Spoštovani kolegi in kolegice, nadaljujemo s sejo Odbora za zadeve Evropske unije in Odbora za zunanjo politiko, ki je zdaj odprta za javnost.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA SPLOŠNE ZADEVE, LUKSEMBURG, 21. 10. 2025.

Prosim doktor Melito Gabrič, državno sekretarko, da nam predstavi izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju sveta. Izvolite.

Spoštovana predsedujoča, spoštovani poslanke in poslanci!

Dovolite, da predstavim izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve, ki bo 21. oktobra 2025 potekala v Luksemburgu. Svet za splošne zadeve bo opravil prvo podrobnejšo razpravo o večletnem finančnem okviru za obdobje 2028-2034, in sicer se bo tokrat posvetil horizontalnim vprašanjem ter poglavju o konkurenčnosti.

Glede konkretnih tem razprave ministrov in državnih sekretarjev za evropske zadeve, bo Slovenija izpostavila potrebo po zagotavljanju ustreznega ravnotežja med fleksibilnostjo proračuna Evropske unije in njegovo predvidljivostjo za prijavitelje in nacionalne administracije. Podpiramo prizadevanja za poenostavitev proračuna Evropske unije, pri čemer morajo predlogi Evropske komisije glede združevanja programov, še zlasti na področju nacionalnih in regionalnih partnerskih programov, voditi do dejanske poenostavitve izvajanja in ne smejo nalagati dodatnega administrativnega bremena za države članice. Države članice morajo ohraniti ključno vlogo pri izvajanju programov. Ciljna usmerjenost novega večletnega finančnega okvira pa ne sme biti razlog za upočasnjevanje črpanja evropskih sredstev. Poleg tega na področju horizontalnih zadev Slovenija ostaja zagovornica povezovanja, spoštovanja načel vladavine prava z izvajanjem proračuna Evropske unije. Prav tako kot močna zagovornica širitve Evropske unije podpira predlog komisije, da se večletni finančni okvir revidira v primeru širitve Evropske unije. Slovenija se strinja, da je treba več sredstev proračuna Evropske unije v prihodnosti nameniti spodbujanju konkurenčnosti. Komisija je v predlogu VFO predlagala občutno povečanje sredstev za te namene, kar je dobro, saj je to edini način, kako bo EU uresničila predloge. Iz poročil Maria Draghija in Erike Lete. Ustrezno se nam zdi tudi, da je komisija predvidela povečanje sredstev za povezljivost tako na področju prometa, kot tudi na področju energetske in digitalne infrastrukture v okviru inštrumenta za povezovanje Evrope. Posebej želimo izpostaviti tudi pomen geografskega ravnotežja pri dostopu do sredstev novega sklada za konkurenčnost. Zavedamo se, da morajo konkurenčnost, znanost in raziskave temeljiti na načelu odličnosti, vendar pa je zelo pomembno, da imajo dostop do evropskih sredstev na tem področju tudi mala in srednja podjetja, kot tudi države članice, ki so pod povprečjem razvitosti Evropske unije. Ne želimo, da bi sklad za konkurenčnost postal sklad samo za nekaj velikih razvitih držav članic in velikih podjetij.

Evropska komisija bo predstavila poročilo o napredku na področju poenostavitev zakonodaje Evropske unije s poudarkom na pobudah za večjo učinkovitost evropskih politik in pravil v skladu s cilji, določenimi v sporočilu Evropske komisije za hitrejšo in enostavnejšo Evropo. Slovenija želi, da bi zakonodaja Evropske unije bila čim bolj jasna, enostavna, manj obremenjujoča ter da bi zagotavljala pravno gotovost za podjetja in državljane. Podpiramo čimprejšnji zaključek dela na poenostavitvah ter izogibanje pretirani regulaciji in uvajanju novih upravnih bremen, k čemur bo pozval tudi Evropski svet.

