10. nujna seja (skupna seja)

Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

29. 5. 2019
podatki objavljeni: 29. 5. 2019

Transkript

Hvala lepa. Kolegice in kolegi! Začenjam 10. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in tudi sam pozdravljam vse prisotne na današnji seji. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: poslanka Nataša Sukič in poslanec Luka mesec. Na seji pa kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: namesto poslanca Zvonka Černača poslanec dr. Anže Logar, namesto poslanke Jerce Koče poslanec Jože Lenart in namesto poslanca Soniboja Knežaka poslanec Predrag Bakovič. Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora.  S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red skupne seje: Gradnja kanalizacijskega kanala C0 preko ljubljanskega vodonosnika.  Ker do pričetka seje odborov nisva prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil posredovan s sklicem. Prehajamo na obravnavo 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - GRADNJA KANALIZACIJSKEGA KANALA C0 PREKO LJUBLJANSKEGA VODONOSNIKA. Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je dne 17. 5. 2019 na Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor naslovila zahtevo za sklic nujne seje odborov z navedeno točko dnevnega reda. Kot gradivo k tej točki zahtevo Poslanske skupine SDS, za sklic nujne seje odborov s predlogi sklepov z dne 17. 5. 2019.  Na sejo so vabljeni: predlagatelj, Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, vodja poslanske skupine Danijel Krivec, Simon Zajc, minister za okolje in prostor, Dr. Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zoran Janković, župan Mestne občine Ljubljana, Dragica Hržica, glavna inšpektorica na Inšpektoratu Republike Slovenije za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Mag. Tomaž Ogrin, strokovni sodelavec Inštituta Jožef Stefan, Peter Svetina, Varuh človekovih pravic Republike Slovenije, Mag. Ladislav Košiček, Upravna enota Ljubljana, Izpostava Moste-Polje, Aleš Mrzel, predstavnik krajanov, Alpe Adria Green in pa Javno podjetje VOKA SNAGA, d.o.o. Prehajamo na obravnavo navedene zahteve in sprašujem predstavnika predlagatelja, če želi podati dopolnilno obrazložitev? Dr. Anže Logar, izvolite.
Hvala, predsednik. Naj začnem današnjo razpravo s 70.a členom Ustave Republike Slovenije, ki pravi, da ima vsakdo pravico do pitne vode in da so vodni viri javno dobro v upravljanju države. Zdaj, če to malce prevedem v politični jezik ta drugi odstavek pomeni, da vsi tisti, ki ste bodisi izvoljeni funkcionarji, bodisi imenovani funkcionarji preko državnega zbora, pri tem mislim na resorna ministrstva, so zavezani narediti vse, kar je v njihovi moči, da ta določila izpolnjujejo. Žal mi je, da danes tu ni z nami ministra za okolje in prostor, namreč on je bil na koncu koncev eden od predlagateljev zapisa pravice do pitne vode v ustavo, je tudi sam glasoval za to pravico in verjetno se čuti v tem pogledu tudi bistveno bolj zavezanega v kolikor ne bi sodeloval aktivno pri tem postopku.  Zakaj tak uvod? Vsi, ki tu sedimo, bodisi bivamo v Ljubljani, bodisi službujemo v Ljubljani, dobimo pitno vodo iz nekega zavetja. Zdaj načeloma fekalij ne postavljamo nad naša vodna zajetja, če smo recimo na kmetiji, ali pa če smo, ne vem, če imamo svoj lastni vodonosnik, zato se zdravorazumski človek vpraša, zakaj bi mesto, ki šteje 300 tisoč ljudi postavilo kanalizacijski vod čez vodonosnik. Verjetno neke zdravorazumske razlage ni, ampak to se dejansko dogaja in to se dogaja pred našimi očmi, ni pa še znak za črni alarm, je znak zgolj za rdeči alarm in glede na to, da se pristojne institucije nekako ne želijo odzvat ali pa zelo počasi začenjajo z odzivanjem, smo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke zahtevali sklic te seje. Gre za tako imenovan kanalizacijski vod C0 čez vodonosnik Kleče. Sam projekt priključuje dve ob ljubljanski občini, skupaj z vsemi naselji na čistilno napravo Zalog, ampak, ta kanalizacija, kot sem dejal, poteka čez čisto pitno vodo, ki daje zalogo nam in vsem našim zanamcem, torej vsem generacijam, ki so tudi za nami. Zdaj, kdor se je podrobneje seznanil s tem projektom, je lahko ugotovil, da je pri tem projektu vse narobe. Da se človek sploh sprašuje, kako je možno, da tako diletantsko pripravljen projekt pride do te faze, kot ga imamo danes. Napake so tako na procesni ravni, napake so na vsebinski ravni in napake so tudi na izvedbeni ravni – pa mi dovolite, da se zgolj sprehodim čez vse te tri strukture napak, za uvodno razpravo za današnjo točko. Zdaj, temelj vsakega projekta je seveda gradbeno dovoljenje, tudi za postavitev kanalizacijskih vodov potrebuješ gradbeno dovoljenje. Ampak, pridemo do zanimivega paradoksa. Ob zavedanju, da smo prvovrstno vsi zavezani naredit vse, kar je v naši moči, da ohranimo čisto pitno vodo, se poskuša z raznimi postopkovnimi mahinacijami projekt speljati po trasi, ki je v bistvu za to popolnoma neprimerna. Izda se gradbeno dovoljenje, kot, poslušajte, manj zahtevni objekt. Upravna enota Moste-Polje izda to leta 2014, kot manj zahtevni objekt, kljub temu, da gre čez vodovarstveno območje z najstrožjim režimom varovanja. Tam kjer kmetje ne smejo zlivat gnojnice na svoje polje, lahko Mestna občina Ljubljana postavi kanalizacijo z pritiskom, torej ne zgolj z prostim tekom, ampak s pritiskom, kar pomeni, da so na vse spoje še bistveno večje obremenitve in upravna enota za to da gradbeno dovoljenje. Zdaj to ni vse, ne? To gradbeno dovoljenje izda brez, da bi dosegla