da to dela v dobri veri, kako dela dobro koristno delo, ker dela neko uslugo nekomu. Kakšna je varnost na tem področju? Konkretno me zanima glede teh pregledov in vpogledov, ker smo vedno bolj v digitalni družbi, kako so se oziroma kako imajo v slovenskih bolnišnicah, ne govorim samo o kliničnem centru, govorim v vseh slovenskih bolnišnicah in zdravstvenih domovih ali v zasebnih ambulantah urejeno varovanje osebnih podatkov, zdravstvenih občutljivih podatkov. Če razpolagate s to informacijo oziroma ali se kaj pripravlja tudi na tem področju, ker eno je osveščati ljudi, drugo pa je seveda te ljudi, ki delajo s temi informacijami, osvestiti kaj je prav in kaj ni prav. Še danes sem prepričan, da večina zdravnikov misli, da lahko počnejo kar hočejo, kar je narobe. Toliko bi imel samo.  Drugače pa, kar se samega poročila tiče, v primerjavi s prejšnjimi leti, moram reči, da poročilo je krajše, bistveno bolj jasno in sploh mi je všeč ta prikaz, ki je enostaven in pravzaprav je vsakemu povprečnežu zelo hitro jasno o čem govori poročilo in kjer so tisti podatki, v bistvu, neke vrste, bom rekel, svojevrsten način pristopa. Tako da, vidim pa, da ste v lanskem letu imeli največji proračun do zdaj. Pohvalno. In upam, da vam ostane tak proračun, ker ko se človek enkrat na to navadi, je fino, če ostane tako.  Hvala lepa.
Hvala tudi vam.  Na tej točki… A ha, bi še gospa. Izvolite, gospa Anja Bah Žibert.
Hvala za besedo.  Se pač neke stvari se jaz tudi s predhodnikom strinjam, saj ne nazadnje ne gre samo za ministre, ampak tudi sodnike in tako naprej. vedno več je govora o tem, da se gleda v osebne mape. Po drugi strani je pa spet vedno tukaj dilema, kakšen dostop nima posamezen zdravnik do teh podatkov, sploh če gre za zdravljenje, pa osebne ne pozna. Tako, da tukaj se trči kar veliko pravic pa tudi obveznosti, tako da, je to zanimivo področje, pa po mojem se bomo o tem še pogovarjali.  Mene zanima samo nekaj drugega, kar mi je bilo prej zanimivo povedano, da veliko zadev rešite v tako imenovanem predinšpekcijskem postopku. Ali to ponudite vsem? To me zanima. Se pravi, če gre za reševanje v predinšpekcijskem postopku ali se to vi odločite komu to omogočite ali je to potem seveda narejeno tako, da pač čisto vsak ima možnost, da se zadeva reši na tak način.  Hvala.
Hvala lepa.  Zdaj pa dajem besedo informacijski pooblaščenki za odgovore. Izvolite.
Mojca Prelesnik
Hvala lepa.  Zdaj, če začnem s temi nedopustnimi 236. Molki. Ja, absolutno se strinjam, da si prvostopenjski organi tega ne bi smeli privoščiti. Mi nimamo rangiranih, pa bom rekla, na črni listi tistih organov, ki so v molku, lahko pa rečem, da so vse kategorije tukaj vključene, tudi ministrstva, tudi posamezni javni zavodi, skratka, te ki molčijo so zelo zelo pisani. Je pa res, da jih mi nimamo tako rangiranih, razen mogoče bi občine izpostavila. Občine smo v letu 2016 ali pa v letu 2017, pohvalili, kot en tak izrazit napredek se je pokazal, bistveno so zmanjšali število molkov, tako da smo prav njih posebej izpostavili. Žal pa za letošnje leto ne morem tega reči. Se pravi, so spet padle oziroma so narasle s tem številom molkov prav občine. Tako da, sicer pa kot rečeno, zelo zelo različno. Se pravi, vsi nekako so lahko v tej kategoriji. Problem teh molkov je včasih tudi v tem, da je velikokrat zelo težko razbrati tudi od prosilca kaj bi v bistvu želel, predvsem ker so pa različne pravne podlage za pridobivanje posameznih podatkov. Recimo, mi smo posebej zaznali, da se občinski svetniki zelo velikokrat naslanjajo na Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, pa ne bi bilo treba, ker imajo svojo pravno podlago, ker imajo svoj poslovnik. Občine imajo svoje poslovnike. Lahko bi se naslonili recimo na, za pridobivanje podatkov na ta poslovnik, vendar opažamo, da se dostikrat zgodi, da občinski svetniki ne dobijo zahtevanih oziroma pričakovanih informacij in potem se obrnejo na informacijskega pooblaščenca prav zato, ker pač informacijski pooblaščenec v tem smislu pa ima zobe, lahko pomaga. Žal je tako.  