Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 35. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika. Obvestili odsotnih poslankah in poslancih seje ter vabljeni na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Lep pozdrav vsem prisotnim!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 35. seje Državnega zbora, predlog katerega ste prejeli v petek, 10. oktobra s sklicem seje.

O predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejela, zato Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Ker prehajamo na odločanje, vas prosim, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav.

In glasujemo o dnevnem redu.

Glasujemo. 76 poslank in poslancev je navzočih, 74 jih je glasovalo za, proti ni bil nihče.

(Za je glasovalo 74.). (Proti nihče.)

In ugotavljam, da je dnevni red 35. seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 34. TOČKO DNEVNEGA REDA – MANDATNO-VOLILNE ZADEVE.

Prehajamo na obravnavo Odstopa Janija Prednika s funkcije poslanca Državnega zbora.

V skladu z drugim odstavkom 202. člena Poslovnika Državnega zbora vas obveščam, da me je poslanec Jani Prednik 13. oktobra pisno obvestil, da odstopa s funkcije poslanca Državnega zbora. Ugotavljam, da je Janiju Predniku v skladu s 6. alinejo prvega odstavka in drugim odstavkom 9. člena Zakona o poslancih ter tretjim odstavkom 202. člena Poslovnika Državnega zbora preneha mandat poslanca z 20 oktobrom 2025. O tem bom takoj obvestila Državno volilno komisijo in jo zaprosila, da v skladu s 17 členom Zakona o volitvah v Državni zbor Državnemu zboru sporoči, kateri kandidat oziroma kandidatka bo postal poslanec oziroma postala poslanka za preostanek mandatne dobe namesto poslanca, ki mu je prenehal mandat. Na podlagi obvestila Državne volilne komisije bo Mandatno-volilna komisija pripravila poročilo in predlagala potrditev mandata ter o svoji ugotovitvi poročala Državnemu zboru.

Dovolite, da se v imenu nas vseh kolegu Janiju Predniku najlepše zahvalim za dosedanje delo in mu zaželim veliko uspeha tudi pri nadaljnjem delu.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda, ki jo bomo nadaljevali v četrtek, 23. oktobra.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko sem v poslovniškem roku prejela pisne prijave 26 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja vprašanj je določen v skladu z 244 členom, drugim odstavkom 243. člena ter 247. členom Poslovnika. V okviru te točke bodo danes na poslanska vprašanja poslank in poslancev odgovarjali ministrice in ministri.

Na prva tri vprašanja poslanke in poslancev opozicije ter na vprašanje poslanke vladajoče koalicije bo predsednik Vlade odgovarjal v sredo, 22. oktobra ob 9. uri. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo 3 minute. Ministrice in ministri odgovorijo. Na vprašanje v največ petih minutah, če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo 5 minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Prosim vas, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ 3 minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru ministrice ali ministra. O tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. Ob tem vas še posebej opozarjam, da je treba tak predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem. V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morata ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru in v tem primeru bom vprašanje uvrstila na naslednjo redno sejo Državnega zbora.

V zvezi s to točko so se za danes opravičili: doktor Robert Golob, predsednik vlade, Tanja Fajon, ministrica za zunanje in evropske zadeve, magister Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo, Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport, magister Borut Sajovic, minister za obrambo od 13. ure dalje, Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano od 16. ure dalje ter Andreja Katič, ministrica za pravosodje od 16. ure do 18, 30. Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

V skladu z 247. členom Poslovnika prehajamo na poslansko vprašanje postavljeno na 34. seji Državnega zbora. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec ter ministrica za zdravje doktor Valentina Prevolnik Rupel bi morala odgovoriti na vprašanje Mihe Kordiša v zvezi s stališčem do poslanskega predloga zakona na Inštitutu za medicinsko in drugo izvedenstvo na področju socialne varnosti, vendar je minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec danes odsoten, zato mu bo na vprašanje odgovorila ministrica za zdravje, doktorica Valentina Prevolnik Rupel.

Spoštovana ministrica, izvolite.

Hvala za besedo, gospa predsednica Državnega zbora.

Spoštovani poslanke in poslanci, spoštovani gospod Miha Kordiš!

