4. redna seja

Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti

7. 2. 2019

Transkript seje

Dobro jutro in lepo pozdravljeni.

Pričenjam 4. sejo Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Lepo pozdravljam članice in člane komisije. Prehajamo na določitev dnevnega reda seje. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: seznanitev z Akcijskim načrtom za boj proti trgovini z ljudmi za obdobje 2019-2020. Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo torej na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA - SEZNANITEV Z AKCIJSKIM NAČRTOM ZA BOJ PROTI TRGOVINI Z LJUDMI ZA OBDOBJE 2019-2020. Na sejo sem vabila gospoda Sandija Čurina, nacionalnega koordinatorja za boj proti trgovini z ljudmi, ki se nam je danes opravičil, je pa z nami gospa Melita Šinkovec, državna sekretarka na Ministrstvu za notranje zadeve. Lepo vas pozdravljam. Vabili smo Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije, društvo Ključ, Slovensko Karitas, Slovensko Filantropijo, Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije. S sklicem seje ste kot gradivo prejeli akcijski načrt z dne 10. januar 2019 in je bil objavljen na spletni strani Državnega zbora s sklicem.

Začenjamo torej z obravnavo tega akcijskega načrta oziroma seznanitvijo. Potem bomo dali možnost vsem vabljenim na to sejo, da podajo svoja stališča, kasneje pa bom odprla še razpravo poslank in poslancev, v kolikor boste želeli o tem spregovoriti. Naj samo rečem, na začetku, da to, kar izhaja iz tega akcijskega načrta, po podatkih Mednarodne organizacije dela, je v svetu poleg 40 milijonov žrtev trgovine z ljudmi in zato se tudi ocenjuje, da je trgovina z ljudmi druga najbolj donosna dejavnost organiziranega kriminala, takoj za trgovino z drogami.

Na Komisiji za peticije, človekove pravice in enake možnosti redno spremljamo, kaj se dogaja tudi na tem področju. Ne nazadnje, mislim, da približno 3 mesece nazaj, v oktobru, smo obravnavali prav poročilo medresorske delovne skupine v boju proti trgovini z ljudmi in tam smo tudi razgrnili določene podatke, ki so bili vezani na leto 2017. To so zadnji podatki, ki veljajo izključno za Slovenijo.

Sedaj pa dajem besedo najprej državni sekretarki, gospe Meliti Šinkovec, za uvodno obrazložitev. Izvolite.

Melita Šinkovec

Hvala lepa, predsednica komisije. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci in prisotni.

Kot smo seznanjeni, je Vlada Republike Slovenije 10. januarja sprejela nov Akcijski načrt za boj proti trgovini z ljudmi za naslednje dveletno obdobje, ki ga je pripravila medresorska delovna skupina za boj proti trgovini z ljudmi.

Dokument predstavlja nadaljevanje že utečenih projektov, ki so se nam zdeli, v bistvu, primerni za vključitev, da ohranimo kontinuiteto, prav tako pa so vključene tudi nekatere nove aktivnosti, ki so plod minulih izkušenj in pa novih idej in pa z njimi tudi nadgrajujemo dosedanje delo.

Tokratni akcijski načrt vključuje tudi priporočila nadzorstvenega mehanizma GRETA iz drugega kroga ocenjevanja Republike Slovenije glede izvajanja Konvencije Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi. Kot ste verjetno že videli, je akcijski načrt razdeljen na 5 poglavij, vsako izmed poglavij pa opredeljuje niz konkretnih nalog, z navedbo nosilca, sodelujočih izvajalcev in rokov izvedbe.

Nekatere naloge s področja preventivnih aktivnosti in pomoči žrtvam trgovine z ljudmi se bodo izvajale s strani nevladnih organizacij, kar zahteva pripravo javnih razpisov, izbiro izvajalcev in so zato tudi finančno ovrednotene in zanje je določen vir financiranja. Realizacija preostalih nalog iz akcijskega načrta pa je možna v okviru rednih aktivnosti državnih organov in ministrstev.