Zdaj, kar se tiče občutljivih osebnih podatkov. V tem primeru UKC, jaz moram reči, da inšpekcijski je zaključen oziroma so pa odprti prekrškovni postopki. Kar nekaj prekrškovnih postopkov je odprtih. Mislim celo, da je nadzornica zdaj že dobila vsa pojasnila po svojih pozivih, tako da, mislim, da so res v zaključni fazi, ti prekrškovni postopki. Dejstvo je, da pač, od medicinskega osebja pa človek res pričakuje to zavedanje o pomeni zasebnosti, to drži, in so to nedopustne stvari in kot ste vi rekli, nevarne – sem ti tukaj prav zapisala, ja nevarne. Zdaj, mogoče se boste spomnili, informacijski pooblaščenec se je prvič ukvarjal prav z temi, bom rekla, razpravljanji ali pa z objavo občutljivih osebnih podatkov, ki so potem na koncu tudi v medije prišli, z zdravstvenim stanjem pokojnega predsednika Drnovška. Takrat je, v bistvu ušlo v medije po enem, zdaj že tudi pokojnem zdravniku, informacija o teži ledvice, konkretno takrat, predsednika Drnovška, kajne? Takrat smo šli mi v inšpekcijo in kaj smo ugotovil? Da ta podatek ni ušel iz zbirke osebnih podatkov. Torej, sploh ni bil točen podatek iz kartoteke, kot take, kajne, ampak je pač sam zdravnik nekako razglabljal o zdravstvenem stanju dr. Drnovška, takrat, moramo pa vedet, da informacijski pooblaščenec v resnici lahko ukrepa zgolj in samo takrat, ko ugotovi, dokaže, da nek podatek v resnici izvira iz neke zbirke osebnih podatkov. Vse ostalo, kar so neka ugibanja, tudi natolcevanja, če hočete, je seveda sodna pristojnost. Tako da, kako zdaj doseči to, da bo to zavedanje visoko, čim višje, da se to ne bo dogajal? Ena možnost je sigurno izobraževanje, kajne, zato mi toliko veliko pozornosti polagamo prav izobraževanju, drug je pa seveda ukrep, v smislu dolžnosti zagotavljanja sledljivosti. Torej, jaz tukaj lahko rečem, da je zdravstveni sektor napredoval v tem smislu, tudi da bolnice dajejo zelo jasna navodila svojim zaposlenim, torej, ta sledljivost je zagotovljena, se zagotavlja. Tudi zavarovanje zbirk osebnih podatkov je vedno boljše, seveda pa je zavarovanje lahko še tako dobro, kajne, če odpove človek, kajne, če je ta človeški faktor in ni tega zavedanja pri medicinskem osebju, da se pač z osebnimi podatki mora delat zakonito. Torej, pravilo je, da lahko do občutljivega osebnega podatka samo tisti, ki je vključen, seveda, v proces zdravljena, drug ne. Po drugi strani, pa kar mi ugotavljamo, da se dogaja v zdravstvenem sektorju, je pa recimo to posojanje gesel, v narekovajih, kajne. Ko ni tega zavedanja med medicinskim osebjem, da mora vsak imet svoje geslo, vsak lahko dostopa do določenih osebnih podatkov, za katere je pooblaščen in s svojim geslom, kajne, in to pa res ugotavljamo, da to posojanje gesel pa žal v praksi še vedno obstaja. Se izboljšuje situacija, ne smem reči, da ne, ampak še vedno ni tega zavedanja in seveda, potem tudi ni zagotovljene sledljivosti, kajne, pa lahko bolnišnica kot delodajalec naredi vse, kajne, če pač med zaposlenimi ni tega zavedanja in te zavesti. Ampak, kot rečeno, situacija se izboljšuje. Zdaj, kar se tiče teh, bom rekla, pred inšpekcij, teh »privacy sweep« - tukaj se fokusiramo na področje, ki ga detektiramo, da je problematično, kajne, recimo, in potem, vsi tisti, ki se na tem določenem področju, vsi upravljavci zbirk osebnih podatkov, ki so na tem določenem področju, so seveda deležni tega »privacy sweepa«. No, zadnji tak, naš, hm, ta »privacy sweep« se je nanašal - ki je zdaj v zaključni fazi – se je nanašal na drone, na brezpilotne letalnike. Se pravi, Javna agencija za civilno letalstvo vodi en poseben register teh operaterjev brezpilotnih letalnikov, za komercialne lete, kajne, govorimo, ki se vpišejo v ta register, vendar pa morajo pred tem naredit še eno posebno presojo vplivov na zasebnost, torej, ali bodo – veste, da droni so lahko opremljeni z najrazličnejšimi senzorji za zajem osebnih podatkov – in morajo naredit eno tako posebno presojo vplivov na zasebnost in smo zdaj mi uparili našo zbirko, pa njihovo zbirko in smo ugotovil, koliko teh izvajalcev letov ni naredilo te presoje vplivov na zasebnost in seveda, smo vse pozvali, kajne. Tako da, ja, tisti, ki so na določenem področju upravljavci, so vsi deležni istega tretmaja no, tako. Hvala.
Hvala tudi vam za ta dodatna pojasnila. Bi želel morda kdo od članov odbora razpravljati? Ker ugotavljam, da ne, zaključujem obravnavo in dajem na glasovanje naslednji sklep, predlog sklepa: »Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo se je seznanil z letnim poročilom informacijskega pooblaščenca za leto 2018 in ga ocenjuje kot ustreznega, ter meni, da njegova obravnava na seji Državnega zbora ni potrebna.« Glasujemo.  Kdo je za? (9 člani.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet. S tem zaključujem 4. točko dnevnega reda in pa današnjo, 9. sejo odbora. Želim vam lep dan še naprej in pa srečno!  Hvala lepa.