11. redna seja

Odbor za finance

23. 5. 2019
podatki objavljeni: 23. 5. 2019

Transkript

Spoštovane gospe poslanke gospodje poslanci, vsi vabljeni, gospe in gospodje!  Pričenjam 11. sejo Odbora za finance. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti poslanci: Anže Logar, Luka Mesec in Primož Siter. Na seji pa kot nadomestni poslanci oziroma poslanke sodelujejo: Matjaž Nemec namesto poslanca Janija Prednika iz Poslanske skupine socialnih demokratov; poslanka Karla Urh namesto poslanca Roberta Pavšiča iz poslanske skupine Liste Marjana Šarca in poslanec Tomaž Lisec namesto poslanke Karmen Furman iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.  Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red. ker v poslovniškem roku nisem prejel drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.  Prehajamo na 1. TOČKO DNENVEGA REDA - POROČILO O PRODAJI IN DRUGIH OBLIKAH RAZPOLAGANJA S FINANČNIM PREMOŽENJEM DRŽAVE V LETU 2018.  V okviru te točke gre za obravnavo poročila na podlagi tretjega odstavka 46. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019. K tej točki so vabljeni predstavniki Ministrstva za finance. Kot dodatno gradivo k tej točki dnevnega reda ste prejeli tudi mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne 10. junija letos.  Besedo dajem predstavniku Ministrstva za finance, to je državni sekretar, gospod Alojz Stana.  Izvolite gospod državni sekretar.
Alojz Stana
Hvala. Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!  Komisija za prodajo in drugo razpolaganje s finančnim premoženjem Republike Slovenije manjše vrednosti, ki je v pristojnosti Ministrstva za finance in prodaji terjatev Republike Slovenije, je pripravila poročilo o prodaji in drugih oblikah razpolaganja s finančnim premoženjem države v letu 2018, skladno s tretjim odstavkom 46. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leto 2018 in 2019. Poročilo vsebuje pregled podanih terjatev Republike Slovenije v letu 2018. Izpostaviti je potrebno, da je bila prodana samo ena terjatev in to družbe Provele, trgovina na debelo z oblačili, d. o. o., v stečaju v vrednosti 3 tisoč 891 evrov. Argumenti izhajajo iz tega, da v principu za poplačilo vseh terjatev na razpolago ni bilo več kot 10 % ocenjene vrednosti, ki bi lahko bila izterljiva in zaradi tega je Ministrstvo za finance se do ponudbe pozitivno opredelilo.  Hvala.
Hvala lepa.  Spoštovane poslanke in poslanci! Odpiram razpravo o podanem oziroma predloženem poročilu. Kdo želi razpravljati? Vidim, da ni prijavljenih k razpravi.  Zato ugotavljam, da se je Odbor za finance seznanil s poročilom o prodaji in drugih oblikah razpolaganja s finančnim premoženjem države v letu 2018.  Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - POROČILO O STANJU IN RAZMERAH NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV V LETU 2018, LETNO POROČILO ZA LETO 2018 IN FINANČNI NAČRT AGENCIJE ZA TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV ZA LETO 2019. V okviru te točke gre za obravnavo dokumentov, ki jih agencija za trg vrednostnih papirjev Državnemu zboru posreduje v skladu s 472., 473., 494. in 557. členom   Zakona o trgu finančnih instrumentov. Članice in člane odbora obveščam, da je za današnjo obravnavo relevantno besedilo, ki smo ga prejeli 3. junija letošnjega leta. K tej točki so vabljeni predstavnica in predstavniki Agencije za trg vrednostnih papirjev in Ministrstvo za finance. Prejeli smo tudi dodatno gradivo k tej točki dnevnega reda in sicer mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne 10. junija letos. Uvodno besedo za predstavitev gradiva dajem direktorju Agencije za trg vrednostnih papirjev, gospodu Milošu Času.  Izvolite.
Miloš Čas
Hvala gospod predsednik. Lep pozdrav vsem prisotnim!  Temeljno poslanstvo Agencije za trg vrednostnih papirjev ja zagotavljanje varnega, preglednega in učinkovitega trga finančnih instrumentov. Za izvajanje nadzornih in regulatornih nalog ustvarja pogoje za učinkovito delovanje trga finančnih instrumentov. V preteklem letu bi izpostavil zlasti naslednje aktivnosti ATVP. Ključno je bilo delo na področju nadzora, ki ga opredeljuje na nek način pet pomembnih sistemskih zakonov in po stanju na dan 31. 12., preteklega leta, je bilo stanje sledeče. Na podlagi Zakona o prevzemih je ATVP nadzirala 252 ciljnih družb, katerih celotni kapital je znašal ca 21 milijard evrov. Od tega je bilo 41 javnih družb s katerimi se je trgovalo na organiziranem trgu vrednostnih papirjev. Na podlagi Zakona o trgu finančnih instrumentov smo nadzorovali petnajst družb z dovoljenjem za opravljanje investicijskih storitev od katerih so bile štiri borzno posredniške družbe, osem bank in tri DZU. Prav tako sta na podlagi ZTFI-2, pomembna nadzorovanca, ki predstavljata tako imenovano tržno infrastrukturo, to je en upravljavec organiziranega trga vrednostnih papirjev in MTF, to je Ljubljanska borza in pa en upravljavec poravnanega sistema, to je KDD, Klirinška depotna družba. V okviru tega naj omenim, da je tržna kapitalizacija konec leta na Ljubljanski borzi znašala 33,4 milijarde evrov, od tega je bilo 6,3 milijarde evrov lastniškega kapitala oziroma delnic.  Tretji pomemben sistemski zakon je Zakon o investicijskih skladih in družbah za opravljanje in na podlagi tega zakona smo nadzirali šest družb za opravljanje, ki so opravljale šest krovnih skladov s 95. podskladi in ti DZU-ji upravljajo skupaj s cirka, konec lanskega leta 2,5 milijarde evrov sredstev.  Četrti pomemben zakon je Zakon o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov in na podlagi tega smo nadzirali 14 upravljavcev alternativnih investicijskih skladov, ki so v lanskem letu upravljali z ca 130 milijonov evrov sredstev. In peti ključni zakon, ki naj ga posebej izpostavim, to je zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, tukaj so bili aktivni tri upravljavci, ki so opravljali vzajemne pokojninske sklade katerih sredstev so konec lanskega leta obsegali za 1,1 milijarde evrov premoženja. Konkretno delo nadzora in izrečeni ukrepi bodo predstavljeni s strani kolegov.  Na regulatornem področju je bil v lanskem letu, izpostavil zlasti implementacijo zelo pomembne direktive MIFIT-2 in v sodelovanju z resornim ministrstvom smo konec lanskega leta sprejeli kompleten nov zakon na trgu finančnih instrumentov. Prav tako pa moram omeniti tudi uveljavitev zelo pomembne Evropskega uredbe, to je uredbe MIFER, ki je stopila v veljavo 3. 1., lanskega leta, in na podlagi tega je agencija morala izpostaviti predvsem prenovljen informacijski sistem in ta naloga je bila v lanskem letu uspešno opravljena.  