Svet za splošne zadeve bo obravnaval osnutek sklepov za zasedanje Evropskega sveta, ki bo 23. in 24. oktobra 2025 v Bruslju. Glede na to, da smo to obravnavali že pri 1. točki dnevnega reda te seje predlagam, da preidemo kar na naslednjo temo, in sicer na podlagi 7. člena Pogodbe o Evropski uniji bo Svet za splošne zadeve opravil zaslišanje Madžarske v zvezi s spoštovanjem temeljnih vrednot Evropske unije. Razprava se bo osredotočila na trenutne razmere glede vladavine prava na Madžarskem, vključno z analizo najnovejše zakonodaje in njenega vpliva na delovanje demokratičnih institucij ter svobodo civilne družbe. Predvidoma bodo v ospredju tudi aktualni postopki ugotavljanja kršitev prava Evropske unije, ki se navezujejo na sprejetje Zakona o zaščiti nacionalne suverenosti ter na nove predpise, ki omejujejo financiranje nevladnih organizacij in medijev iz tujih virov. Slovenija podpira nadaljevanje postopka v skladu s 7. členom Pogodbe o Evropski uniji, saj ga ocenjuje kot pomemben instrument za varovanje temeljnih vrednot. Naj poudarim, da ne gre le za postopek, temveč tudi za priložnost za odprt in spoštljiv dialog, ki nam državam članicam omogoča, da skupaj prepoznamo morebitne pomisleke ter poiščemo rešitve v skladu z našimi skupnimi standardi in načeli.

Spoštovani! S tem zaključujem predstavitev izhodišč za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve 21. oktobra v Luksemburgu in se vam zahvaljujem za pozornost.

Hvala za predstavljena izhodišča. Odpiram razpravo članic in članov obeh odborov. Izgleda, da ni interesa po razpravi. V tem primeru lahko zaključim razpravo. in dajem na glasovanje predlog sklepa, ki se glasi: Odbor za zadeve Evropske unije podpira izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Luksemburgu 21. 10. 2025. Prosim, da glasujejo samo člani in članice Odbora za zadeve Evropske unije z glasovalnimi napravami od 1 do 20. Začenjam z glasovanjem. Glasovanje poteka.

Glasujemo. Zaključujem glasovanje. Ugotavljam, da je prisotnih 11 članic in da je vseh članov in članic in da je vseh 11 glasovalo za in nihče proti.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

S tem končujem 3. točko dnevnega reda.

Besedo dajem predsedniku Odbora za zunanjo politiko, gospodu Bakoviću, izvolite.

Hvala lepa predsedujoči, spoštovane kolegice in kolegi. Ugotavljam, da smo se članice in člani Odbora za zunanjo politiko seznanili z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Luksemburgu 21. 10. 2025.

Zaključujem 3. točko dnevnega reda in 107. sejo Odbora za zunanjo politiko vsem se zahvaljujem. Hkrati pa dajem besedo podpredsedniku, Odbora za zadeve Evropske unije, gospodu Alešu Lipičniku.

Najlepša hvala.

Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA, IN SICER ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA OKOLJE LUKSEMBURG, 21. 10. 2025.

Gradivo smo prejeli od Vlade 16. 10. na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Prosim gospoda Uroša Vajgla, državnega sekretarja na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, da nam predstavi izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na zasedanju sveta. Izvolite.

Najlepša hvala. Bom v uvodni predstavitvi raje krajši, da dopustimo razpravo, ampak z upanjem morda, da končamo pred plenarnim zasedanjem.

Se pravi, Svet za okolje se bo sestal v torek. Na dnevnem redu je ena točka v pristojnosti Ministrstva za okolje, podnebje in energije in dve točki v pristojnosti Ministrstva za naravne vire in prostor. Udeležujete se zasedanja delegacije obeh ministrstev, delegacijo pa vodi minister Novak.

Prva točka na dnevnem redu so izhodišča Evropske unije za udeležbo na podnebni konferenci COP30 v Braziliji. Sami sklepi so precej obsežni, pokrivajo, obsegajo nekako 14 strani vsa področja pogajanj. Prvi predlog je bil posredovan že julija, od takrat se usklajujejo in so bolj ali manj zdaj že usklajeni, tako da pričakujemo sprejem. Glede vsebine bi povedal, da to so predvsem pričakovanja od te podnebne konference ne določitev EU cilja, določitev EU cilja zmanjšanja emisij bo nov poskus za to, 4. novembra na izrednem zasedanju. V tokratnih izhodiščih se pa izpostavlja pričakovanja na vseh področjih, najpomembneje na področju blaženja podnebnih sprememb. Vse podpisnice pariškega sporazuma morajo predložiti nove cilje, ki so skladni z zavezami, ki smo jih postavili na preteklih podnebnih konferencah in pričakujemo prvo sintezno poročilo, ki bo povedalo, kam nas peljejo te obljube, ki so že zadane na tej podlagi bo pa konferenca morala odločiti, določiti pot naprej. Kot običajno se pokrivajo vsa področja in stališča, ki jih je Slovenija zagovarjala, so skladna s siceršnjimi stališči.

Glede točk v pristojnosti ministrstva za naravne vire in prostor bi predal besedo generalni direktorici.

Ja, izvolite.

