Spoštovani kolegice, dragi kolegi, your excellence!

Pričenjam 15. sejo Odbora za zunanjo politiko.

Naj omenim, da je na današnji seji zagotovljeno simultano tolmačenje iz angleščine v slovenski jezik in obratno.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: z nami je mag. Meira Hot oziroma namesto dr. Milana Brgleza, mag. Marko Pogačnik je z nami namesto mag. Andreja Širclja, gospod Gregor Židan nadomešča mag. Branislava Rajića in gospod Boris Doblekar nadomešča gospoda Janeza Janšo. Imam še eno pooblastilo, in sicer namesto mag. Mateja Tonina je z nami gospod Blaž Pavlin.

Pozdravljam goste, ki ste danes z nami, še posebej njegovo excellenco, gospoda Antona Niculescua, veleposlanika Romunije v Republiki Sloveniji in seveda dr. Zorana Stančiča, vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Oba lepo pozdravljam, seveda tudi sodelavce in sodelavke.

Na sejo so tako bili povabljeni tudi predstavniku Ustava predsednika republike, kabinet predsednika Vlade ter Ministrstva za zunanje zadeve.

Besedo tako dajem in predajam dr. Dariju Krajčiču predsedniku Odbora za zadeve EU.

Dr. Krajčič, izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi!

Začenjam 28. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da so danes kot nadomestni člani z nami gospod Matjaž Nemec namesto dr. Milana Brgleza in gospod Aljaž Kovačič namesto gospoda Igorja Pečka.

Naj takoj na začetku tudi sam pozdravim vse povabljene, ki ste danes z nami, še posebej njegovo excellenco gospoda Antona Nicukescua, veleposlanika Romunije, ki trenutno predseduje Svetu Evropske unije, dr. Zorana Stančiča, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji in gospo poslanko iz Evropskega parlamenta, ki sem jo videl, ko je vstopila v naše prostore, gospa Romana dobrodošli.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odborov. S sklicem seje ste prejeli tudi dnevni red seje odborov. Ker v poslovniškem roku s predsednikom Odbora za zunanjo politiko nisva prejela predlogov za njegovo spremembo je določen takšni dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDSTAVITEV PREDNOSTNIH NALOG PREDSEDOVANJA ROMUNIJE SVETU EVROPSKE UNIJE V ČASU OD 1. JANUARJA DO 30. JUNIJA LETOS.

Kot gradivo k tej točki ste prejeli prednostne naloge romunskega predsedovanja Svetu EU od 1. januarja do 30. junija letos v slovenski in angleški verziji. Program romunskega predsedstva Svetu Evropske unije ter Power point predstavitev romunskega predsedovanja.

Najprej dajem besedo njegovi excellenci, gospodu Anton Niculescu, veleposlaniku Romunije v Republiki Sloveniji, da nam predstavi prednostne naloge romunskega predsedstva Svetu Evropske unije.

Izvolite, gospod veleposlanik, imate besedo.

Najlepša hvala za besedo, gospod predsedujoči.

Spoštovani gospod Nemec, spoštovani gospod Krajčič, spoštovana gospa državna sekretarka, spoštovani gospod Stančič, ki je tukaj glavni predstavnik Evropske komisije v Sloveniji, spoštovani poslanci, spoštovane poslanke! Najlepša hvala, da ste nam omogočili, da lahko predstavimo prednostne naloge romunskega predsedovanja Svetu Evropske unije v naslednjih šestih mesecih.