V okviru regulatornega dela agencije bi posebej izpostavil še uveljavitev v smeri / nerazumljivo/, kajti poskrbeti smo morali za več kot 70 smernic, ki so prav tako uspešno implementirane v slovenski pravni red. v zvezi z regulatornim okvirjem bi posebej rad poudaril, da ti ključni predpisi, ki sem jih omenil, pomenijo tako v Evropi kot tudi pri nas, eno od največjih regulatornih sprememb v zadnjih desetih letih. Kar se tiče pomembnih dogodkov v preteklem letu, bi nekako izpostavil štiri pomembna področja. Prvič, zelo aktivno leto na področju prevzemov, ATVP je izdala 15 ponudb za prevzem. V okviru tega je bila posebej odmevna izvedba javne ponudbe delnic Nove Ljubljanske banke d.d. Ljubljana in pa prevzem pomembnega slovenskega podjetja, to je družbe Gorenje d.d. Zaradi stalnega trenda vpadanja izdajateljev delnic na borzi bi posebej izpostavil tudi projekt, ki ga je vzpostavila ATVP skupaj z Evropsko komisijo v okviru izvedbe unije kapitalskih trgov. In sicer gre za projekt strokovnega svetovanja pri podpori uvrstitve malih in srednjih velikih podjetij na organiziran trg in ta projekt peljeta Ljubljanska borza in EBRD. S tem pa se predvsem želi krepiti proces, da družbe stimuliramo na kakšen način se pridobiva lastniški kapital na organiziranem trgu. Prav tako bi omenil še en uspešno pridobljen projekt ATVP pri Evropski komisiji. Gre za svetovanje na področju regulacije in delovanja alternativnih investicij / nerazumljivo/ To je povsem novo področje pri nas, nova panoga. Veseli me, da smo tudi na tem področju našli posluh pri Evropski komisiji in verjamem, da bo ta strokovna pomoč odigrala zelo pomembno vlogo pri nadaljnjem razvoju te panoge.  Preden predam besedo kolegoma bi posebej izpostavil še sodelovanje z domačimi in mednarodnimi nadzorni organi. Namreč, tesno sodelujemo z Banko Slovenije in Agencijo za zavarovalni nadzor v okviru Komisije za medsebojno sodelovanje nadzornih inštitucij in Odboru za finančno stabilnost. Prav tako bi poudaril dosti dobro sodelovanje z ostalimi nadzornimi inštitucijami kot je Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, Urad za preprečevanje pranja denarja, FURS, policija in tožilstvo. Na mednarodnem področju smo aktivni predvsem pri delu ESME. Gre za evropskega nadzornega trga finančnih inštrumentov, katerega prva naloga, to je priprava enotna zbirke pravil, je nekje po petih, šestih letih končana. Sedaj se ta aktivnost usmerja zlasti skrb za nadzorniško konvergenco, kar pomeni, da gre predvsem za primerljivost in usklajevanje nadzorniških praks na področju celotne Evropske unije. Potem poudaril bi naše sodelovanje z mednarodnim združenjem nadzornikov trga vrednostnih papirjev. To je /nerazumljivo/ je naše aktivno sodelovanje pri delu ESRB-ja, to je Evropskega sveta za spremljanje sistemskih tveganj. Na tej točki bi predal besedo kolegu Primožu…
…v redu, v redu gospod direktor. To bom jaz storil. Preden pa začnete predstavniki Agencije za trg vrednostnih papirjev pojasnjevati predvsem ukrepe s katerimi se ukvarjali v preteklem letu vas pa prosim, da se za magnetogram z imenom in priimkom in funkcijo, ki jo opravljate v agenciji predstavite. Verjetno boste vi gospod Pinoza začeli. Izvolite.
Primož Pinoza
Hvala. Primož Pinoza, namestnik direktorja Agencije za trg vrednostnih papirjev.  Lep pozdrav še z moje strani!  Jaz bom predstavil nekoliko več podatkov o kapitalskem trgu, dogajanje na kapitalskem trgu v letu 2018 in pa podatki o delu agencije v letu 2018, predvsem na področju izdaje vrednostnih papirjev, prevzem zakonodaje upravljanja investicijskih storitev in poslov. V letu 2018 je tržna kapitalizacija Ljubljanske borze znašala 33,37 milijard evrov in je bila ca za 4 milijarde višja kot konec leta 2017. Osrednji borzni indeks SBI TOP je znašal 805 indeksnih točk in je bil rahlo nižji kot konec leta 2017. Število finančnih inštrumentov, ki so kotirali konec leta na Ljubljanski borzi znašajo 67, od tega je bilo 31 delnic in 36 obveznic. Promet pa je znašal 340 milijonov evrov, spin je bil za 10 milijonov nižji kot konec leta 2017. Tukaj bi poudaril, da je v bistvu 43 % vseh poslov na Ljubljanski borzi so opravili nerezidenti, kar je pa tudi pomemben podatek je pa ta, da pravzaprav nerezidenti v lastništvu vrednostnih papirjev, ki kotirajo na Ljubljanski borzi imajo v lasti že 30 % tržne kapitalizacije, kar je 22 oziroma nekoliko več kot 22 % več kot leta 2017, kar pomeni, da so v letu 2018 pravzaprav nerezidenti precej okrepili svojo lastništvo na Ljubljanski borzi.  V letu 2018 je Agencija za trg vrednostnih papirjev izdala 11 dovoljenj za prevzem v višini ca 192 milijonov evrov. Poleg tega je obravnavala še 4 vloge za prevzem, pri čemer so bili prevzemi zaključeni v letu 2019. Po stanju na koncu leta 2018, je v Republiki Sloveniji investicijske storitve in posle lahko opravljajo 4 borznoposredniške družbe, 8 bank, 3 DZU, 1 podružnica kreditne inštitucije iz države članice. Poleg tega pa je bilo v Republiki Sloveniji notificiranih še tisoč 676 investicijskih podjetij iz držav članic, za neposredno upravljanje investicijskih storitev in poslov. Vidimo, da je v bistvu konkurenca pravzaprav na tem področju zelo huda. Agencija je v letu 2018 opravila nadzor nad 42 letnimi poročili javnih družb in 40 polletnimi poročili. V teh nadzorih je ugotovila, da je ena družba kršila veljavno zakonodajo pri objavi polletnega poročila. Poleg tega je nadzirala tudi poročanje v zvezi s pomembnimi deleži v javnih družbah, objavami notranjih informacij, posli poslovnih in z njimi povezanih oseb, seznamom oseb, ki so jim dostopne notranje informacije in poročanju odložitve notranjih informacij. V zvezi z kršitvami določb Zakona o prevzemih, je agencija v letu 2018 pričela voditi 28 postopkov nadzorov in sicer, je bil v desetih primerih ugotovljen sum storitve prekrška, zaradi kršitve prevzemne zakonodaje. V enem primeru je bila izdana odločba o prenehanju mirovanja glasovalnih pravic, izdana je bila tudi ena odločba o mirovanju glasovalnih pravic, v desetih primerih ni bilo ugotovljenih kršitev, šest postopkov pa konec leta še ni bilo zaključenih. Poleg tega je agencija v letu 2018 opravila tudi 43 nadzorov s področja opravljanja investicijskih storitev in poslov, s področja poravnave poslov z vrednostnimi papirji, s področja upravljanja organiziranega trga, potem, s področja in pa, od tega je bilo pa tudi 28 nadzorov povezanih s sumom prepovedane zlorabe trga finančnih inštrumentov. V teh nadzornih postopkih je agencija izdala 4 odredbe, s katerimi je zahtevala odpravo sedmih kršitev, poleg tega je pa predlagala tudi 36 izboljšav poslovanja, v zvezi z opravljanjem investicijskih storitev in poslov in 5 izboljšav poslovanja na področju preprečevanja pranja denarja. Za konec bi pa še predstavil delovanje agencije kot prikrškovnega organa in sicer, je agencija kot prikrškovni organ, v letu 2018 v prekrškovnih postopkih izdala 12 odločb, v katerih je izrekla 29 glob v višini nekaj več kot 834 tisoč evrov. Bi pa prepustil zdaj / nerazumljivo/
Hvala lepa. Vi, gospod Damjanovič, želite besedo? Izvolite.