soglasje z vsemi mejaši. To gradbeno dovoljenje izda brez ostalih soglasij, ki jih navadni občan mora, v tem gradbenem dovoljenju, če hoče gradit, dodat. Vsa ta soglasja se dobivajo, ne boste verjeli, naknadno. To gradbeno dovoljenje, ki bi po dveh letih moralo poteči, se po več kot dveh letih, kljub temu, da se ne začne gradnja, obnovi in glej ga zlomka, zdaj manj zahteven objekt postane zahteven objekt, ampak, ne boste verjeli, s tem, da obstanejo vse veljavne določbe prejšnjega, manj zahtevnega objekta v veljavi, kar pomeni, da z, v bistvu, ne vem, procesnim trikom, mestna, mislim, upravna enota v bistvu zaobide težje kriterije za postavitev zahtevnega objekta. Jaz upam, da to ni razlog to, da je vodja te upravne enote bivši sodelavec od visoke uslužbenca Mestne občine Ljubljana, nekdanji. Upam, da to ni razlog. Potem se ves postopek izvede in tu pridemo do drugega dela, ki govori o drugih soglasjih, ki so potrebni za ta projekt, recimo, vodno soglasje. V procesnem delu, ko se izdaja vodno soglasje, se območje vodonosnika obravnava kot neproblematična gradbena parcela in se ne namenja pozornosti, posebne, kot bi se moralo, glede na to, da gre za zajetje vode za vse Ljubljančane in tudi vse, ki pač uporabljajo to vodo in ne upošteva se, da se gre za izgradnjo objekta kanalizacije kot zahtevnega objekta, ampak zgolj kot nekega enostavnega objekta, ki ga zgolj položiš čez vodovarstveno območje brez težav. In tu je odgovorna tudi država oziroma Vlada oziroma ministrstvo glede na to, da ima na teh parcelah tudi sama svoje objekte in je morala dati služnost, da je lahko ta projekt se sploh začel delati. In zdaj pridemo do zanimivega absurda. Vsi veste, da je tam neko pokopališče v Šentvidu, tudi tam ima mestna občina nek spor, ampak glejte, v uredbi v vodovarstvenem območju je tam izrecno prepovedana širitev pokopališča Šentvid, pa je na bistveno manj vodovarstvenem ogroženem območju kot trasa kanalizacije. Kanalizacija lahko poteka, postavlja, pokopališče se pa ne more širiti. In takih absurdov je v tej zgodbi malo morje. Praktično katerokoli soglasje odpreš naletiš na velike probleme pri izvedbi tega projekta. Recimo naravovarstveno soglasje, ne boste verjeli, tam imamo območje Nature 2000, pa se izda soglasje brez posebnih pogojev in se lepo zapiše, da ta projekt ne bo imel nobenih vplivov na vsa zatečena stanja, potem pa Mestna občina Ljubljana začne izvajati dela in naredi velik poseg mimo trase in mimo obsega kot se ga sploh potrebuje za ta objekt. Zavod za gozdove izda uradni zaznamek, ampak več od tega se ne naredi. Potem imamo presojo vplivov po Zakonu o varstvu o vodah in uredbi pa tudi po zdravi logiki bi za tak projekt morali narediti presojo vplivov. Tudi Ministrstvo za okolje in prostor v zadnjem odgovoru na moje poslansko vprašanje prizna, da je po njenem mnenju, po njihovem mnenju bi morali opraviti presojo vplivov. Ampak ARSO, Agencija za varstvo okolja pa po predhodnem mnenju ugotovi, da te presoje ne potrebuje zaradi tega, ker gre za nezahteven objekt in spusti cel projekt brez da bi sploh se detajlno posvetilo dejstvu, da bo kanalizacija potekala čez vodonosnik. Predstavljajte si, da se kadarkoli v prihodnosti, ko je ta vodonosnik že postavljen, zgodi karkoli kar ne želimo predvideti, da poči cev, da nekdo postavi bombo in da cev v primeru 1,2 metra z izjemnim pretokom s potisno silo, torej ne prosti tek, ampak potisno silo, spravi vso to količino fekalij v zalogo pitne vode. Zanima me kdo od vas bo pil to vodo, po drugi strani se pa sprašujem kako boste odgovorni uspeli zagotoviti potem čisto pitno vodo iz Ustave za 300.000 plus 150.000 tistih, ki delajo v Mestni občini Ljubljana. Na tem predhodnem postopku glede presoje vplivov ARSO v dveh odstavkih, jih ne bom bral, ampak v dveh odstavkih pove zakaj po njihovem mnenju ne potrebuje presoje vplivov in ta argumentacija, ki je uporabljena tu notri je tako prazna, da po moje za navadno hišo, ki jo vsak od nas, če bi jo gradil, ne bi mogel s tako prazno razlago priti skoz. In poglejte recimo to dikcijo v odločbi ARSO, da pred pričetkom obratovanja bo izveden preizkus vodotesnosti v skladu z veljavnimi standardi, zato cevovodi in spremljajoči objekti, pozor, ne bi smeli predstavljati tveganja za onesnaženje podzemne vode, ne bi smeli. Kaj pa če bi? Niti ARSO trdno ne zapiše, da ne bodo, ampak uporablja pogojnike kot argument za to, da ugotovi, da presoja vplivov ni treba narediti. Ne zahteva nobenih posebnih pogojev, celo dopusti možnost poškodbe kanalizacije in zapiše: V primeru poškodbe kanalizacije je treba njenemu upravljavcu podati zahtevo po odpravi poškodbe. Ampak presoje vplivov pa ne bo izdajalo. Še več. Zapiše, da nameravani obseg ne bo imel pomembnih vplivov oziroma bo celo izboljšal stanje na tem področju. Jaz vem povem, na tem področju danes ni ničesar razen roje, vemo kdo tam biva, pa vojaški objekt, nobene kanalizacije. Tako, da se jaz sprašujem, Arso sprašujem, kako lahko meter cela dva kanalizacije čez vodonosnih izboljša stanje varovanja vod na tem območju?  