To je naše prvo predsedovanje. Potekalo pa bo v času velikih razvojnih dogodkov, ki bodo spremenili obliko Evropske unije. To se bo odražalo tudi na naši prihodnosti. Zapušča nas Združeno kraljestvo, prihaja tudi do novega zakonodajnega cikla, do katerega bomo prišli po evropskih volitvah maja 2019, kar bo seveda pomenilo tudi konec delovanja trenutne Evropske komisije in Evropskega parlamenta. Obenem pa imamo na mednarodnem odru precej težkih izzivov. Zato je to čas, ko moramo skupaj delati zato, da bi razvili pomembne rešitve za velike izzive, ki jih imamo v tem trenutku. Zagotovo nas čaka nova stvarnost zaradi Brexita. To je proces, ki ga moramo dobro in smiselno izpeljati, pri čemer moramo poskrbeti, da preostala Evropska unija ostane združena in da obdrži močne in tesne odnose tudi z Združenim kraljestvom. Ko bomo vstopili torej v to novo obdobje po Brexitu moramo skupaj oblikovati vse potrebne strateške okvire za naše delovanje. V tem smislu bo zelo pomemben neformalen vrh v Sibiju(?) za voditelje Evropske unije, ki bo potekal 9. maja. Na tem vrhu želimo sporočiti našim državljanom kakšna je dodana vrednost Evropske unije in kako smo povezani med seboj. Obenem moramo nasloviti v teh šestih mesecih tudi vse odprte postopke, ki potekajo znotraj naših organov, še posebej tiste, ki se nanašajo na ključne aspekte naše prihodnosti za Unijo in za državljane. Tako bomo najprej naslovili tiste številne dosjeje, ki so zakonodajno pomembni in potem še v drugem delu našega predsedovanja tiste nezakonodajne dosjeje. Potrebujemo namreč med drugim tudi trden, primeren, ustrezen proračunski okvir ter tudi sredstva. Zato se moramo na to osredotočiti, da bomo lahko v naslednjih sedmih letih izpeljali in dosegli svoje cilje. Tako se bomo ukvarjali tudi še posebej z uvajanji, ki se nanašajo na večletni finančni okvir, ki je prednostnega pomena za naše predsedovanje. In s tega stališča moramo pripraviti vse potrebno za to, da bomo pravočasno sprejeli dogovor o tem okviru. V času našega predsedovanja bomo imeli tudi možnost, da lahko pokažemo, kako močno podpiramo evropski projekt nadaljnje integracije in širitve. Naše predsedovanje poteka v sodelovanju s Svetom Evropske unije in v tem okviru bomo delovali kot pravi pristni in pošteni posrednik, zato da bomo skupaj iskali rešitve, ki bodo omogočile nadaljnje napredovanje Evropi. Seveda kakršnakoli prihodnost temelji na tem, da delamo na naših ključnih načelih, na podlagi katerih se je Evropska unija razvijala doslej. Le na ta način bomo lahko tudi konsolidirali nadalje našo skupno Evropsko unijo. In prav zaradi tega naše delovanje temelji na načelu kohezije. ta je tudi vsebovana v našem motu in je tudi centralna tema našega predsedovanja. Kohezija je namreč naša skupna evropska vrednota. Ta koncept pokriva številne stvarnosti, ki jih moramo v tem trenutku tudi na evropski ravni upoštevati. Obenem se zavedamo, da bi morale naše politike biti bolj v skladu z načelom kohezije med vsemi državami članicami, regijami in tudi državljani. In zaradi tega želimo doseči oprijemljive rezultate za to, da bi dosegli čim večje koristi za močno kohezivno Evropo, ki bi se tako udejanjala tudi na ravni življenja vsakega državljana. Zaradi tega želimo povečati kohezijo našega političnega delovanja, zato da se poglobi povezava med državami članicami, med evropskimi institucijami in tudi državljani. Le na ta način bomo skupaj živeli evropske vrednote in še posebej evropsko vrednoto kohezije. Poleg tega moramo okrepiti ekonomsko razsežnost kohezije. Ta je namreč tista, ki naslavlja in zmanjšuje razvojne razlike med državami članicami in obenem tudi krepi naš enotni trg. Prav zaradi tega je treba kohezijo vplesti tudi v ta aspekt. Obenem moramo spodbujati tudi socialno razsežnost kohezije. Obenem pa se zavedati, da je potrebna socialna konvergenca in ohranjanje štirih temeljnih svoboščin evropskega enotnega trga za to, da bi to dosegli.

Romunija je prva država članica, ki predseduje znotraj našega tria, ki je razvil skupaj s Finsko in Hrvaško svoj delovni program tudi v sodelovanju z našo predhodnico Avstrijo. Tako želimo nadaljevati s tem, kar je bilo že poprej narejeno na podlagi in na področju evropske agende. Tako se bomo osredotočili na štiri stebre. Prvi steber se naslavlja in nanaša prav na konvergenco, in sicer želimo si prizadevati, da bi zagotovili konvergenco in kohezijo v Evropi, da bi dosegli trajnostne in enake razvojne možnosti za vse državljane in države članice s povečanjem konkurenčnosti in zmanjševanjem razvojnih razlik, povečevanjem povezljivosti in digitalizacij, spodbujanje podjetništva in utrjevanjem evropske industrijske politike. In znotraj tega želimo tudi doseči zaključek, uspešen zaključek pogajanj o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021 do 2027. Pri tem moramo uporabiti vse razpoložljive instrumente. Potrebno je namreč spodbujati konvergenco tako na socialnem kot na gospodarskem področju, obenem je treba izboljšati delovanje enotnega trga zaradi tega, ker le ta način postaja naše gospodarstvo bolj konkurenčno. In prav zato je potrebno se osredotočiti na pogajanja glede večletnega finančnega okvira. Obenem moramo zmanjšati tudi razvojne razlike. Ta nov finančni okvir je namreč nadvse pomemben zato, da naslovi naše cilje prav na tem področju, prav na področju doseganja konvergence in prav na področju naslavljanje obstoječih odprtih zadev.