Primož Damjanovič
Hvala lepa, gospod predsednik, en lep pozdrav tudi iz moje strani. Primož Damjanovič, namestnik direktorja vodje sektorja skladov. Torej, kot je že direktor omenil, na področju skladov se je v preteklem letu nadaljevala konsolidacija, tako da ob koncu leta je darovala še 6 družb za upravljanje. Lahko postrežem s podatkom, da verjetno bo konec tega leta teh družb 5. Mi ocenjujemo to kot pozitivno, zato ker postajajo družbe vedno večje, vedno bolj robustne, vedno manj je napak, ekonomija obsega se jim povečuje, s tem je storitev bolj kvalitetna in stroški so nižji, tako da, mislim, da je ta trend treba ocenjevat kot pozitivnega. Glede konkurence iz tujine. 96 skladov iz tujine se trži v Republiki Sloveniji in kljub temu, da po številu skladov, recimo, je situacija približno uravnotežena z domačimi skladi, imajo domače družbe za upravljanje več kot 90 odstotni tržni delež, kar pomeni, da še vedno dominirajo na trgu. Celotno premoženje se je glede na predhodno leto nekoliko znižalo, točneje za 187 milijonov. To je posledica turbulenc na borznih trgih ob koncu leta 2018. Danes recimo, je ta številka že približno 300 milijonov višja, kot je bila ob koncu lanskega leta. Po dolgem času smo bili lani tudi priča neto odlivom, teh je bilo za 9 milijonov evrov, kar ni nič dramatičnega, ampak je razumljivo, glede na obrat trendov na borzi. Število vlagateljev se še vedno povečuje - zdaj jih je trenutno okrog 444 tisoč. Približno 5 tisoč več, kot leto poprej, kar štejemo za znak krepitve zaupanja v ta segment finančnega trga. Prevladujejo delniški skladi, z okrog 60 %, mešani skladi z okrog 30 % in potem ostale kategorije, pri čemer moram poudarit, da se število mešanih skladov in denarnih skladov krepi, kar kaže, da nekako ta struktura postaja vedno bolj primerljiva z povprečji v Evropski uniji. Največ naložb je v delnicah tujih izdajateljev – okrog 67 % - pri čemer tujina v celoti predstavlja že več kot 80 % vseh naložb investicijskih skladov. Na domači borzi, recimo, imajo domači vzajemni skladi zgolj 2,86 % delež svojega portfelja, kar pomeni zelo nizek delež. Glede vzajemnih pokojninskih skladov – tu je, bom rekel zdaj, zaključen proces preoblikovanja vzajemnih pokojninskih skladov v podsklade krovnih skladov, ki ponujajo politiko, naložbeno politiko življenjskega cikla člana, seveda pa bo trajalo še zelo dolgo časa, da bojo deleži med posameznimi podskladi uravnoteženi. V tem trenutku namreč, je v skladu, ki ponuja zajamčen donos, več kot milijardo 50 milijonov sredstev v skladih, ki pretežno nalagajo v delnice ali pa, ki nalagajo v uravnoteženo, pa zgolj 50 milijonov, zdaj ima celo nekaj manj, kar pomeni, izrazito so še vedno prevladujoči skladi, ki zagotavljajo zajamčen donos. Glede števila članov, se tudi te številke povečuje, podobno kot v vzajemnih skladih. Trenutno se je ustavilo pri več kot 282 tisoč, je pa za poudarit, da zgolj 2 tisoč 500 članov individualno varčuje za pokojnino v drugem stebru, kar je pa zelo nizka številka, kajne? Ne glede na reformo, se tu številka ni bistveno spremenila. Struktura naložb ostaja enaka, dolžniški papirji so še vedno 55 %, odprti skladi glede 36 %, ampak to je logično, zato ker je večina še vedno v zajamčenih skladih. Na domači borzi VPS praktično niso prisotni - imajo manj kot 1 % portfelja naloženega v domače delnice, kar je precej nenavadno. Glede donosov, tudi ti so bili, pri podobno kot v vzajemnih skladih, v večini na negativni strani zaradi pretresov na trgih, če gledamo pa horizont treh let in petih let, pa so ti donosi pozitivni. Alternativni skladi, tu je segment, kot je že direktor omenil, zelo aktiven. Sredstva v upravljanju znašajo že 130 milijonov evrov, ampak moram povedat, da konec tega leta bodo verjetno ta sredstva že bližje 250 milijonom in potem bodo še eksponentno rastle, kar pomeni, da gre za izjemno, izjemno dinamičen segment trga, s katerim se mi tudi zelo veliko ukvarjamo, ker gre za zelo zahteven produkt, ker praktično dva sklada nista enaka in moramo vedno znova iskat neke nove rešitve. Glede poročila o delu v preteklem letu bi izpostavil to, da pri nas, na področju skladov, ni bilo toliko veliko regulacije, kot na kapitalskem trgu, zato smo se bolj ukvarjali z implementacijo rešitev, ki so bile v preteklih letih sprejete in posledično smo izdali en kup dovoljenj za spremembo pravil upravljanja in za objave prospektov, teh je bilo recimo 88. Potem 12 smo izdali dovoljenj za sklenitev skrbniške pogodbe, 1 odločbo o prenehanju dovoljenja DZU in številna druga dovoljenja, ki jih ne bi zdaj našteval. Glede nadzora je pri nas tako, da mi zbiramo poročila mesečno, dnevno in polletno in letno in imamo sistem, ki avtomatično nadzira vse te numerične podatke, del pa nadziramo tudi ročno, ker se ne da avtomatizirat. Na podlagi tega smo začeli trinajst postopkov nadzora, deset smo jih zaustavili z uradnim zaznamkov, ker ni bila ugotovljena kršitev, v enem primeru smo izdali odredbo, dva postopka nadzora sta še odprta. Izvedli smo tudi dva »on-site« nadzora družb za upravljanje, pri čemer nismo ugotovili pomembnejših kršitev, izdali pa smo priporočila, izdali smo smernice za preprečevanje pranja denarja in se tudi v letošnjem letu tega področja lotili z »on-site« nadzori. Glede regulacije pa bi izpostavil bolj evropske iniciative, zlasti glede, pomembno dogajanje na področju individualnih pokojninskih računov, potem na področju »crowdfundinga«, regulacije denarnih skladov in trajnostnih financ, ampak to je vse nekaj, s čimer se bomo mi v praksi ukvarjali še čez leto ali dve. Hvala lepa.
Hvala lepa. Vi, če izklopite mikrofon. Gospod Čas, izvolite, imate besedo.
Miloš Čas
Samo za zaključek te uvodne predstavitve vseh štirih dokumentov, ki so pred vami, še zelo na kratko o finančnem rezultatu za leto 2018 – imeli smo 24 tisoč 165 evrov  (nadaljevanje) presežka prihodkov nad odhodki, delo je pa opravljalo 46 zaposlenih. Tako da hvala lepa.
Hvala lepa. Preden nadaljujemo, imamo še eno pooblastilo in sicer poslanka Ljudmila Novak nadomešča člana odbora, poslanca Jožefa Horvata iz Poslanske skupine Nove Slovenije.  Gospod državni sekretar Alojz Stana iz Ministrstva za finance, izvolite, imate besedo.
Alojz Stana
Jaz bi samo dodal, da je na EU ravni ena izmed ključnih prioritet vzpostavitev Unije kapitalskih trgov, namen katere je razviti odprt in globalno konkurenčen evropski kapitalski trg, da bi se s tem spodbudilo evropska podjetja do drugih nebančnih oblik financiranja, investitorjem pa omogočilo več možnosti za nalaganje svojih prihrankov. V zvezi z vzpostavitvijo Unije kapitalskih trgov je bilo pripravljenih že kar nekaj EU zakonodajnih aktov, pri sprejemu katerih smo sodelovali vzorno z agencijo. Glede na to, da nekateri izmed teh aktov določajo, da države članice imenujejo pristojne nadzorne organe, si želimo, da bo nadaljnje sodelovanje agencij in ministrstva na tem področju uspešno še naprej. Hvala.
Hvala lepa. Gospe poslanke, gospodje poslanci, odpiram razpravo o vseh predloženih dokumentih. Kdo želi razpravljati? Kolegica Mateja Udovč, prosim.