Okej, hvala lepa. Da, žal je državna sekretarka gospa Kegljevič zbolela, tako da jo nadomešča po pooblastilu Lidija Globevnik, direktorica Direktorata za vode. Podala bi vam dve informaciji in dve temi, ki bosta obravnavali na zasedanju Sveta za okolje in sicer bosta dve točki, 1. točka, ki sta v povezavi z delom Ministrstva za naravne vire in sicer bo podan, in sicer pričakovani tudi predlog sklepov Sveta v zvezi z učinkovitim izvajanjem strategije odpornosti v zvezi z vodo in razprava na temo varstva morske biotske raznovrstnosti, to je evropskega pakta za morje. Evropska komisija je letos junija objavila evropsko strategijo za odpornost v zvezi z vodo, dansko predsedstvo pa sklepe sveta, ki poudarjajo nujnost obnove in zaščite naravnega vodnega cikla, kot temelja oskrbe z vodo, ki je ključna za zdrave ekosisteme in večjo odpornost proti podnebnim ekstremom, kot so poplave in suše. Vodna varnost je v sklepih prepoznana kot strateška prednostna naloga Unije. Sklepi izpostavijo pomen povečanja odpornosti EU v zvezi z vodo za krepitev konkurenčnosti gospodarstva in vodnega sektorja, zagotavljanje varnosti hrane in energije ter izboljšanja pripravljenosti na krize ter dostopa do vode in sanitarij za vse. V sklepih sveta se odraža tudi stališče Slovenije, zato sprejetje sklepov pozdravljamo, vidimo jih kot pravočasni in ključni okvir za zagotavljanje vode za ljudi, ekosisteme in gospodarstvo v času naraščajočih vplivov podnebnih sprememb. Za zagotavljanje oskrbe z vodo, ohranjanje zdravih ekosistemov ter povečanje odpornosti na podnebne ekstreme, kot so poplave in suše, je nujna obnova in zaščita globalnega vodnega cikla. Še posebej podpiramo namero po čim učinkovitejši in sistematični implementaciji načela od izvira do morja ter na naravi temelječih rešitev tudi v čezmejnem kontekstu.

Kot prednostna elementa v predlaganih sklepih izpostavljamo upoštevanje regionalnih posebnosti pri uveljavljanju strategije. Ja, saj to je bilo pravzaprav zadeva okoli strategije, ki se veže potem tudi na morski vidik. Namreč, ministri EU bodo na tem srečanju opravili tudi politično razpravo glede evropskega pakta za oceane, ki ga je pripravila Evropska komisija, ki je dolgoročna strategija, katere cilj je zagotoviti celovit pristop k upravljanju oceanov, trajnostnemu razvoju modrega gospodarstva, krepitvi pomorske varnosti ter mednarodnega sodelovanja na morju. Pakt zagovarja koncept enotnega oceana, ki zahteva usklajen, celovit pristop od izvira do morja in vključuje povezave s kopnim. Napovedana je namreč tudi prenova direktive o pomorskem prostorskem načrtovanju in v okviru morske direktive torej ministri bodo razpravljali. Slovenija se k vsem tem izhodiščem pridružuje in poudarja, da je pomembno misliti na probleme dvigovanja morja na obali in krepitev seveda obalnih območij v zvezi s problemi in povezovanje kopnih, torej ukrepov, ki jih izvajamo na kopnem, tudi z ukrepi, ki jih izvajamo na obalah ter na morju.

Hvala lepa.

Hvala obema za predstavitev izhodišč. Odpiram razpravo. Izvolite, magister Gregorič.

Hvala lepa. Zelo, zelo na kratko. Jaz sem bil 92. leta na Upravi za jedrsko varnost, ki je, takrat je že padla pod Ministrstvo za okolje in vem, da je takrat naš minister šel v Rio de Janeiro 92. leta. Od takrat naprej se je zvrstilo nebroj sestankov na to temo. Premaknemo se pa zelo malo. Zdaj tu jaz bi apeliral, glede na to, da ne vidim tu, nič ne vidim v gradivu Odprava dotacij za fosilna goriva. To mislim, da je ključno, ker dokler bomo dajali, mislim, da je ocena sedem trilijonov, 7000 milijard dolarjev na leto za raznorazne oblike dotacij za fosilna goriva ne bomo dobro. In pa ponovno opozarjam, ne pa prosim, da se to kuvertira, določene iluzije. Ena taka iluzija je sistem za zajem in shranjevanje ogljika. Naj mi povejo, koliko procentov CO2 se zdaj zajema in shranjuje. In drugo, iluzija, da bomo do leta 2050 trikrat povečali kapaciteto jedrskih elektrarn. Hvala.