Kar zadeva konkurenčnost je potrebno še nadalje konsolidirati evropski enotni trg. Obenem je potrebno delati na nadaljnji konsolidaciji štirih temeljnih svoboščin. Obenem pa seveda moramo poskrbeti, da ostanemo osredotočeni na polno funkcionalnost evropskega enotnega trga, kar pomeni, da moramo odpraviti obstoječe ovire za čezmejno gibanje, tako blaga, delovne sile, storitev in kapitala. Obenem pa je treba tudi se spopadati z nepoštenimi komercialnimi praksami. Obenem moramo tudi mobilizirati kapital za naše gospodarske družbe, vključno z malimi in srednjimi podjetji, da bomo tako lahko izpeljali potrebne infrastrukturne projekte, saj je to ključnega pomena za našo splošno konkurenčnost. Seveda bomo delali tudi na konkurenčnosti na svetovnem trgu. Kar zadeva spodbujanje mobilnosti delovne sile, ta delovna sila je dejansko oprijemljiva refleksija ena izmed naših temeljnih svoboščin, in sicer svoboščine gibanja in gibanja delovne sile. To je neločljivo tudi z delovanjem našega enotnega trga, zato je treba na ta način tudi s spodbujanjem in z implementacijo evropskega stebra socialnih pravic to zagotavljati. V zvezi s tem je zelo pomembno, da naprej se pogajamo in tudi dosežemo napredke pri pogajanju pri vzpostavljanju novega organa za delovno silo. Treba je delati tudi na področju inovacij, digitalizacije in povezljivosti, postati moramo boljši na tem področju. In tukaj imamo veliko instrumentov. Imamo tako instrument za povezovanje Evrope kot program za digitalno Evropo kot tudi program Obzorje. Potrebujemo namreč pomembne naložbe, še posebej na področju raziskav in inovacij, izboljševanja, razvoja, kjer potrebujemo boljše digitalne veščine, spretnosti in znanja. In prav zaradi tega želimo spodbujati razvoj in oblikovanje novih funkcionalnih povezav, kjer so te potrebne, še posebej pa med vzhodom in zahodom, med severom in jugom. Na ta način bomo omogočili vsem nediskriminiran dostop do raznih virov. Tako bomo lahko tudi nadalje razvijali makroregije, med drugim tudi donavsko regijo, katere članice je tudi Slovenija.

Kar zadeva podnebne spremembe in trajnost pa naj povem, da je tukaj treba nadaljnje korake izpeljati pri izvajanju pariškega sporazuma. Potrebujemo konkretno delovanje zato, da bi razvili skupaj skupno vizijo in dolgotrajno strategijo, zmanjšali izpuste CO2, še posebej na področju transporta. To so naše ključne prioritet. Obenem želimo izboljšati krožno gospodarstvo, podaljšati tudi življenjski cikel vode in zagotoviti boljše standarde za varovanje in zaščito vode. Obenem bomo delali tudi na tem, da bi izvajali našo agendo za trajnostni razvoj do leta 2030.

Če sedaj preidem na drugi steber. Drugi steber se nanaša na varnejšo Evropo. Gre za to, da si bomo prizadevali za varnejšo Evropo z večjo kohezijo med državami članicami pri obravnavi novih varnostnih izzivov, ki ogrožajo varnost državljanov in s podpiranjem sodelovanja na tem področju. Seveda moramo tukaj naslavljati še posebej migracijo. Pri tem želimo najprej dodatno definirati kakšni so naši skupni odzivi na številne izzive na tem področju. Kar zadeva druga področja pomembno je, da naše delovanje, kar zadeva migracije, spremenimo v celostno delovanje. Poskrbeli bomo za to, da bomo, kolikor se le da, tudi spremljali izvajanje sklepov, ki jih je Evropski svet sprejel glede notranjih in zunanjih razsežnosti migracije.

Na področju radikalizacije terorizma in kibernetske varnosti želimo še naprej delovati pri tem, da se konsolidira notranja varnost, zaradi tega, ker je to dobro za vse države članice in Evropsko unijo. Zato je treba izboljšati zmogljivosti, ki jih imamo, od fizičnih zmogljivosti do mrež za sodelovanje do hitrega odzivanja. Tukaj sta pomembni dve iniciativi na področju policijskega sodelovanja, katerih namen je poglobiti sodelovanje med državami članicami na področju notranjih zadev. Tukaj se osredotočamo še posebej na tehnologijo, mobilnost in analitiko obveščevalnih podatkov. Ta koncept se uporablja tako za preventivo kot za spopadanje s kriminalnimi dejanji. Želimo pa na ta način se tudi prilagoditi razvojnim potrebam, ki nastajajo v tem trenutku in ki so potrebne za prihodnost. Naš namen je tukaj harmonizirati vlogo oddelkov za analitiko v vseh tistih institucijah, ki se nanašajo na organe odkrivanje in pregona, zato da bomo bolje delovali.