Potem imamo, če preidem naprej na vsebinske pomisleke pri tem cele projektu, to je prva faza nasploh, prva faza odločitve za ta projekt. Priznam, da vsebinsko ne vem zakaj se je občina odločila za takšen projekt. Glejte, to je shema poteka kanalizacijskega voda. Vidite, striže gor, striže dol, polno rezan in kotov, ki v normalni statiki pomeni vzvode pri premikanju terena in bistveno zahtevnejši sistem spojev posameznih cevi. Zdaj, če bi tako razmišljal, da potegnem traso čez to polje, bi verjetno potegnil ravno črto. Tam je najmanj nevarnosti vzvodnih striženj. Ampak ne, potegnejo jo tako. A veste zakaj? Zato, ker tam slučajno poteka neka pot, ki je v lasti Mestne občine Ljubljana in so pač ocenili, da bodo takole potegnili po tej poti, ker ne bo treba potem soglasje okoliških, tistih, ki imajo parcele zraven tega. ampak tukaj so se zmotili, ker pot je široka 2,7 metra, v gradbenem dovoljenju recimo je pa trasa 6 metrov, kar pomeni, da na vsako stran z nekom meji. In z vsakim od 300 lastnikov na tej trasi bi morala Mestna občina Ljubljana oziroma investitor skleniti soglasje, pa po mojih podatkih ni. Nekatere parcele so celo narobe zapisane v gradbenem dovoljenju, si predstavljate? In vse institucije, ki so to pregledale in so spustile ta projekt so brez težav ta projekt potrdile. Zdaj, tudi strokovno je ta potek kanala nesprejemljiv tako zaradi potresne varnost, kot zaradi prepustnosti, kot zaradi sestavine zemljin, ker ni glinene podlage, ki bi ustavljala morebitno puščanje oziroma pronicanje fekalij v tla, ampak gre direktno v podtalnico. Zdaj, izveden je bil tudi pregled kar se tiče potresne varnosti, zakaj to pravim? Predstavljajte si, da je Ljubljano že prizadel potres, meji na neki prelomnici, kjer povečuje varnost potresa in če ob potresu, kjer se ogrozi življenje ljudi pač že s tem, ko se ruši stavbe zruši še kanalizacija in se uniči vodovod, predstavljaje si potem dimenzijo problema s katerim se bo tisti, upam, da ne, ampak lahko da, srečal.  Glejte, v tej študiji iz leta 2017, tudi ta študija je bila izdelana po tem, ko je bilo gradbeno doboljenje že izdano. Bom kar citiral par navedb, da boste vedeli zakaj je potresna varnost tudi pomembna. Piše: »Lahko zaključimo, da je današnje ozemlje Republike Slovenije in njenega glavnega mesta na potresno aktivnem območju, kar je treba tudi upoštevati pri posegih v prostor, kakršnega ocenjujemo v našem primeru. Ljubljana se nahaja na enem od treh območij, kjer je potresna nevarnost največja.« Naprej. »Ker trasa poteka po območju nevezanih sedimentov in gre za seizmično aktivno območje, je potrebno posebno pozornost nameniti možnosti pojava likvifakcije.« Zdaj, da razložim kaj je to likvifakcija. To je, ko so prodnata tla napolnjeno z vodo pa se v primeru recimo potresa, ali pa kakršnekoli aktivnosti lahko zgodi, da se ta del zemljine oziroma podlage obnaša kot voda, da se kar odnese. In če pogledate malo po kakšnih mestih, kjer so gradili hiše na takšnem ozemlju so se stavbe kar zrušile, ker se je naredil tako, kot da se je odpeljalo, kot da bi bila voda, no in na takšno podlago se gradi kanalizacija, kjer, kot sem rekel, imamo tudi oskrbo za celotno Ljubljano. V te, soglasju oziroma v tem potresnem delu se zato tudi predlaga poseben standard za projektiranje ISO 16134/2006 in naročniku svetuje, da pri izvedbi trase uvedi geološko geomehanski nadzor z namenom nadzora nad pogoji gradnje. Zdaj, eno od vprašanj danes seveda je, če se to, kar je bilo predlagano uporablja in če je bil pri uporabljenih materialih tudi ta standard zagotovljen temu sledi tudi eno od predlaganih sklepov, ki smo jih tu navedli. In še zadnje in tega mnenja o potresni varnosti: Stališče vpliva podzemne vode na potresno varnost - bodoča trasa ni najbolj ugodna. Kot sem rekel, tudi s strokovnega vidika je ta trasa neprimerna.  Jaz bi ministrstvo za okolje in prostor opozoril na zadnjo revizijo računskega sodišča: Učinkovitost dolgoročnega ohranjanja virov pitne vode. To imamo sicer v petek tudi na Komisiji za nadzor javnih financ, ampak verjetno veste kaj tam piše, da nismo posebno učinkoviti, da ustrezno ne merimo celo na nekaterih področjih, za nekatere vire obremenitev bi ministrstvo moralo imeti podatke, pa jih še nima. Ministrstvo pri oceni obremenitev tudi ni upoštevalo nekaterih drugih obremenitev na primer kanalizacijskih odplak, ki pronicajo v tla in tako naprej. Skratka, v sistem, ki trenutno najboljše ne funkcionira, dodajate še projekt izjemnih dimenzij, kjer se v samem postopku vmes ugotavlja, da je šlo pri dajanju soglasij ion pri sprejemanju vseh odločitev narobe. Nenazadnje ste, mislim da v ponedeljek sestankovali z ministrom na to temo, posebej v zvezi z gradbenimi dovoljenji in naj samo opozorim recimo, da ima Ministrstvo za okolje in prostor v ciljih ukrepov za zmanjšanje obremenitev voda 4 ključne cilje in prav za 3 od teh 4 ključnih ciljev ta projekt pomeni poslabšanje. Za cilje preprečitev poslabšanja / nerazumljivo/, cilj preprečitev vnosa nevarnih onesnaževal in omejen vnos drugih onesnaževal v podzemno vodo in obrniti vsak pomemben in stalno naraščajoči trend koncentracije kateregakoli onesnaževalca. Tri od štirih ključnih ciljev ta projekt ne izpolnjuje, ampak jim gre direktno v nasprotje, pa se kljub temu nadaljuje s projektom. Sledi eno vprašanje ministrstvu, namreč med ukrepi ob tej reviziji navajate, da se z uredbo omejijo ali prepovedo dejavnosti, ki bi lahko ogrozile količinsko ali kakovostno stanje vodnih virov, to / nerazumljivo/ tudi podzemne vode in da kot ukrep na tem področju je predviden sprejetje uredb, ki bodo nadomestile 300 občinskih odlokov, ta namen bi moralo ministrstvo okrepiti in pospešiti aktivnosti pri pripravi uredb za zagotovitev strokovnih podlag. To je revizija iz marca 2019. Zanima me, ali je to že narejeno? In če ne, zakaj potem na svoja pleča sprejemate še takšno dodatno tveganje pri tem projektu? Potem imamo pa še ta izvedbeni del. Morda bodo potem več povedali tudi kakšni gostje, ampak kakor se je izvajalec del lotil