Hvala lepa za besedo. Iz predstavljenega poročila je razvidno, da je slovenski kapitalski trg v letu 2018 zaznamoval predvsem prenos evropske direktive v slovenski pravni red. Temu so bile podrejene tudi aktivnosti Agencije za trg vrednostnih papirjev, ki je temu intenzivno sodelovala pri pripravah novega ZTFI-1. Z uveljavitvijo novih predpisov so se na slovenskem trgu finančnih instrumentov, vzpostavili standardi, ki prenašajo boljši nadzor nad trgovanjem s finančnimi instrumenti in večjo preglednostjo trga. Ključne aktivnosti agencije so bile tudi v letu 2018 usmerjene v nadzor in regulativo. Agencija je z izdajo več nadzornih ukrepov pomembno prispevala k večji integriteti, preglednosti in varnosti slovenskega kapitalskega trga. Prav na tej točki me zanima ocena, ali so te aktivnosti že kaj vplivale na stanje in razmere na trgu finančnih instrumentov. Prav tako me zanima ocena učinkov sodelovanja pri pilotnem programu podpore za uvrstitev malih in srednje velikih podjetij na borzo. Vključevanja v različne programe mora prinašati dodano vrednost, v nasprotnem primeru bomo še kar nekaj časa podobno kot do sedaj capljali oziroma stopicali na enem mestu. Je pa zelo spodbuden podatek, da je vsaj na organiziranem trgu v letu 2018 prišlo do stabilizacije razmer, ker je skupna vrednost opravljenih poslov znašala približno enako, kot v letu 2017, tržna kapitalizacija ljubljanske borze pa se je povečala za slabe 4 milijarde evrov in presegla vrednosti iz leta 2017. Menim pa pri tem, da bo na tem področju potrebno vložiti še veliko naporov, da se bodo povečali interesi tujih vlagateljev za trgovanje na ljubljanski borzi. Pa, ko se gospod sprašuje, da ne ve zakaj ni vlagateljev na domačem trgu glede na situacijo v preteklih letih na ljubljanski borzi, se meni osebno ne zdi čudno, da vlagatelji slovenski so pasivni do aktivnosti na ljubljanski borzi. Hvala lepa.
Hvala, gospa poslanka. Potem, ker ni trenutno še nikogar prijavljenega k razpravi, dajem besedo direktorju Agencije. Gospod Čas, izvolite.
Miloš Čas
Hvala na vprašanju. Dejansko implementacija MIFET-2(?) direktive, kot sem omenil, je bil izjemno velik zalogaj za ATVP in definitivno posledica te implementacije so se poznale tudi na samem trgu finančnih inštrumentov. Regulatorne zahteve predstavljajo velik zalogaj za ponudnike investicijskih storitev in kot je bilo že uvodoma omenjeno, v Sloveniji smo priča   zelo veliki konsolidaciji na tem področju. Omenil sem stanje ponudnikov finančnih storitev. Konec leta 2018 kot posledica teh obsežnih regulatornih sprememb in verjetno še tudi nekaterih drugih dejavnikov pa je, to se nam pozna predvsem v letu 2019, da se absolutno znižuje število ponudnikov teh storitev, tako da v letošnjem letu imamo postopek, ko te investicijske storitve bosta prenehale opravljati dve banki in dve borzno posredniški družbi. In govorimo o štirih milijardah evrov sredstev in 35 tisoč strankah, ki se prenašajo na druge ponudnike investicijskih storitev. Po drugi strani pa moram reči, da ta konsolidacija industrije, tako kot je bilo rečeno, za same stranke na nek način pomenijo pa manjši rizik, ker ravno ta transparentnost poslovanja izjemno stroge regulatorne zahteve in pa predvsem, bom rekel, zahteve, ki so posledica spoznanj iz pretekle finančne krize iz leta 2008, so na ravni celotne Evropske unije izjemno / nerazumljivo/ poslovanje teh subjektov in ti manjši oziroma znižano število subjektov so tako robusni, so varni in poslovanje strank preko teh subjektov je s stališča, bom rekel, kot nadzornik lahko rečem, da je varno.  Kar se tiče pilotnega programa, ki ste ga omenili, po eni strani smo imeli predvsem aktivnosti agencije kot nadzornika kot regulatorja, vendarle mi menimo, da je naša funkcija tudi zelo pomembna v smislu razvoja trga vrednostnih papirjev. In ravno ta pilotni program, ki je bil omenjen je bil izveden na pobudo ATVP in Evropske komisije. Tu moram poudariti, da gre za prvi ta projekt Evropske unije in ker je bil ta projekt nekako s strani evropskih inštitucij ocenjen kot uspešen temu programu sledijo tudi ostale države, tako ravno pred dobrimi nekaj tedni se je ta program začel v Grčiji, temu bodo sledile še nekatere druge države. Šlo je za razpis med velikim številom malih in srednje velikih podjetij na področju Republike Slovenije. Izobražuje se jih. Na kakšen način priti do potrebnega lastniškega financiranja. In naša ocena je, da konec naslednjega leta, ko se končuje ta program, se bo to poznalo tudi na število novih izdajateljev na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, na povečani likvidnosti organiziranega trga in to je v končni fazi končni cilj tega programa. Ni to še dovolj, tudi tega se zavedamo. Da se bodo zadeve spremenile je tu potrebno še cel kup ostalih sprememb od ustrezne pokojninske reforme, ostalih potrebnih strukturnih reform. Vendarle to je, kako bom rekel, že mogoče širša debata in mogoče presega okvir tega vprašanja. Hvala lepa.
Hvala, gospod direktor. Želi še kdo razpravljati? Če ne, potem zaključujem razpravo in ugotavljam, da se je Odbor za finance seznanil s poročilom o stanju in razmerah na trgu finančnih instrumentov v letu 2018, letnim poročilom Agencije za trg vrednostnih papirjev za leto 2018 in finančnim načrtom Agencije za trg vrednostnih papirjev za leto 2019. Predstavnikom agencije se zahvaljujem za udeležbo na seji. Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - LETNO POROČILO AGENCIJE ZA JAVNI NADZOR NAD REVIDIRANJEM ZA LETO 2018. V okviru te točke dnevnega reda gre za obravnavo poročil, ki jih Vlada pošlje na podlagi 29. člena zakona o revidiranju. K tej točki so vabljeni predstavniki in predstavnice Agencije za javni nadzor nad revidiranjem in Ministrstva za finance. Prejeli smo tudi dodatno gradivo k tej točki dnevnega reda, to je mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne 10. 6. 2019.  Za uvod in uvodno predstavitev dajem besedo direktorici Agencije za javni nadzor nad revidiranjem gospe Mojci Majič. Izvolite.