Kar zadeva meja in schengensko območje naj povem, da je varnost naših zunanjih meja izjemno pomembna za nas vse. To se mora odražati tudi v zakonodaji. zato bomo delali še naprej na ključnih zakonodajnih dosjejih ne tem področju. Tako bomo zagotavljali interoperabilnost varnostnih sistemov, delali bomo na predlogih, ki želijo okrepiti operativno zmogljivost FRONTEX-a, okrepili bomo tudi varnost osebnih izkaznih naših državljanov in tudi tistih dokumentov, ki so izdani osebam s stalnim bivališčem. Delali pa bomo tudi na IT sistemih. Tretji steber je steber Evrope, ki je močen svetovni okvir in tukaj je treba spodbujati širitveno politiko, akcijski načrt evropske sosedske politike in nadalje izvajati globalno strategijo. Na področju vzhodnega partnerstva bomo delali zelo veliko v tem prvem semestru 2019, saj bomo prav v tem času tudi praznovali in počastili deseto obletnico obstoja vzhodnega partnerstva. In prav zaradi tega bomo imeli prav poseben dogodek v Bruslju v maju mesecu. Širitvena politika bo zagotovo pomembna tema, zaradi tega, ker prispeva tudi k nadaljnji stabilizaciji in stabilnosti ter blaginji celotne Evrope. Treba je sprejeti pomembne politične odločitve v zvezi s tem. In vem, da tukaj sta Slovenija in Romunija enakega pogleda, še posebej kar zadeva državne Zahodnega Balkana. Če grem sedaj v malce podrobnosti. Na podlagi lizbonske pogodbe je visoka predstavnica tista, ki skrbi tako za našo skupno zunanjo in varnostno politiko kot tudi za skupno varnostno in obrambno politiko. Visoka predstavnica je tudi tista, ki predseduje svetu za zunanje zadeve. Romunija želi tukaj delovati precej ambiciozno. To pomeni, da bomo uporabljali številne mehanizme, ki jih Evropa že ima za to, da naslavlja naše izzive in potrebe in prav zaradi tega bomo podprli visoko predstavnico pri tem, da se bo pravočasno izvajalo obstoječe iniciative znotraj skupne varnostne in obrambne politike, še posebej v sodelovanju z Natom s katerim želimo delati na okrepljenem partnerstvu. Romunija bo tudi nadaljevala s podpornimi dejavnostmi katerih cilj je, da bi se še dodatno okrepilo odpornost unije in njenih partnerjev na morebitne hibridne grožnje in tudi tako, da bomo izboljšali strateške komunikacijske prijeme, tako da bomo bolj koordinirani tudi z evropskimi, nacionalnimi instrumenti.

Kar zadeva Zahodni Balkan. Ta zagotovo je strateškega interesa. Turčija kot država kandidatka, je prav tako ključen partner za Evropsko unijo, še posebej kar zadeva naslavljanje migracije, naslavljanje terorizma, pa tudi zagotavljanje varnosti na tem področju. Zardi tega bomo postopali v naših pogajanjih glede odnosov med Evropsko unijo in Turčijo kot pragmatični in konstruktivni partnerji.

Kar zadeva vzhodno partnerstvo, bomo skupaj s službo za zunanje delovanje evropsko komisijo in državami članicami ter drugimi partnerji delali na tem, da se bi komuniciralo bolje o simboličnih in oprijemljivih koristih ki jih prinaša vzhodno partnerstvo. Tako bomo tudi izvajali vse tisto kar je v skladu z agendo na tem področju do leta 2020. Še posebej pa bomo tukaj poskušali razširiti že obstoječe trgovinske sporazume, tako imenovane DCFTA, obenem pa bomo tudi še poglobljeno delovali še posebej z najbolj naprednimi državami vzhodnega partnerstva. Tukaj želimo nasloviti tudi razne aspiracije držav kot so Moldova, Ukrajina in Gruzija, ki si želita več evropske perspektive v svojem kontekstu. Obenem bomo tudi se osredotočali na Črno morje, saj je to strateškega pomena. delali pa bomo tudi na izvajanju in dokončanju evropske strategije za srednjo Azijo s katero želimo poglobiti svoje odnose. Pomembni odnosi so seveda tudi odnosi preko Atlantika. Tu se bomo osredotočili še posebej na pogajanja, vezana na nov dogovor z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami, pomembno je pa tudi sodelovanje z Združenimi narodi. Obenem bodo ti sporazumi pokrivali področje finančnih instrumentov in tudi mladih. Promovirali bomo tudi posodobitev Organizacije za svetovno trgovino, saj menimo, da je zelo pomembno imeti dobre in na pravilih temelječe in zasnovane temelje za večlateralni sistem trgovin.

Če preidem zdaj na četrti steber. Četrti steber je steber Evrope skupnih vrednot. Tu je treba spodbuditi solidarnost, povezanost Evropske unije s politiko boja proti diskriminaciji, zagotavljanjem enakih možnosti in enakega obravnavanja moških in žensk ter s pomočjo povečanja udeležbe državljanov, zlasti mladih, v evropskih razpravah, in to moramo narediti v skladu z obstoječimi evropskimi pogodbami. Poskrbeti moramo, da evropski projekt napreduje, ampak napreduje z nekim skupnim vključujočim odprtim pristopom za vse države. Pomembne so torej demokratske in demokratične spremembe. Ključnega pomena za nas je, da naslovimo tudi zakonodajne kršitve na področju osebnih podatkov znotraj konteksta evropskih volitev maja meseca. Tu vidimo, da je potreba po tem, da tu bolje komuniciramo, še posebej glede na to, da se je marsikaj spremenilo od začetka Evropske unije. Tu moramo delati tudi neprimerno bolj aktivno s svojimi mladimi, da bi bili bolj vključeni.

