Dobro jutro vsem prisotnim. Začenjam 65. nujno sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da kot nadomestni član Andrej Kosi nadomešča Franca Breznika.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela dodatnih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Tako prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O DOHODNINI, SKRAJŠANI POSTOPEK.

Predlagatelj zakona je skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec. Kolegij predsednice Državnega zbora je na 142. seji 10. 10. 2025 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Predlog zakona je uvrščen na 117. izredno sejo Državnega zbora.

K obravnavi te točke so vabljeni: Suzana Lep Šimenko kot predstavnica predlagatelja, predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Državnega sveta ter Zakonodajno-pravne službe. Dodatno so bili vabljeni tudi: Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno podjetniška zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, Združenje Menedžer, Klub slovenskih podjetnikov - SBC, magister Ivan Simič, Kmetijsko gozdarska zbornica; Zveza svobodnih sindikatov Slovenije - ZZZS in Fiskalni svet.

Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Vlade in zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora skupine poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec. Rok za vlaganje amandmajev k predlogu zakona je tekel do začetka obravnave predloga zakona in sedaj zaključen. V poslovniškem roku tako ni bilo vloženih amandmajev.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona in besedo dajem predstavnici predlagatelja predloga zakona Suzani Lep Šimenko za obrazložitev členov predloženega zakona. Izvolite.

Najlepša hvala za dano besedo, lepo pozdravljeni vsi danes tukaj zbrani.

V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke že dlje časa opozarjamo, da se Slovenija v času mandata Golobove Vlade sooča z izrazito neugodnimi trendi na področju davčne politike, še posebej na področjih, ki vplivajo neposredno na neto dohodke zaposlenih. Prvi takšen in, bom rekla, kar škodljiv ukrep aktualne Vlade je bila zagotovo ustavitev postopnega zviševanja splošne olajšave, ki jo je sprejela Janševa vlada v letu 2022. Namesto tega, da bi imeli v letu 2025 splošno olajšavo v višini 7 tisoč 500 evrov, imamo danes žal zgolj 5 tisoč 260 evrov. Kot so izračunali v časniku Finance, je zgolj razveljavitev tega ukrepa nekoga na minimalni plači oškodovala za 2 tisoč 100 evrov neto, nekoga s povprečno plačo za 3 tisoč 600 evrov neto, nekoga z dvakratnikom povprečne plače pa več kot 5 tisoč evrov neto. Zelo poveden je tudi izračun, da je Golobova Vlada od povprečne plače vzela letos napram letu 2022 kar 300 evrov neto več. Razveljavljen dvig splošne olajšave seveda ni edini ukrep, ki neposredno vpliva na neto dohodke zaposlenih. S 1. 1. 2024 je bil uveden obvezni zdravstveni prispevek, ki trenutno znaša 37,17 evrov, s 1. 7. 2025 pa je bil uveljavljen prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki ga plačujejo delojemalci v višini 1 odstotka bruto plače in pa enak odstotek plača tudi delodajalec, plačujejo ga tudi upokojenci, kmetje in vsi ostali. Kot so izračunali v časniku Delo, se je obremenitev povprečne plače v letu 2025 dvignila na 46,2 odstotka. Medtem, ko je bila v letu 2022 43,1 odstotek. Po zadnjih podatkih OECD, pa znaša davčni primež, to je delež davkov in prispevkov v strošku dela v Sloveniji kar 44,6 odstotkov, kar nas uvršča na visoko šesto mesto med vsemi državami OECD. Povprečje je pri 34,9 odstotkih. Posebej je seveda tudi izpostavljeno, da obremenitev dela v Sloveniji narašča z višino plače. Pri višje plačanih kadrih, ki so seveda za gospodarstvo tudi ključni, je tako davčni primež še bistveno višji. Če k preveliki obremenitvi plač potem dodamo še vse ostale druge davčne obremenitve, ki jih je bilo deležno gospodarstvo v času Golobove vlade, potem seveda ni čudno, zakaj se število stečajev v Sloveniji povečuje, zakaj se številna podjetja selijo čez mejo in zapuščajo Slovenijo. Zakaj? Zato, ker enostavno postajamo iz dneva v dan bolj nekonkurenčni.