Mojca Majič
Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani poslanci, spoštovane poslanke! Lepo pozdravljeni! Želela bi izpostaviti nekaj poudarkov in pa aktivnosti agencije iz letnega poročila agencije za leto 2018. Namreč, po štirih letih prizadevanj za   (nadaljevanje) implementacijo evropske revizijske regulative smo konec lanskega leta le dočakali novelo Zakona o revidiranju, ki je stopila v veljavo 12. januarja letošnjega leta. Z novelo zakona sta bili v slovenski pravni red preneseni tako Direktiva o obveznih revizijah za letne konsolidirane računovodske izkaze ter Uredba o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa. Zadnja sprememba Zakona o revidiranju je namreč precej okrepila položaj agencije, saj je agencija tako postala edini nadzorni in regulatorni organ na področju revidiranja, na področju ocenjevanja vrednosti pa še vedno ostaja nadzorni organ skupaj s slovenskim institutom za revizijo. Hkrati pa je novela zakona odpravila največjo pomanjkljivost prejšnjega zakona to je dualnost nadzora, ki sta ga opravljali tako agencija kot slovenski Institut za revizijo. Od uveljavitve novele zakona namreč institut na področju revidiranja nima nobenih pristojnosti. Agencija je skladno z določbami še veljavnega zakona v letu 2018 odločala v postopkih nadzora nad kakovostjo dela revizijskih družb pooblaščenih revizorjev in pooblaščenih ocenjevalcev. Na podlagi Uredbe o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa, ki je neposredno stopila v veljavo že junija 2016 in za spoštovanje katerih določb je bila že od vsega začetka pristojna neposredna agencija sta namreč naloga in poslanstvo agencije izboljšanje integritete, neodvisnosti, nepristranskosti, odgovornosti, preglednosti ter zanesljivosti delovanja pooblaščenih revizorjev in revizijskih družb, ki izvajajo obvezne revizije subjektov javnega interesa. Vsi cilji, ki si jih je agencija v letu 2018 kot nadzorni organ zadala so bili doseženi in realizirani v celoti, saj so pomembni za uresničevanje pristojnosti in nalog agencije, kot jih nalaga Zakon o revidiranju ter uredba o obveznih revizijah za subjekte javnega interesa. Agencija kot nadzorni organ in po novem tudi regulatorni organ s sedmini zaposlenimi nadzira 52 revizijskih družb, 184 pooblaščenih revizorjev, hkrati pa nadzira tudi kakovost dela pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti, katerih trenutno število je 210. Tukaj pa si, kot sem že omenila, delimo nadzorne pristojnosti skupaj z inštitutom. Vendar pa odloča v postopkih nadzora in ukrepih samo agencija. Na podlagi uredbe je agencija neposredno pristojna za nadzor nad revizorji subjektov javnega interesa. Teh subjektov je 66 in 9 revizijskih družb, ki jih revidira še za leto 2018. Tako je agencija skladno z zahtevami uredbe neposredno opravila nadzor nad kakovostjo dela štirih revizijskih družb, ki revidira subjekte javnega interesa, od tega dve od štirih največjih revizijskih družb in njihovih 18 pooblaščenih revizorjev s poudarkom na oceni kakovosti zasnove sistemov notranjega obvladovanja kakovosti ter preizkušanja skladnosti revizijskih postopkov s pravili revidiranja. V letu 2018 je namreč agencija skladno z določbami zakona o revidiranju opravljala nadzor nad revizorji, pooblaščenimi revizorji ter revizijskimi družbami še skladno s starim zakonom, prav tako tudi nadzor nad pooblaščenimi ocenjevalci vrednosti. Tako je agencija od slovenskega inštituta za revizijo v letu 2018 prejela 10 nadzornih spisov od inštituta v zvezi z opravljenim nadzorom nad poslovanjem revizijskih družb, pri katerih slovenski inštitut za revizijo ni ugotovil pomembnejših nepravilnosti. Agencija je v dveh primerih na podlagi pregleda nadzorne dokumentacije še zahtevala dodatna pojasnila in trem revizijskim družbam izdala tudi opozorila v zvezi s spoštovanjem pravil za obvladovanje kakovosti. Glede pooblaščenih revizorjev je agencija v letu 2018 sprejela od inštituta 12 nadzornih spisov, pri čemer je inštitut ugotovil pomembnejše nepravilnosti glede kršitve pravil revidiranja oziroma standardov revidiranja pri enem pooblaščenem revizorju in v zvezi s tem je agencija tudi začela postopek za izrek ukrepa in na koncu potem tudi izrekla opomin, ki je v letu 2018 postal pravnomočen. Glede pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti je agencija v letu 2018 prejela od inštituta 25 nadzornih spisov, pri čemer je inštitut ugotovil sedem pomembnejših nepravilnosti in na podlagi tega in pregleda celotne nadzorne dokumentacije je agencija začela postopke zoper sedem pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti in potem na koncu tudi izrekla tri pogojne odvzeme dovoljenja ter štiri opomine. Pri tem je treba opozoriti na to, da je tukaj dvostopenjski postopek. Namreč, agencija začne z izrekom ukrepa nadzora, na kar ima nadzirana oseba možnost, da se izjasni v 30. dneh, poda pojasnila in pa dokazila in na podlagi tega potem agencija dokončno odloči in izreče ukrep nadzora. Tako je agencija v letu 2018 vse skupaj izdala 27 upravnih aktov nadziranim subjektom, in sicer 9 aktov revizijskim družbam, to so v glavnem odredbe in ugotovitvene odločbe, da so kršitve odpravljene(?), pet upravnih aktov pooblaščenim revizorjem, ena odredba, dve odločbi o začetku postopka ter dve odločbi o izreku opomina ter 13 upravnih aktov pooblaščenih ocenjevalcem vrednosti. In kot sem že omenila tudi odvzeme, pogojne odvzeme dovoljenja ter opomine. Samostojno pa je agencija v letu 2018 uvedla dva nadzorna postopka zoper revizijske družbe, torej to je družbe, ki revidira subjekte javnega interesa in zato tudi izdala dve odredbi za odpravo kršitev, prav tako pa tudi tri nadzorne postopke zoper pooblaščene revizorje in pri tem izdala dva opomina ter eno odredbo. Agencija je v letu 2018 tudi opravljala nadzor nad inštitutom, kjer je še imel javna pooblastila. Tako je nadzirala izdajo dovoljenj in podaljševanje dovoljenj pooblaščenim revizorjem ter pooblaščenim ocenjevalcem vrednosti, aktivno spremljala in preverjala program za izobraževanje tako za osnovno kot dodatno izobraževanje, strokovni svet agencije pa je tudi izdal deset soglasij k posameznim aktom. Agencija je tudi bila aktivna pri prevodih mednarodnih standardov revidiranja skupaj z inštitutom, aktivno je tudi na področju sodelovanja za domačimi institucijami, kot je bilo že prej omenjeno. Sodelovala je aktivno z Agencijo za trg vrednostnih papirjev, Banko Slovenijo, Agencijo za zavarovalni nadzor, FURS in pa Uradom za preprečevanje pranja denarja. Tudi na mednarodnem področju se agencija aktivno vključuje v mednarodno združenje neodvisnih nadzornih organov na področju revidiranja, kjer je združenih 55 neodvisnih nadzornih organov vsega sveta. Na evropskem področju pa je vključena ta v tako imenovano Committee of European Auditing Oversight Bodies. Se pravi, nacionalne organa nadzora nad revidiranjem na ravni Evropske unije in pa pri tem aktivno sodeluje tudi v treh delovnih skupinah, ki zadevajo inšpekcije, ocene skladnosti enakovrednosti tretjih držav ter preiskave in sankcije.  Morda na koncu še nekaj besed o noveli zakona, s čimer agencija pridobiva precejšnje pristojnosti na področju revidiranja, in sicer agencija po novem opravlja samostojno nadzor nad kakovostjo dela vseh revizijskih družb in pooblaščenih revizorjev, licencira vse pooblaščene revizorje in revizijske družbe, vodi registre, organizira osnovno izobraževanje ter dodatno izobraževanje ter sprejema hierarhijo pravil revidiranja in določa pravila revidiranja. V zvezi s tem je agencija tudi že pričela z aktivnostmi za sprejem posameznih podzakonskih aktov, ki so tudi že bili v javni razpravi in bodo objavljeni do konca junija v Uradnem listu. Prav tako je agencija v izgradnji aplikacije za vodenje registrov revizijskih družb pooblaščenih revizorjev, za aplikacijo za poročanje mesečno, letno, za vodenje evidenc o dodatnem izobraževanju za pooblaščene revizorje ter prenova spletne strani. To so vse nove aktivnosti, ki so agencijo doletele z novelo zakona o revidiranju, kar si je agencija tudi prizadevala. Pomembna novost novele je namreč tudi širitev nabora subjektov javnega interesa. Poleg že obstoječih javnih družb, bank in zavarovalnic kot je opredeljeno v določbah zakona o gospodarskih družbah je namreč zakonodajalec dodatno opredelil, da so subjekti javnega interesa tudi tiste družbe, ki imajo velik pomen za Republiko Slovenijo in so hkrati zavezane k obvezni reviziji ter so v večinski posredni in neposredni lasti države in občin. Navedene družbe bodo postale subjekti javnega interesa s 1. 1. 2020 in teh subjektov bo 175, med tem ko je zdajšnjih subjektov javnega interesa 66 in pa te nove subjekte javnega interesa revidira 23 revizijskih družb. To namreč pomeni, zato, da se tudi poostri nadzor nad temi revizorji, ker namreč agencija mora skladno z določbami zakona opravljati redne nadzore nad revizorju subjektov javnega interesa na tri leta, med tem ko pa na ostalo pa za ostale revizijske družbe pa na šest let. Vendar pa agencija se aktivno vključuje tudi v ostale tematske preglede, če je potrebno na podlagi analize tveganj in pa prijav. Letno poročilo agencije vsebuje tudi poročilo o stanju revizijskega trga in pa tudi računovodsko poročilo agencije pri čemer naj povem to, da so celotni prihodki agencije po poslovnem dogodku znašali 407 tisoč evrov. Večinoma se je agencija v preteklem letu še financirala iz proračuna. Prihodki iz proračuna so znašali 381 tisoč evrov. Glede na to, da pa na podlagi novele lahko agencija pridobiva letno nadomestilo na podlagi tarife o letnem nadomestilu za opravljanje nadzorne funkcije, se bomo v letošnjem letu tudi financirali iz teh prihodkov nadziranih subjektov in pa to pomeni tudi precejšno razbremenitev proračuna Republike Slovenije s tem, da je torej agencija majhna, 7 zaposlenih, s tem, da pa na podlagi novih prisojnosti smo tudi na podlagi soglasja Vlade Republike Slovenije dobili dovoljenje za enega zaposlenega, ki ga bomo zaposlili v letošnjem letu, tako da bo agencija razpolagala z 8 javnimi uslužbenci, torej od 7 sedanjih nas je 5 pooblaščenih revizorjev, en pravnik in pa poslovna sekretarka.  Zaenkrat hvala lepa.