tega projekta pa res definitivno ruši zaupanje v delovanje vladavine prava in pravne države. Predstavljaje si, da imate neko zemljišče, neko njivo nekje in zjutraj pridete obdelovat  (nadaljevanje) svoje premoženje, pa vidite bagre, kako vam rijejo po vaši njivi. Kako vam najrodovitnejši humus umaknejo, postavijo cev in nad tem dajo mrtvico. Jaz ne vem, ali ste si šli ogledat, jaz sem si šel tisti del, in polja v tisti okolici so uničena. Nekdaj rodovitna zemlja je napolnjena z mrtvo zemljo, z mrtvo zemljino, polno proda, kar pomeni, da je popolnoma neuporabna za nadaljevanje vsaj v tistem delu kmetijske dejavnosti. Kot vem, je bila inšpekcija pozvana, ampak očitno gleda stran. Kot sem rekel, posekalo se je območje gozda Nature 2000, nobenih posledic. Celo več, kot vem, so bile neke osebne grožnje s strani izvajalcev lastnikom tistih zemljišč. Povejte, ali si v Sloveniji v letu 2019 oziroma 2018 to lahko privoščimo. Jaz mislim, da ne.  Vprašanje uporabljenih materialov sem že izpostavil. Zdaj ne vem, ali je poliester dovolj dober material za 50 let naprej. In verjamem, da nekomu danes je vseeno, kaj se bo čez 50 let zgodilo. Ampak tistim, ki smo glasovali za vpis čiste pitne vode v ustavo, ali pa tistim, ki to izvajajo, pa jim ne sme biti, ker so za to poklicani, da ustavo varujejo.  Mi smo ravno za ta namen sklicali tudi današnjo sejo in smo predlagali štiri sklepe. Jaz bi samo rad povedal, da te seje danes se ne sme razumeti kot nekaj, kar nasprotuje samemu projektu. Ne, mi podpiramo projekt. Mi podpiramo projekt, da se v bistvu kanalizacija izpelje in izvede preko čistilnih naprav, ampak zahtevamo pa delovanje skladno z zakonom. Zahtevamo zdravo razumskost in zahtevamo projekt, ki bo imel soglasja, kot jih veleva zakonodaja in kot zahtevajo tisti, ki so neposredno vključeni, kot stranski intervenienti, kot sostanovalci ali kot tisti, ki so soudeleženi v tem projektu. Projekt je možno izpeljati tudi po drugi trasi; še je čas, mislim, da je finančna perspektiva odprta do leta 2023, tako glede tega ne bo večjih težav. In v tem pogledu zagotovo mislim, da mora biti danes sklep tega odbora, da je Državni zbor na voljo, da pomaga Ministrstvu za okolje in prostor, da se najde takšno rešitev - in tudi Mestni občini Ljubljana -, da se najde takšno rešitev, ki bo v bistvu izpolnjevala tako zahteve investitorja kot zahteve vseh udeleženih v tem postopku. Tu gre v bistvu za iskanje nekega soglasja, da lahko z roko v roki ta projekt izpeljemo, ki bo v dobro okolja, v dobro okoliških prebivalcev in ki bo pomenil nek pomemben napredek, kar verjamem, da je tudi temeljna intenca tako investitorja kot Ministrstva za okolje in prostor.  Mi predlagamo torej, kot sem rekel, štiri predloge sklepov. In sicer, da naj minister za okolje in prostor, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravita oceno smotrnosti trase z vidika minimiziranja varnosti tveganja ter trajnega zagotavljanja z ustavo zagotovljene čiste pitne vode. Zakaj ta predlog sklepa. Glejte, kakorkoli, v tej zgodbi vsak prelaga odgovornost na nekoga drugega. Vodovarstveno soglasje je izdano zato, ker je že gradbeno dovoljenje izdano, presoje vplivov se ne izvaja zato, ker je vodovarstveno soglasje reklo, da ni posebej zahteven objekt, naravovarstveno soglasje se izda zaradi tega, ker presoje vplivov ni treba izvesti, in tako naprej. Ministrstvo za okolje in prostor oziroma inšpekcija pa reče, da ni pristojna ugotavljati smotrnosti samega projekta, ampak samo, ali je izveden skladno z PZI-jem ali pa ostalimi dokumenti. Ne, pri tem projektu, glede na tak obseg, se mora po mnenju predlagatelja aktivno vključiti ali pa vsaj opredeliti tudi Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za kmetijstvo, v bistvu,   (nadaljevanje) Ministrstvo za kmetijstvo, v bistvu tej odgovornosti ne uide ravno zaradi zapisa pravice do čiste pitne vode v ustavo. Enostavno, kot državni funkcionar oziroma kot služba mora poskrbeti za to, da vodni viri ostanejo javno dobro v upravljanju države.  Kot drugi sklep - sem ga že prej omenil - predlagamo, da se pregleda, ali je vsa dokumentacija skladna s tistim, kar je bilo prijavljeno na Evropski komisiji, pa tudi na resornih organih, da se dejansko opravi preverbo, in ali se uporablja tudi vse materiale, ki jih predvideva oziroma ki jih priporoča tudi mnenje o potresni varnosti, o katerem sem prej govoril.  Glede na to, da se gradi ta objekt, po sami definiciji zapade tudi v objekt kritične infrastrukture. V tem primeru je ta za objekt kritične infrastrukture odgovorno okolje in prostor ter Ministrstvo za zdravje, torej za oskrbo z vodo. Zato pričakujemo tudi oceno tveganj predvidene infrastrukture; mislim, da je to nujno potrebno, zato da bo tudi javnost seznanjena s tem, kakšna tveganja se pri tem pojavljajo. In pa, glede na to, da je Ministrstvo za okolje in prostor organ, ki posreduje pri sproščanju evropskih sredstev za ta projekt, da posreduje tudi zbirno poročilo o izplačilih evropskih sredstev za ta projekt.  V odgovoru na moje poslansko vprašanje je bilo tudi odgovorjeno, da je bilo 14 teh zahtevkov že zavrnjenih. Torej, očitno tudi Ministrstvo za okolje in prostor ugotavlja, da je nekaj narobe s tem projektom. In na podlagi vseh teh dokumentov bomo, verjamem, v sodelovanju, v soglasju, skupaj lažje našli sprejemljivo varianto, ki bo izboljšala stanje okolja, hkrati pa ne bo ogrozila čiste pitne vode in ljubljanskega vodonosnika za naprej in bo torej nek projekt, ki bo prispeval k večji kvaliteti življenja.  Predsednik, hvala.