Kar zadeva enakost spolov. Tu bomo zagotovo delali naprej na promociji evropskih iniciativ, katerih namen je, da bi bilo vse več žensk vključenih na trg dela in da bi se zagotovilo tudi ravnotežje med zasebnim in delovnim življenjem.

Pomemben je tudi socialni razvoj, ta je vedno del gospodarskega razvoja. Zato bomo še naprej se trudili za to, da bi izboljšali in razširili možnosti za izobraževanje in za mobilnost pri izobraževanju za vse naše mlade skozi Erasmus in tudi skozi druge programe. Obenem pa želimo tudi zagotoviti dostop do socialnega varstva za vse kategorije zaposlenih, vključno s samozaposlenimi in tako imenovanimi nestandardnimi zaposlenimi. Enak dostop do možnosti je temeljnega pomena za primerno in ustrezno socialno zaščito.

Če smem zaključiti, dragi prijatelji. Vsi elementi znotraj štirih stebrov so okrepljeni tudi z njihovimi dejanji in vsi so vključeni tudi v naši publikaciji programa romunskega predsedovanja, ki je tudi na naši spletni strani. Koledar kaže, da bo potekalo kar nekaj sestankov, srečanj, dogodkov, tako na tehnični ravni kot na visoki ravni, in sicer v Bruslju, Luksemburgu, Strasbourgu in tudi v Bukarešti. Potekalo bo približno 1.700 tehničnih sestankov in 40 sestankov Evropskega sveta na ministrski ravni; ti bodo potekali v Bruslju. Obenem bo v Sibiu potekal tudi neformalni vrh voditeljev 9. maja 2019, v Romuniji bo potekalo 288 sestankov in dogodkov, od tega bo 22 neformalnih ministrskih sestankov v Bukarešti, 98 bo sestankov na visoki ravni, 68 sestankov strokovnjakov in 99 konferenc. Kot vidite, bo dogodkov kar nekaj. V tem času bomo delali na vsebinskih zadevah, pa tudi na logističnih zadevah, in sicer se bomo pripravljali še naprej, za to bo na voljo celotna naša uprava in tudi družba. Kot dobro veste, smo zelo hvaležni Sloveniji za vso podporo in znanje, ki nam ga je na podlagi svojih izkušenj tu predala. V teh šestih mesecih se bo lahko Romunija tudi bolje približala drugim državam članicam, prikazala bo tudi, kakšna je, in obenem se bo na ta način Evropska unija približala tudi našim državljanom. Skozi svoje delovanje bomo poskušali še nadalje izpeljati naš proces evropskega sodelovanja in gradnje nove Evrope, ki temelji na konsolidaciji kohezije in dejanskega združenega delovanja.

Najlepša hvala za vašo pozornost. Veselim se že vaših vprašanj.

Hvala lepa, gospod veleposlanik.

Za kratek komentar prosim gospoda dr. Zorana Stančiča, vodjo Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.

Hvala lepa.

Spoštovana predsedujoča, spoštovani veleposlanik, njegova ekscelenca Anton Niculescu, spoštovane poslanke in poslanci, evropska poslanka ter spoštovani predstavniki Vlade!

Najprej najlepša hvala veleposlaniku za odlično predstavitev in tudi Državnemu zboru za povabilo Evropski komisiji, da se opredelimo do prednostnih nalog romunskega predsedstva.

Romunija je lani praznovala svojo 100. obletnico. Pred dvanajstimi leti je postala članica Evropske unije in s 1. januarjem je prevzela predsedovanje Svetu Evropske unije. Predsedovanje Romunije bo potekalo v času, ki je izjemno pomemben, imamo celo vrsto tesnih rokov za sprejetje ključnih aktov ob zaključku mandata Evropskega parlamenta in tudi ob zamenjavi Evropske komisije. Hkrati bo predsedstvo tudi zgodovinsko pomembno za Evropsko unijo, saj bo 9. maja v Sibiu srečanje Evropskega sveta, ki bo na nek način zaokrožilo večletno diskusijo o prihodnosti Evropske unije.

Naj se najprej osredotočim na kratke roke. Tu bo naloga verjetno najtežja, težja, kot je bila kadarkoli prej. Na mizi je namreč kar 242 zakonodajnih predlogov Evropske komisije, ki jih je do evropskih volitev in do novega mandata komisije še treba spraviti skozi zakonodajni proces. Ta sklic Evropskega parlamenta zaključi z delom že 18. aprila. Po vzpostavitvi novega sklica pa je le nekaj mesecev do začetka mandata nove komisije. Med največjimi izzivi vidimo predvsem večletni finančni okvir Evropske unije do leta 2027, ki je, kot veste, nujen za nemoteno črpanje evropskega denarja. Tudi večina preostalih predlogov, ki so še v procesu, je ključnih za delovanje Evropske unije, saj se raztezajo od podlag za delovanje Unije po izstopu Združenega kraljestva, ne glede na način izstopa, pa vse do ureditve azilne in migracijske politike.