Hvala, gospa direktorica. Naslednji je na vrsti predstavnik Ministrstva za finance, državni sekretar Alojz Stana.  Prosim.
Alojz Stana
Hvala. Mislim, da je bilo poročilo zelo izčrpno predstavljeno. Jaz bi samo zaključil. Želimo si in pričakujemo, da bo tudi v prihodnje agencija sledila tako zahtevam nove evropske zakonodaje na področju revizije in nacionalnim izkušnjam pa tudi predlogom slovenske revizijske in ocenjevalske stroke. Leto 2019 bo precej polno izzivov za agencijo. Hvala.
Hvala, lepa. Odpiram razpravo o predloženem poročilu. Kdo želi razpravljati? Gospa Mateja Udovč. Prosim.
Hvala lepa za besedo. Kot ste že povedali konec leta je bila sprejeta novela Zakona o revidiranju 2A, ki je v zakonu okrepila položaj agencije in s tem odpravila dvojni nadzor. Po prvotni zakonodaji sta nadzor opravljala tako Agencija za javni nadzor nad revidiranjem kot Slovenski inštitut za revizijo. Od uveljavitve novele naprej so se vse naloge in pristojnosti inštituta s področja revidiranja v celoti prenesla na agencijo, kar je po mojem mnenju edina logična strokovna in optimalna rešitev. Seveda upam, da se bo tako tudi odražalo v praksi. Predmetno letno poročilo se nanaša na leto 2018, zato je agencija svoje pristojnosti izvajala po Zakonu o revidiranju 2, ki je veljav za to obdobje. Poročilo je potrdil strokovni svet agencije, prava tako pa je nanj podal soglasje tudi pristojni minister, po obravnavi na vladi pa smo ga prejeli tudi v Državni zbor. Iz njegove vsebine izhaja, da so bili v letu 2018 v celoti doseženi vsi zastavljeni cilji in sicer nadzor nad kakovostjo dela revizijskih družb, pooblaščenih revizorjev in pooblaščenih ocenjevalcev, vrednostni nadzor nad inštitutom pri izvajanju nadzora nad kakovostjo revidiranja pooblaščenih revizorjev in revizijskih družb in pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti, preveritev pravilnosti izdaje dovoljenj in podaljšanje dovoljenj za opravljanje dejavnosti revidiranja in nalog pooblaščenega revizorja in pooblaščenega ocenjevalca vrednosti, zagotovitev kakovosti izobraževanja za pridobitev strokovnega naziva in pooblaščeni revizor in pooblaščeni ocenjevalec vrednosti in zagotovitev kakovosti stalnega izobraževanja pooblaščenih revizorjev in pooblaščenih ocenjevalcev. Zame osebno sta pomembni predvsem zadnji dve alineji: za strokovno kakovostno in učinkovito delo revizorjev, ,za njihovo kompetentnost je izjemnega pomena stalno strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje. V okviru teh aktivnosti je potrebno revizorje in ocenjevalce vrednoti seznanjati z novostmi in dobrimi praksami na tem področju ter poskrbeti za poenotenje njihovega dela. Tudi iz statistike aktivnosti agencije je razvidno, da je bila dejavnost dejavna in strokovna. V preteklem letu je agencija izdala tudi večje število upravnih aktov.   (nadaljevanje) Torej lahko ocenim, da na tem področju nadzorov nad pooblaščenimi revizorji in revizijskimi družbami ni bilo ugotovljenih večjih kršitev.  Na področju ocenjevanja vrednosti pa je slika povsem drugačna. Agencija je v letu 2008 uvedla pet nadzornih postopkov zoper pooblaščene ocenjevalce vrednosti, za katere je ostajal utemeljen sum, da so kršili pravila ocenjevanja, ter nadaljevala štiri nadzorne postopke iz leta 2017. Od tega so bili trem pooblaščenim ocenjevalcem izrečeni pogojni odvzemi dovoljenja, štirim pooblaščenim ocenjevalcem je bil izrečen opomin, pri enem pa je bil postopek na podlagi prejete izjave pooblaščenega ocenjevalca ustavljen, en postopek pa še ni zaključen.  Ker novela Zakona o revidiranju 2 ni spremenila načina nadzora in ukrepov nadzora nad pooblaščenimi ocenjevalci vrednosti, me zanima, ali bo Ministrstvo za finance pristopilo k spremembam Zakona o revidiranju 2 tudi na tem področju.  Hvala lepa.
Hvala, gospa poslanka. Razprava, poslanec Andrej Šircelj, izvolite.
Hvala lepa, spoštovani predsednik. Glejte, jaz nisem eden izmed tistih, ki bi na podlagi tega letnega poročila pel tako veliko slavo agenciji, zaradi tega, ker pač praksa kaže, za nekatera druga obdobja, da je lahko stanje tudi drugačno. Ampak v zvezi s tem imam eno vprašanje. Izkušnje nas učijo, da je ob začetku krize leta 2008 ob Lehman Brothers takoj šla v stečaj ena izmed revizijskih hiš, mednarodnih, svetovno znanih, Arthur Anderson. Glede na to, bom rekel, tudi glede na ta poročila, ki so bila tu prebrana, kjer ni zaznati niti kančka problema, kjer gre vse tekoče, kjer se ni zgodilo v letu 2018 ene zadeve na področju agencije, glejte, moj vtis je - pa ne želim biti popolnoma nič negativen v tem smislu -, da gre tu za malce lakirana poročila, ki jih tu berejo in jih poslušamo. Poslušamo tudi tisto, kar piše že v tem gradivu, tako ni nič novega. Ampak, če je to vse tako krasno na področju revizije, spoštovana direktorica, ali nam lahko zagotovite, da ob morebitni naslednji krizi ne bo prišlo do podobnih zadev, kot je prišlo leta 2008, skratka, da ne bo prišlo do tega, da se bo ugotovilo, da so revizorji nekatera poslovna poročila podjetij - da so tam noter karkoli spregledali, ker zato to agencijo dejansko imamo. Ali jim daste zagotovilo, da ob kakršnikoli morebitni krizi je bilo za leto 2018 vse brez kakršnihkoli napak in da do take situacije, kot je bila z Arthur Andersonom v letu 2008, ne more več priti. Potem jaz, ob tem zagotovilu seveda, lahko rečem, da je ta slika morda drugačna. Drugače pa, saj pravim, to, kar beremo tule in kar poslušamo, lahko vse preberemo v teh gradivih. Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec. Želi še kdo razpravljati? Če ne, dovolite, da še sam dodam nekaj zelo kratkega.  Na kraj pameti mi ne pride, da bi povzemal tisto, kar piše v gradivih, bi pa želel gospo direktorico eno zadevo vprašati. Res je, da gre za poročilo za leto 2018, vendar je tam tudi po mojem mnenju navedeno nekaj zelo pomembnega, kot prioritetni cilj agencije za leto 2019, in se nanaša neposredno na sprejetje sprememb in dopolnitev Zakona o revidiranju 2A, ki je bil sprejet decembra 2018 v Državnem zboru. Gre za tisto tako imenovano tarifo o taksah in nadomestilih, se pravi, za zaračunavanje letnega nadomestila za opravljanje nadzorov. Cilj agencije je, da bi ta tarifa bila sprejeta do julija 2019, in me zanima, ali je to že bilo storjeno oziroma ali bo v kratkem storjeno. Gre namreč za to, da so prihodki iz te tarife že vkalkulirani v finančni načrt agencije za leto 2019, in sicer v vrednosti 265 tisoč evrov, kar je glede na realizacijo enake vrste prihodkov v letu 2018   (nadaljevanje) 8,2-krat več. To se mi zdi silno pomembno z vidika opravljanja nalog agencije, ki so se seveda povečale. In tudi dvomim, da bo sedem zaposlenih dovolj, ker mislim, da iz tega, kar je v finančnem načrtu zapisano, je predvideno, da bi bilo teh zaposlenih devet. To bi imel jaz. Ali želi še kdo razpravljati? Če ne, gospa Majič, izvolite, imate besedo.