Hvala lepa. Izvolite, kolega Breznik.
Samo obveščam, da imamo dve pooblastili na Odboru za kmetijstvo, kolega Tomaža Lisca nadomešča kolega Bojan Podkrajšek, ki ga lepo pozdravljam na seji, in kolegico Violeto Tomić nadomešča Željko Cigler, ki ga prav tako lepo pozdravljam.  Predajam besedo predsedniku Odbora za infrastrukturo.
Hvala lepa.  Ali želi besedo predstavnik Ministrstva za okolje in prostor? Gospod Prijon, izvolite.
Aleš Prijon
Hvala lepa.  Lepo pozdravljeni, gospod predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovane gostje in gosti!  Želel bi se kratko dotakniti samo nekaterih okoliščin in zgodovine tega projekta.  Gradnja kolektorjev C0 poteka v okviru tako imenovanega velikega projekta odvajanja in čiščenja odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja, ki ga je potrdila Evropska komisija. Skupni stroški projekta z vključenim DDV znašajo približno 136 milijonov evrov, od tega pomoč Evropske skupnosti približno 70 milijonov evrov. Projekt izvajajo trije upravičenci, Mestna občina Ljubljana, Občina Vodice in Občina Medvode.  Priprava in usklajevanje vloge za sofinanciranje med občinami, posredniškim organom, Ministrstvom za okolje in prostor, organom upravljanja, to je Služba Vlade za kohezijo, in komisijo JASPERS, je potekalo od septembra 2015 do konca decembra 2016, ko je bila Ministrstvu za okolje in prostor predana končna verzija vloge za sofinanciranje za ta projekt. Ministrstvo za okolje in prostor in SVRK sta vlogo pregledala in potrdila. Neodvisni strokovni pregled vloge pred posredovanjem na Evropsko komisijo je opravila tudi komisija JASPERS, ki je v svojem zaključnem poročilu decembra 2016 projekt ocenila kot dobro pripravljen in podala priporočila za nadaljnje izboljšanje kvalitete vloge in izvedbe projekta. In ta komisija ni ugotovila kršitev zakonodaje. V zaključnem poročilu je podana ugotovitev, da so bili postopki okoljevarstvene presoje projekta in presoje vplivov projekta na območja Natura 2000 izvedeni korektno in popolno. Ugotovitve pregleda komisije JASPERS skupaj z vlogo za sofinanciranje za ta veliki projekt so bile posredovane Evropski komisiji v potrditev v začetku januarja 2017. Evropska komisija je na podlagi pregleda in zahtevanih dodatnih pojasnil s strani organa upravljanja oziroma upravičencev dne 14. 8. 2017 potrdila projekt z izdajo izvedbenega sklepa o odobritvi   (nadaljevanje) finančnega prispevka za veliki projekt odvajanja in čiščenja odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja. Investitor gradnje kolektorja C0 je Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor sodeluje pri projektu kot posredniški organ in sofinancer za sredstva Evropske unije in Republike Slovenije na podlagi pogodbe o sofinanciranju med MOP in MOL.  Po informacijah Mestne občine Ljubljana gradbena dovoljenja za izgradnjo kolektorja C0 niso pridobljena za celoten odsek trase gradnje kolektorja C0, temveč le delno, zaradi težav pri pridobivanju pravice graditi oziroma služnostnih pogodb. Gradnja se je začela izključno na odsekih, kjer je pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje in poteka skladno z zakonodajo.  Sprememba trase je v fazi, ko projekt že poteka, zahtevna, se pa investitor seveda zanjo lahko odloči. V funkciji posredniškega organa Ministrstvo za okolje in prostor skladno s pristojnostmi izvaja administrativne kontrole, pristojne inšpekcijske službe pa izvajajo naloge skladno s svojimi pristojnostmi. Ministrstvo bo dodatno izvedlo revizijo postopka na Agenciji Republike Slovenije za okolje v zvezi s tem projektom in skladno z ugotovitvami reagiralo v danih okvirih.  Gradbena inšpekcija je v zadevi gradnje povezovalnega kanala C0 po uradni dolžnosti izvedla inšpekcijski postopek, in sicer dne 30. oktobra 2018 na lokaciji ob kampu Ježica, ki je bil opravljen, takrat je bil opravljen prvi inšpekcijski pregled. Tekom postopka se je preverjala tudi kontrola uporabe materialov, ki so s strani projektantov določeni v projektu za izvedbo - tudi kvaliteto kanalizacijskih cevi so preverili v sklopu te kontrole - in takrat nepravilnosti niso bile ugotovljene.  Jaz bi poudaril, da je za ministrstvo varnost pitne vode popolna prioriteta, vse ostale stvari so temu podrejene. Zato bomo na ministrstvu naredili vse, da pitna voda ne bo ogrožena. Je pa, kot je že povedal gospod poslanec Anže Logar, konsenz, da se ta projekt izvede. V končni fazi gre tudi za velika evropska sredstva, ki bi jih v primeru, če bi od projekta, v kakršni obliki je zdaj, odstopili, izgubili. Vendar je naša dolžnost, dolžnost ministrstva, da preverimo vse okoliščine in zagotovimo, da se v resnici projekt izvede tako, da ne bo predstavljal nobene grožnje za vir pitne vode. Zato tudi v tem trenutku pripravljamo razpis, ki bo, mislim, da prihodnji teden objavljen, za recenzijo projekta izvedenih del; predvsem gre za traso tega najobčutljivejšega območja vodnega zajetja med Tacnom in Črnuškim mostom. In v tej recenziji želimo preveriti, ali so res vsi ti materiali, vsi ti detajli, vse te tehnične rešitve ustrezne in ali bi bilo možno izvesti boljšo rešitev. Preveriti želimo tako v tehničnem smislu kot v smislu možnega vpliva na ta vodni vir. Na osnovi tega upamo, da bomo dobili take rezultate te recenzije, da bomo lahko predlagali tudi neke izboljšave tega projekta. Kolikor sem pa obveščen, pa tudi investitor, to je Mestna občina Ljubljana, razmišlja o tem, da bi projekt spremenili v smislu, da bi bile tehnične rešitve boljše in bi zagotavljale bistveno višjo varnost. Zdaj seveda o tem mi ne moremo govoriti, ker teh konkretnih podatkov nimamo, za to je verjetno potrebna tudi sprememba gradbenega dovoljenja.  Druga stvar, ki jo bomo na ministrstvu naredili, je pa to, da bomo - ta postopek pa že poteka, to je revizija tega sklepa Agencije Republike Slovenije za okolje, da ni treba izvesti presoje vplivov na okolje. To se nam zdi seveda v celi tej zgodbi najbolj problematičen detajl. In ko bomo dobili ta rezultat, bomo tudi ustrezno ukrepali.  Toliko. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Želi besedo predstavnica Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano? Gospa Strniša, izvolite.