V jesenskem nagovoru pred Evropskim parlamentom je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker dejal, da komisija, ko je začela mandat, obljubila, da bomo v petih letih uresničili inovativen digitalni enotni trg, poglobljeno ekonomsko in monetarno unijo, nadalje bančno unijo, unijo kapitalskih trgov, pravičen notranji trg, energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost, ter celovito agendo o migracijah in varnostno unijo. Hkrati smo se tudi zavezali za socialno Evropo.

V času romunskega predsedovanja, ki je zadnje polno predsedstvo Svetu v tem mandatu parlamenta in komisije, so torej na mizi ključni elementi za uresničevanje omenjenih projektov in zaradi tega romunsko predsedstvo čaka zelo veliko dela.

Politično gledano pa zgodovinsko prelomnico v času romunskega predsedovanja predstavlja srečanje Evropskega sveta 9. maja v mestu Sibiu v Romuniji. Predsednik Juncker je že v svojem nagovoru septembra lani presodil, da bodo morali evropski voditelji na tem vrhu sodržavljane prepričati, da v bistvu enako pojmujejo smisel naše Unije. Evropske državljanke in državljani od svojih izvoljenih politikov pričakujejo, da bodo postavljene smernice za prihodnjo močnejšo, bolj povezano in tudi bolj suvereno Evropsko unijo, ki tako ali drugače dela vse v interesu evropskih državljanov. Sporočila voditeljev po majskem vrhu v Romuniji bodo torej odločujoča tudi za razplet evropskih volitev maja letos, tako v vsebinskem smislu kot tudi glede na številčnost udeležbe, ki jo pričakujemo. Volitve bodo le dva tedna po tem vrhu v Sibiu, evropski politični prostor pa bodo tako ali drugače zaznamovale, kot veste, za naslednjih pet let. V Evropski komisiji verjamemo, da bo romunskemu predsedstvu glede na dolgo, bogato, pa tudi težko zgodovino romunskega naroda sodržavljanom uspelo predstaviti prihodnost Evrope, ki sloni na skupnih vrednotah, ki povezujejo tako sever in jug kot tudi vzhod in zahod. V tej luči zaradi tega zelo pozdravljamo slogan Romunije za predsedovanje, ta slogan, kot ste slišali, je Kohezija, skupna evropska vrednota, s katerih ta država z velikimi ambicijami vstopa v svoje prvo predsedovanje Evropski uniji.

Veleposlanik je naštel štiri glavne prednostne naloge romunskega predsedovanja. Veseli smo, da so uvodoma omenjena tudi prizadevanja Evropske komisije, da so polno zajeta v vseh štirih ključnih prednostnih nalogah romunskega predsedovanja. Zgolj kratko. Prva naloga Evropa, ki se zavzema za konvergenco, kjer je prvi cilj podpora rasti in koheziji v Evropski uniji, zlasti s pomočjo inovacij in digitalizacije, ta je povsem v skladu s prizadevanji Evropske komisije. Med omenjenimi 242 zakonodajnimi predlogi s tega področja je zelo pomembno - recimo, zgolj nekaj primerov -, ureditev prostega čezmejnega spletnega nakupovanja, nadalje pravica do e-zasebnosti, zaščita pred kibernetskimi grožnjami, ki jih imamo, in to so zadeve, ki jih je treba urediti v skladu z realnostjo. Druga prioriteta je varnejša Evropa, poudarek tako na notranji varnosti, upravljanju zunanjih meja in na sodobnih izzivih, kot je tudi kibernetska varnost, to je predvsem v skladu s pričakovanji evropskih državljanov. Glede notranje varnosti in upravljanja meja je ohranjanje ustreznega ravnovesja med odgovornostjo, ki jo mora vsaka od članic prevzeti na svojem ozemlju, in tudi s potrebno solidarnostjo, je naloga vseh držav članic. Tako smo jeseni predstavili predlog za okrepitev evropske mejne in obalne straže, saj je treba zunanje meje učinkoviteje zaščititi; tako upamo, da bomo tu nadaljevali dobro delo. Tretje, povsem se strinjamo tudi z nalogo Evropa kot odločen globalni akter. Če želimo to doseči, moramo po našem mnenju na izbranih področjih zunanjih odnosov preiti na glasovanje s kvalificirano večino. Naj poudarim, da gre zgolj za izbrana področja, kot so, recimo, človekove pravice, civilne misije in drugo. Nadalje moramo okrepiti tudi položaj evra, ki je kljub relativni mladosti, torej 20 let, že druga največja, najmočnejša valuta na svet, vendar je še dosti dela na tem področju, da zaščitimo svoje interese. Glede četrte prednostne naloge Evropa, ki sloni na skupnih vrednotah, se prav tako v celoti strinjamo z romunskim predsedstvom. V okviru te prednostne naloge romunsko predsedstvo navaja solidarnost, kohezijo, enake možnosti, socialne pravice, demokracijo, svobodo, spoštovanje človekovega dostojanstva, kot tudi boj proti rasizmu, proti ksenofobiji, antisemitizmu, nestrpnosti in populizmu. Gre seveda za temeljne vrednote Evropske unije, ki bodo pod vodstvom romunskega predsedstva temelj za razprave voditeljev držav članic v Sibiu o prihodnosti Evrope.