Mojca Majič
Hvala lepa. Glede nadzora nad pooblaščenimi ocenjevalci vrednosti in števila ukrepov ter predvidenih sprememb Zakona o revidiranju, mislim, da bo Ministrstvo za finance lahko odgovorilo. Bi pa kljub temu povedala to, da je bistvena razlika pri nadzornih postopkih glede pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti in pooblaščenih revizorjev. Namreč, Uredba o obveznih revizijah za subjekte javnega interesa je stopila v veljavo v letu 2016. Sama uredba predvideva oziroma nalaga drugačen način nadzora nad pooblaščenimi revizorji in revizijskimi družbami, kar je agencija od leta 2017 tudi dejansko izvajala, pregled na osnovi analize tveganj in pregled ustreznosti vseh postopkov notranjega obvladovanja kakovosti v sami revizijski družbi pa pregled revizijskih spisov. Inštitut je opravljal drugačen nadzor kot agencija. Namreč, agencija je opravila nadzor nad revizijskimi družbami in pooblaščenimi revizorji, izdelala osnutek poročila - to še zmeraj delamo, osnutek poročila - in tam so podana določena priporočila. Če res ni šlo za kršitev mednarodnih standardov revidiranja, agencija izda priporočila. Najprej se revizorjem ali revizijski družbi pošlje v obravnavo, v pripombe, in potem zaključi svoj postopek s končnim poročilom. Če se ugotovijo kršitve pravil revidiranja, agencija ukrepa skladno s svojimi pristojnostmi, drugače pa agencija naloži revizijski družbi priporočila in mora pripraviti akcijski načrt v določenem roku, kjer agencija to tudi pregleda. Gre v tako imenovani spremljevalni pregled in potem tudi spremlja in na podlagi tega zaključi. Če šele na podlagi ugotovitev tega pregleda ugotovi, da revizijska družba ni spoštovala aktivnosti, ki jih je začrtala v akcijskem načrtu na podlagi priporočil agencije, potem sledi ukrep. Vendar je agencija tudi na podlagi tega, glede na to, da smo gledali »big four« v glavnem revizijske družbe, ki imajo tudi večje število pooblaščenih revizorjev, je, kot sem že tudi omenila, začela postopek zoper pooblaščene revizorje. Revizijskim družbam je naložila določene popravljalne ukrepe oziroma priporočila. Medtem ko si pa pri pooblaščenih ocenjevalcih vrednosti delimo pristojnost, smo si delili in si še delimo pristojnost s Slovenskim inštitutom za revizijo. Postopek poteka na podlagi določb tako zakona, starega še, ZRev-2, kot tudi novele zakona, kjer se pač na podlagi pomembnejših ugotovitev in nepravilnosti s strani inštituta potem nadaljuje postopek, kjer agencija izreka ukrep nadzora. Ja, bilo je precej več ukrepov pri pooblaščenih ocenjevalcih vrednosti kot pa pri samih revizorjih.  Glede vprašanja gospoda Širclja. Vemo, da se je revizijska regulativa v letu 2014 prav z Direktivo o obveznih revizijah in z Uredbo o posebnih zahtevah v zvezi z revizijami subjektov javnega interesa precej zaostrila. To je bil tudi namen določenih finančnih škandalov, propad revizijskih družb. In na to vprašanje, ali lahko podam zagotovilo, da ob morebitni krizi ne bo prišlo do določenih zopet nepravilnosti ali pa takih škandalov, tega vam ne morem dati, glede na to, da tudi revizor ne daje popolnega zagotovila. Ampak moram pa povedati, da na podlagi pregleda revizijskih družb, dela pooblaščenih revizorjev, zaostrene revizijske regulacije so zato toliko manjše možnosti. Ravno to je bil namen revizijske regulative. In tudi zdaj lahko povem, da se bo revizijska regulativa tudi popravila, pripravljajo se že zametki. Tako kot sledi na bančništvu, na kapitalskem trgu, se bo tudi tukaj zaostrila, in tega se zavedajo tudi revizorji.  Revizorji so pri svojih presojah veliko bolj skrbni. Zavedajo se tveganj. Morda določena tveganja takrat niso bila ustrezno obravnavana, nastavljena kot so sedaj, vendar previdnost in skrbnost revizorjev je povsem drugačna kot pa pred leti.  Glede na krizo, finančno-gospodarsko krizo. Treba se je zavedati, da je agencija pričela delovati v letu 2009, sredi leta. Delili smo si pristojnost skupaj z inštitutom, so enake pristojnosti glede nadzora bile tako na strani inštituta kot agencije, s tem, da do 2017. leta agencija ni imela neposredne pristojnosti opravljanja nadzora nad pomembnimi revizorji, se pravi, revizorji subjektov javnega interesa, ravno zaradi te presoje kakovosti. Bi pa povedala, da tudi inštitut, slovenski inštitut za revizijo je majhna inštitucija, tudi mi smo revidiranih letnih poročilih je tisoč 650 in tako inštitut kot agencija ne more pogledati vseh revidiranih letnih poročil, zato je tudi nadzor skoncentriran tako kot določa določba zakona, torej triletni oziroma šestletni cikel. Seveda pa moram reči, da takoj odreagiramo, če so kakšne prijave, teh je veliko. Več je bilo za pooblaščene ocenjevalce vrednosti, predvsem nepremičnine v lanskem letu, ne toliko za revizorje, čeprav tudi dobivamo, tako da v takem primeru agencija sigurno odreagira. Prav tako, če so zaznana določena tveganja pri kakšni revizijski družbi, če se pojavijo odmevne zadeve pri pomembnih gospodarskih javnih družbah, tudi to tudi v zadnjem času medijsko zelo izpostavljene, tudi v takem primeru tudi sodelujemo z Agencijo za trg vrednostnih papirjev, kjer je skoncentriran tudi pregled nad javnimi družbami, ko pregleduje letna poročila. Tudi tukaj je povezava z revizorji, subjektov javnega interesa, kjer tudi revizorji gledajo torej ta razkritja v letnih poročilih. Vendar pa lahko kar s sto procentno zagotovostjo ne, vendar pa lahko kar v pretežni meri pa zagotovim, da so pa revizorji precej bolj previdni pri izdajanju svojih mnenj. In tudi revizorjeva poročila so na podlagi novih mednarodnih standardov tudi drugačna. Revizorjevo poročilo je bolj informativno. To je prinesla tudi nova regulativa, je bolj informativno, ravno s tem, da bi se vlagatelji bolj zaupali torej revizorja v računovodske izkaze, vemo pa, da je za računovodske izkaze za njihovo sestavo odgovorno poslovodstvo. In tukaj se je treba zavedati, revizorji oziroma tudi revizijske družbe, revizorji, so del korporativnega upravljanja, se zavedam in se zavedajo tudi revizorji svoje odgovornosti, vendar še zmeraj so pa za računovodske izkaze odgovorne uprave, potrjujejo obravnavajo revizijske komisije, nadzorni sveti in šele potem pride na vrsto. Revizor je pa res, revizor deluje v javnem interesu in zato nosi del odgovornosti tudi za sploh v celoti odgovorno na svoje poročanje.  Glede prioritetnih ciljev, ki se jih je zadala agencija glede na vprašanje gospoda Roberta Polnarja. Tarifa je v obravnavi, Strokovni svet agencije jo je sprejel že konec februarja. Moram reči, da je, da so kar precej usklajevanja z Ministrstvom za finance. Mislim, da so zdaj v pripombah pri Službi Vlade za zakonodajo in pričakujem, da bo še v prvi polovici letošnjega leta sprejeta. Finančni načrt agencije, načrt dela je bil sigurno narejen na to predpostavko, da bomo dobili tudi nove zaposlene, nove pristojnosti. Mi smo od novembra prosili tako Ministrstvo za javno upravo kot Ministrstvo za finance in za povečanje števila zaposlenih, vendar na koncu je bil sprejet skupni vladni kadrovski načrt in dobili smo dovoljenje za enega zaposlenega. Planirali smo za 8 mesecev, zdaj ga bomo dobili septembra, bomo torej za preostalo obdobje, vendar pa v primeru, da si bo agencija pridobila te prihodke iz letnega nadomestila, se v takem primeru zmanjšajo zahtevki iz proračuna in agencija dodatno ne obremenjuje proračun, glede na to, da dajemo mesečne zahtevke za proračun za nakazilo agenciji.