Pot, po kateri gre aktualna vlada, je napačna. Zato v Slovenski demokratski stranki s Predlogom zakona o dohodnini ponovno predlagamo postopno zvišanje splošne olajšave in s tem povečanje neto dohodkov vseh zaposlenih, in sicer tako, da v letu 2026 predlagamo 8 tisoč evrov splošne olajšave, v letu 2027 9 tisoč evrov in v letu 2028 10 tisoč evrov. Zakaj? Zato, ker je osnovni namen splošne olajšave, da iz obdavčitve izključi dohodke, ki jih posameznik potrebuje za preživetje. Prag tveganja revščine znaša trenutno 981 evrov mesečno. Če izračunamo, kaj to pomeni letno, to je 11 tisoč 772 evrov letno. To pomeni, da četudi imamo splošno olajšavo pri 10 tisočih evrih, še vedno ne dosežemo praga tveganja revščine. Ampak kakorkoli, s predlagano spremembo zakona se temu znesku vsaj nekoliko približamo.

Druga sprememba, ki jo predlagamo se nanaša na spremembo lestvice za odmero dohodnine in pa znižanje davčne stopnje v petem davčnem razredu iz trenutnih 50 na 45 odstotkov. Zakaj smo se za to ponovno odločili? Zaradi tega, ker je 50 odstotkov zagotovo ena izmed višjih obdavčitev v Evropski uniji in kar nas seveda ponovno uvršča v nekonkurenčen položaj. Predlagamo pa tudi sorazmerno zvišanje vseh dohodkovnih pragov in s tem počasnejše prehajanje zavezancev v višje davčne razrede, kar pomeni, da se večji del plače obdavči po nižji stopnji. Prvi prag, kjer velja 16 odstotna obdavčitev, bi se tako iz 9 tisoč 210 evrov dvignil na 10 tisoč 630 evrov. Vsi naslednji se bi potem linearno povečevali, najvišji bi se dvignil iz 78 tisoč na 90 tisoč evrov. Kaj to pomeni za vse zavezance za dohodnino? Skupni učinki našega predloga, torej dviga splošne olajšave in pa spremembo lestvice za odmero dohodnine, konkretno v letu 2028 pomenijo, da bi nekdo z minimalno plačo, neto letno pridobil okoli 750 evrov več, nekdo s povprečno plačo okoli tisoč 400 evrov in nekdo z dvakratnikom povprečne plače okoli 2 tisoč evrov neto več. Kar pomeni seveda konkretno razbremenitev in to pomeni tudi to, da bi vsi dobili višje plače na svoje račune.

Velikokrat in verjetno tudi danes bomo slišali to, da bi s tem imeli več koristi tisti z višjimi plačami. Ja, če pogledamo samo znesek, v znesku ja, ko pa pogledamo delež od tega koliko nekdo plačuje dohodnine, pa daleč največ pridobijo tisti z nižjimi plačami. Treba se je pač zavedati in tudi pogledati koliko in kdo plačuje dohodnino in če pogledamo podatke za leto 2024 vidimo, da je v letu 2024 6,4 odstotka zavezancev, to je nekaj manj kot 100tisoč, plačalo 43 odstotkov vse dohodnine. 940 tisoč 600 zavezancev, ki spadajo v prvi dohodninski oziroma prvi davčni razred, je plačalo manj kot 9 odstotkov dohodnine. To je manj kot na drugi strani 6 tisoč 186 zavezancev, ki so v petem davčnem razredu in plačajo več kot 10 odstotkov celotnega zneska dohodnine, ki ga prejmemo v proračun. To so pač dejstva, ki se jih je potrebno zavedati in v Sloveniji moramo začeti tudi ceniti tiste, ki več vplačujejo v državni proračun s strani dohodnine. V Slovenski demokratski stranki verjamemo, da so predlagani ukrepi nujno potrebni zato, ker razbremenjujejo plače o katerih je zelo veliko govora tudi v zadnjih, bom rekla, tednih v sami javnosti. Pomenijo to, da bo neto na računu imel vsak mesec vsak zaposleni več, ljudje si to zaslužijo. Ker nenazadnje to omogoča tudi višjo kvaliteto življenja zato seveda v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke pričakujemo, da boste naš predlog podprli. Veseli nas, da so svojo napako v preteklosti že spoznali v eni izmed koalicijskih strank. Jaz upam, da ste jo v vmesnem času spoznali tudi ostali in imate v bistvu danes možnost, da to tudi popravite. Najlepša hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? V redu, hvala. Želi predstavnica Ministrstva za finance podati dopolnilno obrazložitev oziroma obrazložitev pojasnila?

