Spoštovani in spoštovane, začenjam, začenjam 27. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in vas vse prisotne prav lepo pozdravljam!

Na seji bodo kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelovali, in sicer kolega Rado Gladek nadomešča Bojana Podkrajška, Jernej Žnidarič, Jonas Žnidaršič nadomešča Janija Prednika in Vera Granfol nadomešča magistra Natašo Avšič Bogovič.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red z dvema točkama, v zvezi s katerim v poslovniškem roku nisem prejel nobenega predloga za spremembo, zato je ta določen, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KATASTRU NEPREMIČNIN, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo posredovala vlada.

Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: predlog zakona z dne 27. 5. 2025, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 26. 8. 2025, mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 4. 9. 2025 ter odgovor Ministrstva za naravne vire in prostor na mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 2. 9. 2025. V poslovniškem roku so bili vloženi amandmaji Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica, in sicer k 1., 9., 10., 11., 16., 17., 18., 25., 27., 28. in 33. členu ter spremembe amandmajev k 9., 10., 11., 16., 17., 25. in 27. členu. Vsa navedena gradiva so objavljena na spletni strani Državnega zbora.

Na sejo so bili k obravnavi te točke vabljeni: Ministrstvo za naravne vire in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije, Državni svet, Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije ter Zakonodajno-pravna služba.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo na podlagi 126. člena Poslovnika Državnega zbora opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Najprej dajem besedo predstavniku Ministrstva za naravne vire in prostor, in sicer državnemu sekretarju magistru Miranu Gajšku, izvolite.

Hvala lepa, predsedujoči.

Spoštovani, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani ostali prisotni!

Gre za Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o katastru nepremičnin, druga obravnava. Zakon je bil sprejet aprila 2021, uporabljati se je začel leta 2022, tudi aprila. Po treh letih in pol uporabe zakona, so se izkazale potrebe po spremembi zakona. Cilj teh sprememb, teh novel je zagotoviti sprejem tistih vsebinskih sprememb in dopolnitev ZKN, ki so glede na izkazano dosedanjo skoraj tri pa pol letno prakso, bolj primerne. Se pravi, gre za večjo jasnost, razumljivost in nedvoumnost vsebinskega pomena posamičnih določb ZKN, vključno z njihovo medsebojno povezanostjo in soodvisnostjo. Gradivo je bilo usklajeno z večino deležnikov. Predlagam prav(?) in prosim, da generalni direktor Dursa, gospod Tomaž Petek in gospa Ema Pogorelčnik, povesta še bolj natančno tudi glede amandmajev. Hvala lepa.

Ja, hvala.

Želi…, bosta kar zdaj? Izvolita, pa vama dam besedo, da pojasnita dalje. Samo za magnetogram, če se predstavite, prosim.

(Tomaž Petek, generalni direktor Geodetske uprave.)

Hvala za besedo, spoštovani člani odbora!

Kot je bilo uvodoma povedano, so namen in cilj zakona še izboljšati učinkovitost poslovanja Geodetske uprave v upravnih postopkih in katastrskih postopkih in vodenja evidenc. Iz tega razloga se je v teh letih uporabe Zakona o katastru nepremičnin izkazalo za potrebno, da določene člene nekoliko dopolnimo, predvsem iz vidika poenostavitve. Primer združevanje dveh procesov v enega, kar bo prineslo hitrejšo izvedbo postopkov. Konkretno se recimo vpis pa izbris stavbe lahko izvede v istem postopku, potem gre do spremembe v smeri učinkovitejšega, pa določanja, pa jasnejšega določanja postopkov pri določanju bonitet kmetijskih zemljišč, kjer smo uredili pomisleke okrog vodenja evidenc tistih, ki imajo pooblastilo za določanje postopkov. Prav tako je nekaj sprememb navezanih na samo zbiranje in vodenje podatkov oziroma jasnejša določila za dostop do teh zbirk podatkov, tudi v nekem segmentu tudi do javnosti osebnih podatkov in pa določene spremembe se nanašajo na vpise in pravice za uporabo informacijskega sistema kataster tudi za, poleg geodetskih podjetij tudi za projektante in nosilce geodetskih izkaznic in druge osebe, ki so zaposlene pri geodetskih podjetjih. Tako da glavnina teh sprememb je bila vložena, kot rečeno, iz tega razloga. Vendar je pri samem prišlo mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora za določene redakcijske dopolnitve, ki smo jim potem kar v veliki meri sledili in zato je tudi nekaj členov amandmiranih iz tega razloga. Hvala.