Tanja Strniša
Hvala, predsedujoči, za besedo. Spoštovana predsednika, spoštovani poslanci, poslanke in gostje! Povedala bi samo, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ni bilo vključeno v nobeni fazi v ta postopek ali pa v ta projekt. Povem lahko, da je sicer dovoljena na območju kmetijskih zemljišč - tako, čisto splošno - gradnja kanalizacije, to omogoča 3.č člen Zakona o kmetijskih zemljiščih, da je pa seveda treba pridobiti, kot je samo po sebi razumljivo, ustrezno gradbeno dovoljenje in vzpostaviti služnost na dejanski trasi predvidene kanalizacije. (nadaljevanje) Tako da, v kolikor ta služnost ni bila pridobljena, je seveda tudi potrebno to pridobiti. Potem še tudi to, da uvodnim izvajanjem predlagatelja, da po informacijah, po naših informacijah kmetijska inšpekcija ni dobila kakšnih prijav v smislu neustreznega ravnanja z zemljino na tem območju.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Želi besedo predstavnik Mestne občine Ljubljana? Želi. Prosim, da se za potrebe magnetograma predstavite.
David Polutnik
David Polutnik, Mestna občina Ljubljana, oddelek za gospodarske dejavnosti in promet.  Želimo samo povedati, da mestna občina je pridobila vsa mnenja, vsa soglasja, ki so bila zahtevana v skladu z zakonodajo, odredbo, tako da smo zagotovili vsem standardom in zahtevam, ki so bile zahtevane s strani tako ministrstva kot tudi upravne enote.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Želi besedo še kdo od ostalih vabljenih? Izvolite. Prosim, da se predstavite za potrebe magnetograma.
Mirko Barnič Jager
Hvala za besedo, gospod predsedujoči. Pozdravljam vas v imenu Alpe Adria Green, mednarodne organizacije za zaščito in varovanje okolja, ki kot veste, aktivno deluje v pojasnjevanju, strokovnem pojasnjevanju tega problema okrog zasedbe izvira ljubljanske pitne vode. Mi namreč govorimo o izviru. O viru in o izviru pitne vode iz katerega se napaja 90 % Ljubljančanov, pridobiva svojo vodo v omrežje in v svoje domove…
Se oproščam. Se lahko predstavite še, prosim?
Mirko Barnič Jager
Se opravičujem, Mirko Barnič Jager.
Hvala lepa. Izvolite, nadaljujete.
Mirko Barnič Jager
Sem pozabil povedati. Hvala lepa.  In da ta kanalizacija, ki se nahaja, kot je bilo že rečeno, na / nerazumljivo/ območju in to kritiko podpira že tudi ustreznejše poročilo, ki ga je naročila Mestna občina Ljubljana, pove da je tukaj skrajno kritično voditi kanalizacijo nad zajetjem pitne vode, da lahko pride do poškodb, in da te poškodbe pomenijo uničenje našega izvira pitne vode. V trenutku bo 300 tisoč Ljubljančanov ostalo brez pitne vode. Zato Alpe Adria Green izpostavlja dva bistvena kriterija. Prvi kriterij je, in prosim, da ga vsi prisotni dobro slišite in brez kompromisno podprete. Kanalizacija čez pitno vodo ne bomo dovolili. Borili se bomo do konca. Pet kilometrov kanalizacije mora dobiti drugo traso. Če je potrebna povezava Vodice-Medvode, to mora ven. Hkrati, 120 kilometrov kanalizacije v aglomeracijah Ljubljana, podpiramo. To je v najvišjem javnem interesu. Absolutno nobenega javnega interesa pa ni, da bi kanalizacija potovala čez izvir pitne vode. In da vam povem, najboljši dokaz, najbolje razumljen dokaz, da je temu res tako, je uredba o vodovarstvenem območju o zaščiti vodonosnika Ljubljanskega polja, to je ta izvir pitne vode, ki pove v enem od členov, da je med deli, ko se izvaja karkoli gori, prepovedano nastaviti stranišče, na katerega se bo eden od delavcev pokakal, in da bi to morda štrbunknilo na travo pa še kam lezlo naprej. prepovedana, eno stranišče. Mi bomo pa imeli na tej lokaciji v permanentnem pretoku 5 tisoč ton najnevarnejših fekalij, industrijskih odplak, medikamentov, gospodinjskih odplak, odplak iz cestišč. To se pravi, imamo opravka s koktajlom, ki bo prinesel v Ljubljano v primeru onesnažitve in poškodbe kanalizacije epidemiološke razsežnosti, ogrozil bo tisoče in tisoče življenj in zdravje Ljubljančanov. S tem, da bo naš vodonosnik zagotovo uničen, se pravi, naš izvor bo zagotovo uničen.  Poglejte, v naši komunikaciji z Evropsko unijo nam Evropska unija prikimava. Vemo, res je, prav imate, vendar mi nismo pristojni za posege v slovensko zakonodajo. Tam se borite in se borimo, vendar vi morate slišati. Mi se tukaj borimo. Tam se borite in tam se izborite, mi ne moremo posegati. Kaj to pove?   (nadaljevanje) To pove to, da se mi ne smemo izolirati od tega problema na način, da nas skrbijo sredstva, ker 5 kilometrov, veste koliko je to vrednost? Nekaj milijonov. Teh 30 milijonov nima nobene zveze in že imamo alternativo, kajti Medvode so po Celovški cesti že povezane z Zalogom, ne pozabite tega. Medvode so že povezane. Vodice pa naravno gravitirajo na čistilno napravo Domžale in sicer preko industrijske cone Komenda. A veste kje je ta kanalizacija glede na Vodice? Nekaj 100 metrov, manj kot nekaj 100 metrov od Vodic. Industrijska cona Komenda je kompletno priključena že na ta vod, samo čez čisti hribček pride in ta hribček ravno potrebuje ta kanalizacija za Domžale, zaradi tega, ker kot veste se Komenda odvodnjava s številnimi črpalkami. Se pravi ravno ta padec, naravni padec Vodic bi marsikaj tam olajšal v odvodnjavanju. Zdaj pa poglejte kakšno grozljivo obremenitev okolja si mi privoščimo z obremenitvijo povodja. To je trasa Vodice-Brod, ki je najkvalitetnejšo vodovarstveno območje »ever« kjerkoli v svetu. To je voda, ki se zbira iz vseh teh vrhov in je izjemna voda. To se pravi, tukaj jo ogrožamo s tem. In to kar imamo tukaj, se pravi na vodovarstvenem območju ljubljanskega, je prav tako. Vi vsi dobro veste, da je to epski izvir pitne vode. Da ima Ljubljana epski izvir pitne vode. To je slap Savica. Ja, Ljubljana izvir naše pitne vode je slap Savica. In ko pride ta voda v ta vodonosnik, se ponovno prečisti in po oceni nekdanjega župana Ivana Hribarja, ki je tvorec in avtor in oče tega vodovoda – pred 130 leti ga je dal v obtok, je bil… hoteli smo it po vodo v povodje z dunajskimi kolegi, s predstavniki akademije in inženirskih strok z Dunaja, ki so bili veliki strokovnjaki za vodo. Smo rekli: »Glejte, ste tam, jo bomo dobili«, ampak to je bilo daleč iz Ljubljane in so se odločili, da ste tukaj nekaj / nerazumljivo/ na tem koncu in ugotovili, da tako slastne pitne vode ni nikjer na svetu in so rekli: »ja, tukaj« in zato so šli na ljubljansko polje, se pravi na ta del in tukaj postavili Kleče in od takrat razvijajo ta vodovod. In zdaj se pojavi po 130 letih skupina, majhna skupina neodgovornih ljudi, ki želijo to pitno vodo, to zajetje v eni potezi uničiti za nekaj fičnikov, ki jih bodo tako vtaknili. Tega ne smemo dovoliti. 300 tisoč ljudi, ki je odvisnih od te pitne vode, od najboljše pitne vode – še vedno jo imamo, ne sme biti žrtev pohlepa ozkega kroga ljudi z gospodom Rakarjem na čelu, ki ga vidimo tod, gospodom Jankovićem, z gospodom Jorgom Hodaličem in tako dalje, ki vodijo ta projekt in vztrajajo in ne slišijo ničesar…
Kolega, kolega Jager, prosim, da ne operirate z imeni brez dokazov.
Mirko Barnič Jager
V redu. Sprejemam kritiko. Torej glejte, jaz bi rekel, ko smo z Evropsko unijo govorili o tej zadevi, so nam oni rekli: »Ampak, vse vaše pripombe, kritike bomo poslali Mestni občini Ljubljana, ki bo odgovorila in kaj bo naredila? Pripravila bo PZ projekt, v katerem bo spregovorila vse o potresni varnosti, vse skupaj bo pa zagovorila z vodotesnostjo, kajti vodotesnost materiala je pa vendarle tista, ki zagotavlja varnost sistema. Okej, torej se približujemo nekje racionalnemu razumevanju. Imamo cevi in če so cevi vodotesne, se jih ne da prebiti, to se pravi imamo na nek način varno sobivanje pitne vode in nevarne fekalne vode – vendar temu ni tako. Ta faktor, ta faktor – poslušajte dobro, je trajno izgubljen, ga več nimamo. Mi več ne moremo izvesti vodotesnosti zaradi tega, ker je kanalizacija tako položena, da je vodotesnost špranjasta, kot vidite. To smo posneli na položenih ceveh, ki so notri. Ljudem, ki jim ni vseeno so šli v urah, ko je bilo možno it varno v te cevi notri in so to poslikali. Se pravi cevi so tako diletantsko položene, da tisto sekundo, ko bo prišla voda, ko bodo prišle fekalije iz Vodic, bodo še onesnaževale pitno vodo. Se pravi, kot bi temu rekel, ali lahko mi naredimo preizkus zračnice, če je preluknjana? Ne moremo, bolj bomo nabijali, manjši bo / nerazumljivo/ ne moremo napeti balona, zračnice, ničesar. To se pravi, vodotesnosti nimamo. In ko smo govorili o potresni varnosti, smo ves čas izzivali mestno občino, naj zagotovi potresno poročilo, tudi Evropska unija je zahtevala in so ga dobili in kaj so naredili? To je potresno poročilo, ki ga je kolega Anže Logar citiral, zelo dobro citiral, tako da ste slišali zelo pomembne in bistvene poudarke. Mestna občina Ljubljana je ugotovila, da ji vse na glavo postavlja: prvič; cevi – napačni izbor materialov, drugič; nepravilno, neustrezno, nestrokovno, neprimerno izbrano traso in ker je to ugotovila Mestna občina Ljubljana, naročnik tega, da to ni v redu, ga je dala pod mizo. Vendar, tako kot je v sodobnih družbah, je pač to poročilo dobilo krila in prišlo na naše mize, mi smo ga pa poslali v Bruselj in v Bruslju ga imajo. In v Bruselj smo poslali tudi te fotografije in ne spimo, ne čakamo, skrbi nas naprej, kaj bo s to zadevo, kje bo tista kritična masa, tisti odziv, ki se bo dvignil gor in bo rekel, stop tej neumnosti. Še vedno smo noter, še vedno rijemo v teh ceveh in kaj smo našli? Našli