Gospa magistra Katja Božič, izvolite državna sekretarka.

Najlepša hvala predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci ter ostali prisotni. Vlada je pripravila mnenje na podan Predlog zakona o spremembah Zakona o dohodnini, s katerim predlagatelj predlaga postopno zvišanje splošne olajšave do leta 2028 na 10 tisoč evrov ter spremembo dohodninske lestvice z namenom povečanja neto dohodkov, zmanjšanja davčnega primeža in krepitve konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Vlada ocenjuje, da bi bil izpad javnofinančnih prihodkov bistveno višji, kot je ocenil predlagatelj. V letu 2026 bi predlog povzročil izpad javnofinančnih prihodkov iz naslova dohodnine v višini okoli 650 milijonov evrov. Dodatno bi se izpad zaradi nadaljnjega postopnega zviševanja davčne olajšave povečal za okoli 190 milijonov evrov v letu 2027 in dodatno za okoli 200 milijonov evrov v letu 2028. Gre za znaten izpad prihodkov, ki glede na trenutno javnofinančno izhodišče rast izdatkov za staranje prebivalstva ter nujnost zagotavljanja stabilnih virov financiranja javnih storitev ni vzdržen brez hkratnih kompenzacijskih ukrepov na prihodkovni ali odhodkovni strani proračuna. Pri oblikovanju ustrezne ravni obdavčitve je potrebno hkrati zasledovati dva cilja in sicer zagotavljanje predvidljivih in stabilnih javno finančnih prihodkov za financiranje javne porabe ter ustvarjanje pogojev za rast gospodarstva in posledično blaginjo prebivalstva. Teh ciljev ni mogoče zasledovati z enostranskimi ukrepi v okviru ene vrste davka, temveč širšimi, premišljenimi ukrepi davčne politike v smeri vzpostavljanja ustrezne dolgoročno vzdržne davčne strukture. Ob pozivih k razbremenitvi dela je v javnosti tako skoraj povsem prezrto dejstvo, da se Slovenija po obremenitvi z vsemi davki in prispevki glede na delež davkov in prispevkov v bruto domačem proizvodu uvršča med države Evropske unije z deležem, nižjim od EU povprečja. Delež davkov v BDP se je v Sloveniji v letu 2023 glede na povprečje zadnjih desetih let celo zmanjšal in uvrščamo se med države članice z največjim padcem deleža davkov v BDP. Pomembno je tudi zavedanje, da znotraj obremenitve dela kriterij, po katerem se Slovenija na mednarodnih lestvicah uvršča med države z največjo obremenitvijo, največji delež, dobre tri četrtine skupne obremenitve z davki in prispevki predstavljajo prispevki za socialno varnost, s katerimi se financirajo socialne pravice, do katerih smo upravičeni, pokojnine, invalidska nadomestila, zdravstvene storitve, zdravila, bolnišnična oskrba, nadomestila za brezposelnost, starševsko varstvo. Pri tem velja izpostaviti, da v okviru skupne obremenitve dela Slovenije v primerjavi s povprečjem držav članic OECD Pri samski osebi s povprečno plačo močno odstopa navzgor le pri enem kriteriju, pri prispevkih za socialno varnost delojemalca. Po tem kriteriju se je Slovenija v letu 2024 uvrstila na drugo mesto med državami, med 38 državami članicami, članicami OECD, pred nami je le Litva. Pomembno drugačna je mednarodna slika Slovenije pri prispevkih za socialno varnost, ki jih plačujejo delodajalci, kjer se je Slovenija v letu 2024 uvrstila na 18. mesto in dohodnini, ki jo naslavlja novela Zakona o dohodnini, kjer je Slovenija v letu 2024 zavzela 28. mesto med 38 državami članicami OECD. Slovenija je približno na sredini EU držav po prihodkih iz naslova davka na dodano vrednost in v spodnji polovici držav po obremenitvi z davkom od dohodkov pravnih oseb, kjer smo se v letu 2023 uvrstili na 23. mesto med 27 državami članicami. Višji delež davka od dohodkov pravnih oseb v BDP so v letu 2023 med drugim beležile Italija, Hrvaška in Avstrija. Nadalje Vlada opozarja, da je treba pri oceni ustreznosti višine splošne olajšave upoštevati celoten okvir davčne obravnave dohodkov. Cilj, da se dohodki v višini osnovnih življenjskih stroškov izključijo iz obdavčitve, se ne dosega zgolj z višino splošne olajšave, temveč tudi z izključitvijo določenih dohodkov, namenjenih pokritju teh stroškov iz obdavčitve. V Sloveniji imajo tako trenutno na primer zaposleni že danes pravico do neobdavčenega povračila dela stroškov za prehrano in prevoz na delo. Vlada si ves čas prizadeva slediti cilju gospodarskega razvoja in družbene blaginje, zato k iskanju rešitev tudi pri razbremenitvi dohodkov iz dela pristopa sistematično in premišljeno, s ciljem vzdržnih javnih financ in stabilnosti socialnih sistemov ter v smeri pravične in uravnotežene porazdelitve bremen med vsemi kategorijami zavezancev. To pa zahteva oblikovanje ukrepov, ki bodo šli ne zgolj v smeri razbremenitve na ravni dohodnine, temveč tudi v prestrukturiranje davčnih bremen tako znotraj dohodnine kot tudi v okviru celotnega nabora davčnih virov ter tudi prispevkov za socialno varnost, v končni fazi pa tudi na ravni javno finančnih odhodkov, to pa zahteva širši družbeni konsenz.