Naj zaključim. Prioritete in cilji romunskega predsedstva so dejansko zelo ambiciozni, a hkrati tudi zelo konkretni in tudi izvedljivi ter medinistitucionalno povsem usklajeni. Romunsko predsedstvo uživa popolno podporo Evropske komisije, katere mandat, kot veste, za razliko od Evropskega parlamenta se razteza vse do 1. novembra letošnjega leta. Spoštovani veleposlanik! V času predsedovanja imate vso podporo evropske komisije in se veselimo sodelovanja z vami.

Hvala lepa za vašo pozornost.

Hvala lepa dr. Stančič.

Besedo dajem še predstavniku Vlade, gospodu Davidu Brozini iz MZZ, Ministrstva za zunanje zadeve, ako želi podati komentar k šestmesečnemu predsedovanju.

Izvolite, imate besedo.

Najlepša hvala gospod predsedujoči. Spoštovani poslanci!

Mislim, da je moja naloga predvsem predstaviti veleposlaniku, njegovi ekscelenci podporo tudi slovenske Vlade in njenih institucij pri delu v Bruslju. Romunija lahko računa na sodelovanje s Slovenijo. Vsekakor pri pregledu osemnajstmesečnega programa, ki ga je tudi veleposlanik predstavil, smo ugotovili zelo visok nivo konvergence, razmišljanja. To lahko potrdimo tudi na podlagi rednih konzultacij, ki jih imamo z Romunijo, tako na strokovni kakor na politični ravni, ki so bile nekako zaključene z obiskom predsednika Republike, Boruta Pahorja v Romuniji pri predsedniku Ioannisu, 15. januarja. na tej podlagi se seveda strinjamo, da je kohezija in skupne evropske vrednote, ki je glavni moto romunskega predsedovanja, eden izmed ključnih tem, ki se odpirajo v teh dneh in za katere razmišljamo, da se bodo nadaljevale tudi v triu v katerih bo sodelovala Slovenija čez poltretje leto. Vsekakor, kakor je tudi gospod Stanič iz evropske komisije predstavil, gre za ključno predsedovanje, ključnih šest mesecev kjer se zaključuje zakonodajni cikel. Mislim, da je 48 zakonodajnih aktov trenutno v poteku pogajanj med svetom in parlamentom, ki bi jih veljalo zaključiti še v tem mandatu Evropskega parlamenta in Slovenija bo v vsakem primeru pri tem sodelovala. Naš pomemben dosje v času vašega predsedovanja so seveda pogajanja o večletnem finančnem okvirju. Stališče Slovenije je, da bi si želeli čim prej priti do dogovora, kar bi omogočalo tudi pripravo zakonodajnih aktov za izvajanje finančnega okvirja v naslednjem letu in da bi imeli dovolj časa se pripraviti na izvajanje teh programov. menimo, da je možno, da bi romunsko predsedstvo pripravilo pogajalski okvir, ki bi zaključil vse strokovne debate in dileme in bi prepustil politični ravni, da recimo v juliju in kasneje septembru pripravi ključne odločitve v upanju, da bi oktobra, letos, tako kot je Evropski svet v decembru zaključil, res prišlo do dogovora o večletnem finančnem okvirju.

Zdi se nam pomembna tudi priprava na vrh, ki bo v Sibiju. Tu želimo skupaj z vami sodelovati pri tem kakšna naj bo vizija prihodnje Evrope. V Sibiju se bo zaključil ta cikel pogovorov med predsedniki Vlade držav članic o tem kako naj zgleda naša prihodnost na področju digitalizacije, ki je bila obravnavana v Talinu ali pa socialnih zadev, ki so bile obravnavane v Goteborgu. Ne nazadnje v Salzburgu se bo / nerazumljivo/ prihodnost migracijske politike. Menimo, da je pravi čas, da Evropska unija, da voditelji dajo glavne smernice na mizo o tem kako bomo nadaljevali. Mislim, da tri dosjeji, ki bi še radi z vami tesno sodelovali in Zahodni Balkan, ki ste ga sami omenili, danes je zelo pomemben dan. V Atenah bo glasovanje ob 14.30 v upanju, da bo pozitivno, in da se bo vprašanje med Makedonijo in Grčijo rešilo. Računamo na to da o vaše predsedstvo pripravilo odločitev, da lahko Makedonija začne pogajanja čim prej. O tem bo razprava tekla v juniju. Enako je pomemben datum tudi za Albanijo, za katerega se tudi mi želimo, da bo izpolnilo vse pogoje, kar bi omogočila ravno tako sprejetje take odločitve. Na področju azilnega sistema menimo, da je tudi že čas, da pride do glavnih kompromisov. Razprava je blokirana, že veste, približno dve leti, zaradi različnih stališč držav članic. Upamo na to, da bi ta dosje v letošnjem letu oziroma v času vašega predsedovanja lahko zaključili, in da bi se potem osredotočili na nadaljnja vprašanja. Menimo, da bi zaključek tega vprašanja ugodno vplival tudi na rešitev schengenskega vprašanja. Slovenija si ves čas zavzema za to, da se vrnemo na, kakor temu rečemo, polnopravni Schengen brez notranjih meja, računamo da bi lahko do tega prišlo v teh šestmesečnem obdobju. Vsekakor upamo na to. In seveda računamo tudi na podporo romunskega predsedstva, da bi v tej razpravi zastopala tudi taka stališča, ki jih podpira Slovenija. Tako, da naj zaključim še, da vse sodelovanje med Slovenijo in Romunija na bilateralni kot na regionalni ravni, torej člani smo v podonavski strategiji, mako regij, člani smo v iniciativi treh morij, kjer računamo na vašo in na vaše izkušnje vrha, ki ste ga organizirali lani, ker ga bomo namreč mi v letošnjem letu. Sodelujemo v procesu sodelovanja v jugovzhodni Evropi in na sploh delimo enotne poglede na prihodnje Evropske unije, tako da, še enkrat lahko v zaključku ponovim, da lahko računate na polno podporo Slovenije pri vašem predsedovanju.