Vlada je od Državnega zbora v mnenje prejela Predlog Zakona o Inštitutu za medicinsko in drugo izvedenstvo na področju socialne varnosti, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim magistrom Dejanom Premikom. Kot veste, se v Sloveniji soočamo z zelo visoko stopnjo absentizma. Dnevno je, zaradi bolniških odsotnosti izven delovnega procesa približno 6,5 procentov delovno aktivnega prebivalstva. V letu od 2024 je bilo izgubljenih po oceni 20,5 milijona delovnih dni. Povprečno število dni odsotnosti na zaposlenega je znašalo 21,65 delovnih dni. Glede na takšno veliko odsotnost in na takšno breme absentizma moramo na ravni države s sodelovanjem vseh deležnikov sprejeti ukrepe, s katerimi bomo področje absentizma ustrezno obvladovali. Predlog zakona predstavlja le enega izmed možnih ukrepov, ki bi na sistemski ravni prinesli določene rešitve s ciljem enotnega odločanja o nekaterih pravicah iz socialne varnosti. Temeljni cilj delovanja novega organa oziroma inštituta je združiti sedaj ločene izvedenske organe Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in s tem omogočiti bolj učinkovito delovanje, enotnejšo prakso in večjo usklajenost postopkov. Menim pa, da je treba vse rešitve dogovoriti in uskladiti s socialnimi partnerji, da do takih interpretacij rešitev oziroma rešitev kot ste jih navedli v poslanskem vprašanju ne bi prišlo. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Spoštovani kolega, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora, izvolite.

Predsedujoča, hvala za besedo.

Enotni izvedenski organ, kot se ga namerava priklicati v življenje z zakonom, je v konceptu v redu stvar, da se na eno mesto centralizira odločanje o socialno zdravstvenih pravicah, ki trenutno poteka po celi kopici različnih komisij pač nekaj na ministrstvu pa tam za dolgotrajno oskrbo, nekaj na zdravstveni blagajni, nekaj na pokojninski blagajni in tako naprej. Problem je pa z vsebino, ki je vgrajena noter v zakon, ta trenutek ujet med parlamentarnimi mlini in ta vsebina napotuje na razreševanje absentizma kot na problem posameznega delavca, ki naj bi bil goljuf, ki izkorišča možnost bolniške odsotnosti, zato, da ne prihaja na delo. Da številke absentizma, obseg bolniških pri nas je velik, pa dajmo se vprašati zakaj je temu tako. Zato ker realni problem niti ni absentizem, ampak je prezentizem. Ljudje prihajajo na delo dolga leta, tudi ko so bolni zlasti samozaposleni se ubijajo dan in noč. Ne gre samo za uničene hrbte, gre tudi za uničene psihe, recimo pri medicinskih sestrah v domovih starejših občanov. Prej ali slej se seveda to nekje na človeku pozna. Prej ali slej človek pade dol in nasilno administrativno teranje ljudi nazaj na delo, čeprav so invalidni, čeprav so bolni problema ne bo rešilo, stisko delavskega razreda bo zgolj zaostrilo. Moja dopolnitev vprašanja, gospa ministrica, je za to, če vas prav razumem, Vlada ne namerava podpreti zakona o enotnem izvedenskem organu, kot je predložen v tem trenutku. In ga ne namerava v nobenem primeru podpreti v obliki, ki bi šel mimo predstavnik predstavnikov in predstavnic delavk in delavcev. Drži? Hvala lepa.

Spoštovana ministrica, imate besedo za dopolnitev odgovora, izvolite.

Najlepša hvala.

Jaz se popolnoma strinjam, prezentizem je isto težava kot absentizem. Kot sem že povedala, cilj tega zakona je neka nova struktura, ni to edini in ni to edini ukrep na področju absentizma, ki ga načrtujemo, so še številni drugi ukrepi. Zagotovo pa osnova in osnovna ideja tega zakona, to je enotno obravnavanje vseh bolniških odsotnosti, bolj učinkovito obravnavanje na enem mestu je zagotovo dobra. Menimo pa, da nekatere rešitve v tem zakonu ne gredo v pravo smer, zato menimo, da je potrebno zakon dodatno uskladiti, preden pride do končne rešitve. Da.

Hvala lepa. Ne boste dali postopkovnega? Dobro, hvala lepa.

Sedaj prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj ministricam in ministrom v prvem krogu.

Najprej bo vprašanje postavila kolegica Alenka Jeraj ministru za solidarno prihodnost, Simonu Maljevcu.

Izvolite kolegica, imate besedo.

Dober dan. Lep pozdrav vsem.!