Na podlagi vsega povedanega Vlada predloga zakona ne podpira in meni, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Hvala.

Hvala lepa.

Ali želi besedo še kdo od povabljenih? (Da.) Želite. Prosim, da se oziroma bom vas predstavila z imenom in priimkom jaz, zaradi tega, ker ste prisotni trije od vseh vabljenih in tudi povedala iz katere institucije prihajate, prosim pa, da svojo predstavitev omejite na 5 minut in opozarjam vas tudi, da v razpravi članic in članov odbora ne morete sodelovati, razen če bi bili tako pozvani.

Tako, najprej dajem besedo predstavniku Fiskalnega sveta, to je doktor Davorin Kračun.

Predsednik, izvolite.

Spoštovana gospa predsednica.

Gospe in gospodje, kolegice in kolegi, spoštovani visoki zbor!

Temeljna naloga fiskalne politike je zagotavljanje vzdržnosti javnih financ, torej sposobnosti države, da dolgoročno poravnava, da tudi dolgoročno poravnava svoje obveznosti. Vzdržnost je določena, zlasti s stanjem javnih financ, obrestnimi merami, po katerih se zadolžuje država, in rastjo gospodarske aktivnosti. Slovenija ima trenutno ugoden dostop do financiranja, visoke likvidnostne rezerve in pa zaupanje finančnih trgov, a to zaupanje ni samoumevno. Izkušnje izpred desetletja jasno kažejo, kako hitro se lahko razmere spremenijo, ko se pa zaupanje omaje, ga je težko ponovno vzpostaviti in posledice občutimo vsi: država, podjetja in prebivalci. Zato mora biti fiskalna politika verodostojna in predvidljiva. Fiskalni svet pripravlja oceno proračunskih dokumentov, ki jih je prejel od Vlade, svojo oceno bo v skladu z zakonodajo objavil do 20. oktobra. V tej oceni bomo opozorili tudi na mnoga tveganja. Že zdaj pa lahko opozorimo, da pomeni predlog zakona, o katerem danes razpravljate, dodatno tveganje za vsaj kratkoročno poslabšanje stanja javnih financ. Naloga Fiskalnega sveta je opozarjati kadar predlagane spremembe ogrožajo načelo javnofinančne vzdržnosti. Pri tem smo nepristranski in to počnemo tako glede predlogov Vlade kot predlogov opozicije. Zato tudi danes poudarjam potrebo po celovitih in transparentnih ocenah učinkov ukrepov. Le tako lahko oblikujemo fiskalno politiko, ki bo odgovorna, predvidljiva in dolgoročno stabilna. Takšna lahko tudi zagotovi dobro poslovno okolje, ki je pomembno za stabilnost javnih financ. Slovenija trenutno uživa dokajšnje zaupanje finančnih trgov, pomembno je, da tega zaupanja ne zapravimo. Samo s trajno vzdržnimi javnimi financami lahko zagotovimo dolgoročno ugodno gospodarsko rast in blaginjo vseh državljanov. Hvala lepa.