Akcijski načrt je pripravljen v tesnem sodelovanju z vsemi člani Medresorske delovne skupine za boj proti trgovini z ljudmi, pri čemer smo upoštevali praktično vse njihove predloge in tudi predloge nevladnih in humanitarnih organizacij, ki delujejo v okviru te skupine. Verjamemo, da bo implementacija ukrepov iz akcijskega načrta bistveno prinesla k uspešnejšemu delu na področju preprečevanja trgovine z ljudmi in boja proti njej, predvsem pa k izboljšanju pogojev za zaščito in pomoč žrtvam trgovine z ljudmi. Hvala lepa.

Najlepša hvala za vašo uvodno predstavitev. Sedaj pa dajem besedo Poloni Kovač, predstavnici društva Ključ. Izvolite.

Polona Kovač

Ja, lepo pozdravljeni no, tudi v mojem imenu.

Ne glede na to, da prihajam iz nevladne organizacije, tokrat nimam nekih pretiranih komentarjev, ker drži, kar je povedala državna sekretarka. V resnici so bili upoštevani vsi naši predlogi, predvsem tisti, ki so se nanašali na reintegracijo žrtev trgovine z ljudmi.

To je eno področje, ki v Sloveniji ta trenutek ni čisto zares urejeno, zato ker so vse pravice za žrtve vezane na čas trajanja tega statusa žrtve, ta status pa je vezan na čas trajanja postopkov in potem v momentu, ko se neki postopki zaključijo, se oseba v bistvu znajde nekje v zraku in to je tisto področje, ki ga moramo urediti. Enako z zdravstveno oskrbo žrtev trgovine z ljudmi no, sploh glede na to, da v Sloveniji v resnici govorimo na letni ravni o zelo malo osebah, ki sprejmejo pomoč. Se pogovarjamo verjetno do petih osebah na leto in je res škoda, da jim ne bi ponudili neke maksimalne možnosti za drugačno življenje.

To, pozdravljamo to, da je preventiva, društvo Ključ izvaja večino preventivnih aktivnosti, vsaj v preteklih letih no, na tem področju letos so bili neki zapleti s tem, kdo bo financiral te aktivnosti. Na koncu se je zadeva uredila, upamo, da bo to ostalo tako, ker je doseg v lanskem letu recimo, če povem, smo informirali preko 4 tisoč otrok in mladostnikov v osnovnih, srednjih šolah, v vzgojnih zavodih, mladinskih domovih, po celotni Sloveniji pa še 900 nekih različnih strokovnih delavcev, tako da, to je zelo, zelo pomembno, da lahko ohranjamo nek nivo boja proti trgovini z ljudmi, na način, kot ga, v Sloveniji poteka no, tako. In to bi bilo z moje strani vse, če bo imel pa kdo kakšno vprašanje, pa, hvala.

Vsekakor, v kolikor se bo potem v nadaljevanju odprla razprava in bodo poslanke in poslanci, članice in člani te komisije želeli še dodatna pojasnila, bom seveda dala možnost, da nanje odgovorite.

Sedaj pa dajem besedo gospe Janji Vrečič Perhavec, Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije, izvolite.

Janja Vrečič Perhavec

Pozdravljeni vsi skupaj. Jaz bi uvodoma povedala, da Vrhovno državno tožilstvo ni niti nosilec, niti, v bistvu, neposredno sodelujoč v tem akcijskem načrtu, vendar pa kot krovna organizacija, v bistvu, skrbimo za pregled tudi dejavnosti na tem področju in tako vsake pol leta statistično spremljamo, koliko je teh kaznivih dejanj s področja trgovine z ljudmi, tudi vsebinsko, sicer pa ves čas konstruktivno sodelujemo na tem področju, tako pri zakonodaji, preventivi, pač tam, na tista področja, kjer smo pritegnjeni k sodelovanju. Hvala.