Hvala.

Hvala lepa gospod Brozina.

S tem so predstavitve končane.

Odpiram razpravo pod to točko dnevnega reda. Za enkrat so se javili štirje poslanci. Najprej ima besedo gospod Jožef Horvat. Še preden pa začne z razpravo, bi ga želel opozoriti, da se seveda prevajajo naši govori, zato vas prosim, da govorite ustrezno hitro, pa brez pretiranih podredij in odvisnih stavkov.

Izvolite, gospod Jožef Horvat, imate besedo.

Hvala lepa gospod predsednik.

Bom upošteval vaša navodila. Vaša ekscelenca, gospod veleposlanik Romunije, lepo vas pozdravljam v imenu Poslanske skupine Nova Slovenija - krščanski demokrati. Zahvaljujem vse vam za odlično predstavitev prioritet vašega predsedovanja. Lep pozdrav seveda tudi dr. Stančiču in predstavnikom slovenske Vlade. Ja, pred Evropsko unijo, torej pred vami in pred nami je izjemno zahtevno šestmesečno obdobje. Tudi naslednje obdobje po tem bo zahtevno. Zgodil se bo brexit, na takšen ali drugačen način. Morda bo pa brexit doživel sam svoj exit. Mi v Novi Sloveniji Evropo razumemo kot projekt miru. To govorim zaradi tega, gospod veleposlanik, ker ste večkrat v svoji predstavitvi omenjali, poudarjali naše skupne evropske vrednote, Evropo razumemo kot družino držav in narodov, ki nas, ja, povezujejo skupne vrednote na podlagi katerih so očetje Evrope zgradili to povezavo in odločili celino povezati ne z močjo orožja, ampak z močjo prava. Verjamem, da bo v teku vašega predsedovanja večkrat prav ta moč prava posebej poudarjena. Podpiram eno od prioritet vašega predsedovanja, to je varnejša Evropa. Ta prioriteta je povsem logična, če govorimo o vrednotah, mi moramo te naše vrednote zaščititi, moramo jih zavarovati. In tukaj izjemno, torej izdatno podpiramo to vašo usmeritev. Varnost že dolgo ni dana sama po sebi. Varnost tudi stane in tukaj seveda mislim na večletni finančni okvir za obdobje 2021 do 2027. Lani maja ga je predstavila Evropska komisija, ta dolgoročni proračun namreč za unijo. Proračun, ki bi naj varoval, ki naj bi opolnomočil in ščitil. In gospod veleposlanik, zelo posrečen je vaš slogan, kohezija, skupna Evropska vrednota. In tukaj zdaj moje konkretno vprašanje. V omenjenem predlogu dolgoročnega proračuna evropske komisije za obdobje 2021-2027, seveda za EU/27 so finančna sredstva za skupne kmetijsko politiko in za kohezijsko politiko zmanjšana za 5 %. Mi, vsaj v naši poslanski skupini se s tem ne moremo sprijazniti. Zato našo vlado pozivamo, da v pogajanjih naredi vse, da se kohezijska sredstva ne zmanjšujejo. To so, kar zadeva našo državo, praktično edina nepovratna razvojna sredstva. Pa me zanima, gospod veleposlanik, ali boste pristali v to zmanjšanje v teh pogajanjih, ki nas čakajo, za zmanjšanje kohezijskih sredstev ali je to, kar je predlagano s strani Evropske komisije za vas sprejemljivo?

Da ne bom predolg, želim vam veliko uspehov pri uresničevanju prioritet vašega predsedovanja in seveda pri tem tudi veliko sreče. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Naslednji razpravljavec je gospod Gregor Perič.

Izvolite.