Hvala lepa. Naslednji, gospod magister Ivan Simič, izvolite.

Pozdravljeni še v mojem imenu, spoštovana gospa predsednica in ostali prisotni. Jaz bom dokaj kratek. Torej, nenehno smo v zadnjih letih poslušali, da je potrebno razbremeniti stroške dela in normalno splošna olajšava je eden od najlažjih načinov razbremenitev stroškov dela. Tudi ta vlada je v predlogu, ki je govorila o obdavčitvi nepremičnin, takrat ko so hoteli obdavčiti nepremičnine, pobrati 600 milijonov, porazdeliti državljanov, so to razdelitev predvideli s povečanjem splošne olajšave za 2000 evrov. Zaradi tega jaz ta predlog podpiram, Res pa je to, kar je povedal predsednik Fiskalnega sveta za finance morajo biti vzdržne, pravi ta ukrep zvišanja splošne olajšave je bil odličen v kombinaciji z dvigom DDV in bi se zadeva nekako na nek način nevtralizirala. Poleg tega jaz ne bi govoril, da je to izguba, ta izguba iz proračuna 600, 600 milijonov. V bistvu ta denar gre stran državljanov Republike Slovenije tistim, ki plačujejo davke v Sloveniji in ne moremo reči, da smo s tem izgubili denar, ampak smo ga dali državljanom. In pri davčnih reformah, ki gredo davki navzdol, je zmeraj treba govoriti o tem, da to dobijo državljani, kajti ko se davki povečujejo, takrat nima nihče nobenih težav in pa normalno, potrebno je paziti na strani porabe, kajti tam mislim, da manjka kontrola. In če bi tam zmanjšali, bi teh 600 milijonov brez večjih težav dobili, bi dobili noter. In še enkrat pravim, podpiram dvig, je pa treba to narediti v kombinaciji z DDV. Hvala.

Hvala lepa.

In še predstavnica Kmetijsko gozdarske zbornice, gospa Janja Virant, izvolite.

Ja, lepo pozdravljeni, spoštovani vsi prisotni, hvala lepa za besedo. Na Kmetijsko gozdarski zbornici spremljamo zakonodajne pobude in predloge z namenom, da se preučijo vpliv zakonskih sprememb in dopolnitev na kmetijsko in gozdarsko dejavnost. Davčna zakonodaja je še posebej pomembna, saj kmetijstvo nikakor ne prenese dodatnih davčnih obremenitev. Konkretni predlog prinaša predvsem razbremenitve, tako preko predloga dviga splošne davčne olajšave, kot preko predloga spremembe lestvice za odmero dohodnine, vsi pragovi dohodninski lestvici se namreč dvigujejo, znižuje pa se tudi stopnja obdavčitve v najvišjem razredu. Tudi za lastnike kmetijskih zemljišč in gozdov oziroma pridelovalce hrane, ki so obdavčeni pavšalno, tako kot ostalim državljanom, dvig splošne davčne olajšave pomeni manjšo dohodninsko obveznost in s tem višje prihodke. Enak učinek ima tudi predlog spremenjene dohodninske lestvice. Zato na Kmetijsko gozdarski zbornici podpiramo konkretno zakonsko spremembo. Hvala lepa.