Najlepša hvala tudi vam.

Zdaj vsi vabljeni, čeprav niso se vsi odzvali našemu povabilu, ampak tisti, ki ste se, ste lahko povedali svoja stališča v zvezi z akcijskim načrtom.

Sedaj pa odpiram razpravo poslank in poslancev, v kolikor želi kdo razpravljati.

Gospa Sukič, izvolite.

Ja, najlepša hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim.

Zdaj jaz sem seveda, kolikor se je dalo, kolikor mi je zdajle čas dopuščal, pač proučila z zanimanjem ta akcijski plan in moram reči, da je glede na izjemno kompleksno problematiko, da je pač videti, da resnično pristopate strateško, da upoštevate pripombe in tako naprej. Sama pa imam seveda nekaj vprašanj. Morda mi ni bilo pri tem hitrem pregledu akcijskega načrta – priznam, da ga nisem zdaj uspela še zares poglobljeno prebrat – čisto vse jasno, no. Recimo zanimajo me mehanizmi za prepoznavanje, pomoč in zaščito žrtev trgovine z ljudmi in ali spolnega nasilja v postopkih priznanja mednarodne zaščite. To je pač eden izmed ukrepov pod točko 3 akcijskega načrta, ki ga seveda uvrščate tudi v letošnji program s ciljem ozaveščenosti vseh akterjev, ki delajo na tem področju, se pravi z žrtvami in s potencialnimi žrtvami, katerim je seveda treba v jeziku, ki ga razumejo, zagotoviti individualno intenzivno ozaveščanje o nevarnostih trgovine z ljudmi, jih seznaniti z možnostjo zaščite in pomoči. Postopki za pridobitev azila so eden od migracijskih kanalov, ki jih vešče zlorabljajo trgovci z ljudmi. Pa me zanima, ali so ti vaši načrti za ukrepe na tem področju, če menite, da so ustrezni glede na nejasnosti pri dosedanjem izvajanju. Na primer iz poročila Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za 2017 vemo, da recimo Ministrstvo za notranje zadeve varuhu po večkratnih poizvedbah ni hotelo obrazložiti, kako je dejansko v praksi s temi zadevami, z zaščito, s podporo, s seznanjanjem raznih kategorij ranljivih oseb, vključno z žrtvami trgovine z ljudmi, ko gre za postopke za mednarodno zaščito. Torej zanima me, kako se torej izvajajo ukrepi, kako se sploh izvajajo oziroma ali pač vi v tem akcijskem načrtu imate to pred očmi, kako bi se to stanje pač konkretiziralo, izboljšalo. Zanima me tudi, zakaj je tako malo primerov pravnomočnih obsodb, ko gre za trgovino z ljudmi. To je sicer bolj vprašanje za bodoče poročilo, ampak je istočasno seveda vezano tudi na akcijski načrt, se pravi, kako strateško ukrepati, kako ukrepati, da bi prišlo do implementacije pač konkretne, do konkretne implementacije na tem področju, ko gre za pravnomočne obsodbe oziroma za te postopke, da se pač to začne mogoče intenzivirati, ker pač kršitev vemo, da je ogromno.

Potem rada bi opozorila tudi na večni problem reintegracije žrtev trgovine z ljudmi, ki se po našem mnenju, po naši presoji še vedno ne izvaja, kot bi bilo potrebno. Zadeve v glavnem rešujejo nevladne organizacije, ki pogosto programe izvajajo same, tudi brez podpore Ministrstva za notranje zadeve ali pa Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, če je potrebno. Vemo, kako ključna ta reintegracija. In seveda je videti, da je, torej že vrsto let jo opredeljujete zmeraj znova v akcijskih načrtih, ampak občutek ostaja, da v praksi ni zaživela v popolnosti oziroma tako, kot bi bilo potrebno. In v sedanjem recimo akcijskem načrtu pišete, da bo policija zagotovila finančna sredstva za to področje za leti 2019, 2020, izvajalci bodo seveda nevladne organizacije, kar je seveda prav. Pa me zanima, zdaj mogoče jaz nisem opravila dobro svoje domače naloge, ali so pač ta sredstva v proračunu dejansko zagotovljena ali je to samo… / oglašanje iz dvorane/ Ja, piše, dobro, se opravičujem. Saj pravim, potem lahko pozabite na to vprašanje, če je to že tako.