Ena izmed storitev dolgotrajne oskrbe je tudi e-oskrba, poznamo, uporabnik prejme varovani telefon za pesnico z gumbom na pomoč in ostalo naročeno dodatno opremo. To je ena izmed storitev, ki seveda teče že več let, čeprav se zelo radi pohvalite s tem, da to funkcionira, ampak v bistvu se je začelo v obdobju prejšnje vlade 2020 do 2022 kot pilotni projekt in je tudi financiran iz sredstev EU, ampak seveda se letos potem tem ljudem, ki so to storitev imeli, torej imeli na voljo brezplačno izteka. Zdaj z zakonom oziroma napovedujete, da se da pač bo še vedno dostopno za najmanj 5500 upravičencev in me zanima kaj ste naredili od takrat, ko je to torej funkcioniralo in bilo financirano s strani EU. Namreč, beremo v poročilih, da je še vedno le 5 tisoč oziroma 5500 upravičencev, kar jih je bilo že takrat. Torej, ali smo naredili kakšen korak naprej, ali se je kaj naredilo na tem, ali imamo nove uporabnike ali ne? Torej, kaj ste naredili na tem področju takrat? Koliko je novih oseb, ki jim je storitev omogočena? Kakšen je načrt? Tudi predvidevamo, da se to povečuje. Namreč, storitev omogoča, da ljudje ostanejo doma, da je to okolje bolj varno in je to v resnici za državo najcenejše. Torej v primeru padca, če ne more doseči telefona in tako. Bi vas prosila, da mi poveste, kako sistem funkcionira, koliko intervencij je bilo in kaj se dela na tem, da se število uporabnikov poveča? Ali drži, da dvojno preverjate na CSD, potem pa še na ZZZS kaj, kako teče storitev in to seveda vse skupaj podaljšuje. Problem je pa menda tudi pravna podlaga za to, da se sedanjim uporabnikom oskrbe za nemoteno prejemanje te storitve pri prehodu iz projekta v pravico iz zakona zatika oziroma da ne bo treba podpisovati novih pogodb z veljavnostjo do 31. decembra. V zvezi s tem bi vas prosila za odgovor.

Hvala lepa.

Spoštovani minister, imate besedo za odgovor, izvolite.

Najlepša hvala za vprašanje.

E-oskrba je ena od javnih storitev v sistemu dolgotrajne oskrbe. Tudi vi ste omenili, gre za elektronsko zapestnico ali ogrlico, ki je povezana s klicnim centrom, ki potem tudi javlja, če je karkoli narobe, če človek pade, se onesvesti, poškoduje, če se njegovo zdravstveno stanje hitro spremeni. E-oskrba uporabnikom omogoča samostojno in bolj neodvisno bivanje na svojem domu, njegovim svojcem pa stalen stik z uporabnikom in pa tudi seveda občutek varnosti, saj vedo, da je strokovna podpora usposobljenega osebja v asistenčnem centru na voljo 24 ur, sedem dni v tednu, 365 dni na leto. Tudi sam prepoznavam to storitev kot izjemno uporabno. izjemno uporabo tehnologije tudi za dobro starejših, njihovih družin in pa tudi kot eno storitev, ki jih dajemo in smo jo vključili tudi v sistem dolgotrajne oskrbe. Kot ste tudi sami izpostavili, osebe, ki so bile vključene v pilotni projekt, so vključene še naprej v e-oskrbo. Tako bo tudi v prihodnje. Dodatno je, kot veste, e-oskrba pravica, ki je v okviru dolgotrajne oskrbe prišla s 1. 7. Kar nekaj odločb za novo, nove uporabnike je bilo izdano, so se pa priključili v ta sistem s tem datumom tudi oskrbovalci družinskega člana, torej tisti, ki so že prej imeli status, so dodatno lahko prejeli to storitev.

Še nekaj številk. Vse skupaj je bilo v zadnjih letih, in tu imam od začetka pilotnega projekta do zdaj, ker se mi zdi, da je relevantno, preko 33 tisoč intervencij, 334 intervencij s pomočjo nujne medicinske pomoči, čez 2 tisoč intervencij s pomočjo svojcev in 420 intervencij pomoči, potrebnih zaradi padca in čez 350 intervencij zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja. Mislim, da tudi te številke povedo, da je storitev nujna in da je dobra, da je vključena tudi v sistem dolgotrajne oskrbe.