Najlepša hvala.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe, gospa Damjana Mlakar? (Da.)

Ja, izvolite.

Hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni!

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in z zakonodajno tehničnega vidika in dala pisno mnenje. V mnenju smo opozorili zlasti na vprašanje skladnosti posameznih rešitev z vidika načela jasnosti in določnosti predpisov iz 2. člena Ustave ter z vidika procesnih jamstev iz 22. člena Ustave. Poleg tega pa smo podali tudi nekatere pripombe nomotehnične narave. Z amandmaji poslanskih skupin koalicije je večina pripomb iz mnenja ustrezno upoštevanih, glede ostalih pa so bila posredovana pisna pojasnila Ministrstva za naravne vire in prostor, ki dodatno utemeljujejo posamezne rešitve. Hvala.

Hvala lepa.

Želi predstavnik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, gospod državni svetnik Leopold Pogačar, predstaviti mnenje komisije? (Da.)

Izvolite.

Predsedujoči, hvala za besedo.

Spoštovani poslanke in poslanci in seveda vsi ostali prisotni!

Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj podpira predlog zakona, hkrati pa opozarja na nekatere praktične težave, s katerimi se občine izvajajo oziroma soočajo pri izvajanju katastrskih postopkov odmere zemljišč za gradnjo infrastrukture. Tukaj gre v glavnem za primere, ko se občina z lastnikom dogovori za odmero, in sicer gre tukaj največkrat za gradnjo javne infrastrukture, cest, ekoloških otokov, če želite, in podobne zadeve.

Zdaj, tukaj se pojavijo določene težave, ki izhajajo zlasti iz dejstva, da občina kot naročnik odmere pogosto ni vključena kot stranka v postopku, zaradi česar odločbe prejmejo zgolj lastniki parcel. To povzroča zamude, nesporazume glede stroškov in dodatne administrativne zaplete. Komisija zato predlaga, da se s predlogom zakona spremeni veljavni zakon na naslednji način; da se med stranke postopka vključi tudi naročnik katastrskega postopka, tudi če ni lastnik nepremičnine, da se naročniku omogoči vabljenje na mejne obravnave z možnostjo njihove izvedbe tudi v njegovi odsotnosti in pa, da se v podatke, ki se vnašajo v elaborat katastrskega postopka, vnese tudi rubrika naročnik. Z navedenimi spremembami bi občine pravočasno prejemale potrebne informacije, postopki bi se pospešili, hkrati pa bi se odpravile dileme glede plačnika stroškov. Komisija posebej izpostavlja še opozorilo Skupnosti občin Slovenije glede odločitve Gurs, ki je po ugotovitvah informacijskega pooblaščenca z dne 27. 8. 2025, občinam prekinil dostop do osebnih podatkov lastnikov nepremičnin v aplikacijah OGP. Ta ukrep občinam otežuje izvajanje zakonskih nalog, zlasti pri urejanju lastniških razmerij na kategoriziranih občinskih cestah. Gurs sicer, kot nam je znano, išče rešitve v sodelovanju z informacijsko pooblaščenko in reprezentativnimi združenji občin, a se kaže potreba po sistemski rešitvi, kot je na primer dopolnitev Zakona o lokalni samoupravi. Komisija pričakuje, da se bo zagotovila zakonita in učinkovita dostopnost podatkov o lastnikih nepremičnin, ki je nujna za delo občinskih služb. Ob tem opozarja tudi na prakse v nekaterih drugih državah članicah Evropske unije, kot je na primer Hrvaška, kjer so podatki iz katastra javno dostopni brez omejitve, zato predlaga tudi strokovni dialog o mejah varstva osebnih podatkov v Sloveniji in o primerljivosti naše ureditve s prakso Evropske unije. Hvala lepa.