Zdaj pomembno je seveda tudi področje prisilnega dela. Pa me zanima, kakšni bodo ukrepi bolj učinkovitega pregona storilcev v okviru kaznivega dejanja izkoriščanja pri pač prisilnem delu. Ali tu upoštevate kadrovsko in finančno podhranjenost Inšpektorata za delo? Tudi v praksi nezakonitega izkoriščanja tuje delovne sile je možno zaznati elemente trgovine z ljudmi in novodobnega suženjstva. O tem smo že govorili, ko se je predstavljalo poročilo, se pravi tudi legalni ali nelegalni migranti, napoteni delavci in v manjši meri ne izključujoče tudi domači delavci lahko postanejo žrtve trgovine z ljudmi. Pa me, pač gre za prakso resnično nezakonitega izkoriščanja delavcev, sploh ko govorimo o napotenih tujih delavcih, kar dejansko meji na trgovino z ljudmi. Pač to je eno tako zelo komplicirano področje. Te primere bi seveda lahko obravnavali tudi kot kaznivo dejanje trgovine z ljudmi, vendar se jih zaradi netipičnosti in utečene sodne prakse obravnava zgolj kot kršitev delovne zakonodaje pri nas in se nekako nekategorizira to ravnanje kot trgovina z ljudmi. Pa me zanima, ali v akcijskem planu oziroma načrtu kaj delate v smislu, boste kaj naredili v smislu ozaveščanja strokovnega kadra, se bolj posvetili tej problematiki, ki postaja dejansko akutna in vse bolj pereča? Mislim, to je neko pač področje, ki je, bom rekla, ki je seveda se križa tudi z ostalimi področji pri nas, ampak vendarle se že začenja dotikati tudi trgovine z ljudmi. Tako da toliko zaenkrat z moje strani.

Hvala lepa.

Najlepša hvala tudi vam za to razpravo.

Preden dam besedo državni sekretarki, da odgovori na vaša vprašanja, bom samo povedala, da na koncu akcijskega načrta za boj proti trgovini z ljudmi za leto 2019/2020 je seveda tudi pregled financiranja projektov po posameznih ministrstvih, in sicer za različne proračunske uporabnike. Skupni znesek, ki naj bi se dal za oskrbo žrtev, za krizno namestitev, za različne, za reintegracijo žrtev trgovine z ljudmi, pa je 343 tisoč 308 evrov. Sicer verjetno bo ministrstvo lahko kaj več reklo o tem. Drugače pa tukaj naj samo opozorim, da v letih 2017, to smo že zadnjič ob tem, ko smo obravnavali poročilo medresorske delovne skupine, povedali, da je bilo v Sloveniji 5 preiskav trgovine z ljudmi in v okviru teh 5 preiskav trgovine z ljudmi, tukaj gre za širše preiskave, je bilo storjenih 67 kaznivih dejanj zoper 15 osumljencev, podanih je bilo potem 7 obtožb zoper 21 fizičnih oseb, obsodb na 1. stopnji pa je bilo 10. To je nekakšen izkupiček stanja na tem področju.

Sedaj pa dajem besedo državni sekretarki na Ministrstvu za notranje zadeve, gospe Meliti Šinkovec.

Izvolite.

Melita Šinkovec

Hvala lepa. / izklop mikrofona/ / nerazumljivo/