Dobro. Hvala lepa.   Replika poslanec Andrej Šircelj.
Hvala lepa, predsednik. Poglejte, jaz moram reči, da s tem odgovorom nisem zadovoljen. Jaz vem kaj je odgovornost revizorja, vemo tudi kaj je odgovornost poslovodstva. Vemo kaj je odgovornost nadzornih svetov. In tudi to poznamo, zakonodajni okvir, saj ga je navsezadnje ta državni zbor dejansko sprejel. V zvezi s tem pač je ta odgovor, ki ga je tudi direktorica dala, jasen že vnaprej. Jaz sem vprašal nekaj drugega. Agencija, temeljno poslanstvo agencije je nadzor nad revizorji. In, ali lahko zato pričakujemo, da ne more priti več do takšne situacije kot je prišlo pred 10 leti, ko je nastala kriza, svetovna in finančna kriza, in je zaradi tega pač toliko in toliko revizorjev bilo ob licenco, hkrati je propadlo gospodarstvo, finančni trgi in tako naprej. Vse se je zrušilo. Vemo kaj je takrat to bilo, ampak zaradi tega, ker so dajali tudi podpise na revizorska poročila. In ta agencija je zato, da nadzoruje revizorje. Vse ostale okvire in tako naprej vemo. Jaz samo izražam kot repliko, ne rabim tudi nobenega pojasnila več, to da pač ta cilj na podlagi tega poročila in na podlagi tega, kar danes tukaj imamo enostavno tega odgovora kot kaže ni dosežen ali pa vsaj obstaja še vedno določeno ne vem koliko veliko tveganje za to, da temu dejansko ni tako.
Hvala, gospod poslanec.  Moram tudi sam določeno stvar tu izpostaviti, ne kot nadaljevanje tega kar je poslanec Šircelj, ampak vzemite to, prosim, kot razpravo. Gospa direktorica, jaz vas bom pa čisto direktno povprašal, na podlagi dveh konkretnih primerov, mislim, da oba primera poznate. Iz pred približno devetih, desetih let sta. Eden se imenuje Cestno podjetje Maribor, drugi se imenuje Vegrad Velenje. Pa vas sprašujem, glede na to, da poznate za kaj gre in da poznate ravnanje revizorjev v primeru teh dveh delniških družb, ali je možno, da se, denimo, v letu 2020, 2021 ali pa pet let kasneje, kar se tiče revizorjev, ki pregledujejo poslovanje takih delniških družb ponovi zadeva, kot se je zgodila leta 2009 oziroma 2010, ne vem natančno kdaj se je to dogajalo.  Ali bi še kdo želel kaj? Izvolite gospa Majič.
Mojca Majič
Hvala lepa. Glede Vegrada, tukaj bi izpostavila, da je bilo takrat…, agencija je v bistvu dve leti začela po svojem delovanju in predno so se odvrteli vsi sodni postopki, proti upravi, proti direktorici, je agencija opravila nadzor nad revizijsko družbo in revizorjem Vegrada in dovoljenje je bilo odvzeto. T je bil prvi po dveh letih delovanja agencije odvzeto dovoljenje, dokončno odvzeto dovoljenje za pooblaščenega revizorja.  Bi mogoče še tole informacijo podala, namreč, da je agencija od leta 2009 do konca maja 2019 izrekla 269 ukrepov nadzora, od tega 145 ukrepov revizijskim družbam, 72 pooblaščenim revizorjem ter 19 pooblaščenim ocenjevalcem vrednosti. Agencija pa je izrekla ukrep odvzema dovoljenja 13 pooblaščenim revizorjem, 7 pooblaščenim ocenjevalcem vrednosti in pa dvema revizijskima družbama od katerih je bilo 7 odvzemov dokončnih. Pri tem bi izpostavila dokončen odvzem dovoljenja, kako je to izredno pomembna kategorija. Prvič to, treba se je zavedati, da večinoma proti vsem odločbam agencije so vložene tožbe, prej na Vrhovno sodišče, sedaj na Upravno sodišče. To so kar dolgotrajni zahtevni postopki z vlaganjem tožb, pripravljalnih vlog in pa odgovorov. In agencija je vse do sedaj vse primere na Upravnem sodišču in še prej na Vrhovnem sodišču dobila. Odvzem dovoljenja za Vegrad revizorju je bilo odvzeto. Tudi potem končni efekt, revizijska družba je prenehala delovati.  Glede Cestnega podjetja Maribor, sedaj konkretnega revizorja ne vem, ampak tudi tukaj je agencija ukrepala in je bil izrečen ukrep nadzora. Tako da jaz bi izpostavila res mogoče gospodu Širclju, je večje zagotovilo, večja skrbnost, še enkrat, ni tako tveganje kot je bilo leta 2008 pri delu revizorjev in še to se je treba zavedati, da je treba res dokazati vse ukrepe, vse nepravilnosti, da ti ukrepi dejansko stojijo in pa da prestanejo sodno presojo za recimo za odvzem dovoljenja in to odvzem dovoljenja kot primer Vegrada tudi dokončen odvzem revizorju pač odvzeta licenca, ki jo ne more nikoli več pridobiti. Zdaj se za novelo zadeve malo spreminja, ampak ravno zato se tudi revizijska regulativa zaostruje. Hvala.
Hvala lepa. Tu me je kolegica Mateja Udovč opozorila, gospod državni sekretar, prej v tisti poplavi besed smo nekaj spregledali. Tudi jaz se opravičujem, zato pa bi vas prosil da daste odgovor na zadevo, ki se tiče sprememb Zakona o revidiranju v tistem delu, ko bi naj se spremenil način nadzora in ukrepov nadzora nad pooblaščenimi ocenjevalci vrednosti ali se oziroma ali Ministrstvo za finance na tem področju pripravlja kakšne spremembe zakona. Izvolite, prosim.
Alojz Stana
Hvala, gospod predsednik.  Dejansko morebitne spremembe Zakona o revidiranju v delu, ki se tiče pristojnosti slovenskega inštituta za revizijo bodo predmet novega Zakona o revidiranju, ne pripravljamo več novel k obstoječemu. Vendar zaradi drugih obveznosti ni to prioriteta Ministrstva za finance, kajti imamo za prenesti kar precej direktiv iz EU v slovensko zakonodajo in v principu to vprašanje ni predmet normativnega programa Vlade za leto 2019. Upam, da sem odgovoril. Hvala.
Ja, ja, v redu. Hvala lepa.  Gospe in gospodje, želi še kdo razpravljati? Če ne, potem zaključujem razpravo in ugotavljam, da se je Odbor za finance seznanil z letnim poročilom Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto 2018. S tem tudi zaključujem 3. točko dnevnega reda in 11. sejo Odbora za finance. Hvala.