Ja, hvala lepa.

Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih in vloženih amandmajih v okviru druge obravnave predloga zakona. Odboru najprej predlagam, da po opravljeni razpravi k posameznemu členu h kateremu je vložen amandma, takoj glasujemo o posameznem amandmaju. Po glasovanju o amandmajih pa v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 128. člena Poslovnika Državnega zbora glasujemo o vseh členih predloga zakona skupaj. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? (Ne.) Glede na to, da ima predlog zakona 43 členov, vloženih oziroma predlaganih pa je 11 amandmajev, bom odpiral razpravo po vrsti samo k tistim členom, h katerim so vloženi amandmaji. Če pa bo kdo želel razpravljati tudi o členih h katerim amandmaji niso vloženi, pa naj me o tem sprotno, pa me o tem sprotno prosim opozorite, ko bomo prišli do takega člena.

V razpravo dajem 1. člen in vložen amandma koalicijskih poslanskih skupin k temu členu. Želi kdo razpravljati? (Da.)

Kolega Krivec, izvolite.

Ja, hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem prisotnim!

Zdaj, pred nami je zakon, za katerega bi na prvo žogo lahko rekli, da je všečen in da bo neke stvari reševal, ko pa bolj podrobno pogledamo pa glede na poslušanje predhodnih razpravljavcev, je pa to mogoče malo bolj vprašljivo. Zdaj, gospod direktor geodetske uprave je pač povedal, da gre v primeru tega zakona za izboljšanje nekaterih postopkov, nekaterih procedur, ki so se pokazale v praksi. Zdaj, ko gledamo vse člene, ki so novelirani, pa težko temu pritrdimo in glede na to, da je bilo to intenca, bi že v štartu pričakovali, da bo zakon bolj konsistenten, ne, da mora Zakonodajno-pravna služba opozoriti na velike, bi rekel, pomanjkljivosti, ki so, kot je bilo rečeno, na srečo odpravljene skozi ta postopek. Vendar se vseeno pojavlja vprašanje ali je potrebno spreminjati zakon, kajti to pomeni spet začetek nekih procedur na novo. Ali bi bilo možno to rešiti tudi s kakšnimi uredbami pa navodili v tem vmesnem obdobju pa kasneje pripraviti res nek, neko spremembo tega Zakona o katastru, ki bi skozi daljši, daljše obdobje dejansko uredil vse zadeve, ki se izpostavljajo.

Zato v naši poslanski skupini težko pristanemo na to, da je to neka potrebna rešitev, ki bo doprinesla do hitrejših postopkov. Mislimo, da se bo kvečjemu zadeva še bolj zapletla, kajti prinašamo neke rešitve, ki niso najbolj dorečene in zato v tem trenutku tega zakona ne podpiramo, enako pa velja tudi seveda za amandmaje, ki bodo sprejeti, bodo do neke mere to materijo izboljšali, vendar glede na to, da se skozi ta zakon prepleta in navezuje na veliko zakonodaje, se bojimo, da bo kvečjemu povzročilo še malo več zmede. Smo že navajeni, da prinašate zakone, za katere trdite, da bodo stvari izboljšale, vendar se je do zdaj v praksi pokazalo, da vsak, vsaka taka rokohitrska zadeva še poslabša stanje na posameznem področju, zato tudi v tem primeru. Ni naše podpore tej spremembi.