smo tisti dokaz, ki smo ga mislili, da ga bomo prebrali v potresnem poročilu. In kaj je ta dokaz? Zemljina, divja zemljina vodonosnika, melje material, cevi, cevi so že deformirane od vzgonskih pritiskov, lahko tudi potresnih sunkov, vzgonskih pritiskov in horizontalnih pritiskov. Se pravi, ta material ni, že do danes, se pravi, tukaj govorimo mi o gradnji 500, 600 metrov cevi. Ta material je že popustil. Zemljina ga že melje in nobenega zagotovila več ni, da bi ta kanalizacija kakorkoli lahko funkcionirala v smislu delitve dveh medijev, medija nevarnih odplak in čiste vode. Mi, Ljubljančani, bomo »fasali« to umazano vodo, te fekalije nemudoma in ob prvi priliki v svojo pitno vodo. Naše zajetje, se pravi, naš izvir, bo najprej »kompromintiran«, ljudje bodo rekli, te vode nočemo, jasno, nagnani bodo, prisiljeno, po plastenke na police, voda se bo klorirala, prišlo bo do hudih obolenj, dodatnih ogrožanj, vemo kakšni koktajl, kako tale koktajl nosi nevarnosti kancerogenih obolenj in vseh ostalih težkih obolenj in mi, ki tukaj sedimo in o tem razpravljamo, tega ne smemo dovoliti. Zaradi tega še enkrat izpostavljam – 5 kilometrsko območje Brod-Ježica, izvir ljubljanske pitne vode, moramo razbremenit bremena »mega« kanalizacije, ki je Ljubljana dejansko ne potrebuje, kot je bilo danes že rečeno. Ta trasa je alternativa, enostavna, tako za Vodice, kot za Medvode. Ljubljana tega ne potrebuje, zato / nerazumljivo/ in z vsemi silami podprimo 120 kilometrov / nerazumljivo/ kanalizacije po aglomeracijah Ljubljana, da zaščitimo ta sredstva in ne dovolimo nikomur, da bo rekel, če / nerazumljivo/ 5 kilometrov ven, bo padel cel projekt. Ni res, borimo se za to, da bodo aglomeracije dobile denar, evropski denar in da bo to uspešno narejeno. In za sam zaključek samo še ena beseda, če dovolite. Mestna občina Ljubljana je napisala, da bo priključek posameznih lastnikov, ki se bodo priključevali na javno kanalizacijo, stal od 3 do 5 tisoč evrov. Teh priključkov je 18, 20 tisoč, 22 tisoč, 25 tisoč – ne vemo točno koliko jih je. Gospod Mlakar tam nekoliko »skimava«, bom hvaležen za odgovor, vendar, po tem izračunu to pomeni 60 do 100 milijonov. Se pravi, to bo nabirka med občani Ljubljana, ki bodo krepko, krepko preplačali nekaj, kar je v rangu 200 evrov, morda 300 evrov za priključek na eno kanalizacijo iz njihovih domov, se pravi, enormna količina denarja tudi iz žepov krajanov, nepotrebna. Že evropska sredstva več kot zadostujejo, da bi lahko izpeljali ves javni interes na priključitvi aglomeracij. Tako da, tudi ta del, tako imenovani finančni del, ki ga še posebej izpostavljam, ni strokovno utemeljen in je  (nadaljevanje) v škodo Ljubljane in je v škodo javnega interesa. Zato lepo prosim vse prisotne, ki imate možnost in pravico odločanja, zavedajte se, da gre za večgeneracijski projekt, da gre za objekt, ki bo prizadel oskrbo nas samih. Torej, jaz sem vam tu dokazoval, da bomo mi že jutri brez pitne vode, naše bodoče generacije pa absolutno. Ljubljana bo utrpela grozljivo škodo in tega ne smemo dovoliti. To ni v javnem interesu in prosim za absolutno resno in odgovorno nadaljnjo razpravo v tem kontekstu in podporo prav temu segmentu, da zaščitimo ljubljanski vir pitne vode.  Hvala lepa.
Hvala lepa. Želi besedo še kdo od vabljenih? Bomo šli po vrsti. Izvolite. Prosim, da se predstavite in navedete institucijo, iz katere prihajate.
Tomaž Ogrin
Tomaž Ogrin, predstavljam prebivalce Ljubljane. Sem se pa vključil v to problematiko - tule piše, da sem predstavnik oziroma strokovni sodelavec Inštituta Jožef Stefan sem res, delam na več projektih, evropskih in domačih, ampak ne predstavljam mnenja Inštituta Jožef Stefan; to je treba povedati, ker včasih pride do kakšnega zmotnega mnenja. Jaz sem sicer magister kemije in mi je bližje ta tematika in s tega vidika voda kot taka, onesnaženje voda. Zato sem se tudi vključil v to problematiko, pa tudi kot prebivalec Ljubljane od rojstva. In sem ugotovil, po posvetovanju s strokovnjaki, da ni noben problem izpeljati trase drugje. Namreč, vedeti moramo - in danes manjka pravzaprav Odbor za obrambo tudi. Odbor za obrambo ugotavlja ranljivost Slovenije pa ranljivost tudi posameznih delov in tudi glavnega mesta Ljubljane, torej glavnega mesta Slovenije. In seveda s položitvijo takega kanala s fekalijami povečaš ranljivost tega območja in 300 tisoč prebivalcev. In ker sem slučajno služil vojsko v prejšnji državi v izvidniški enoti - atomsko-biološko-kemijsko smo rekli enotam -, vem, kaj pomeni onesnaženje vodnih virov - to je brez orožja način pritiska ali pa celo onesposobitve lepega dela prebivalstva za odpor. Moram reči, da s tega obrambnega vidika lahko imenujemo ta kanal, to traso kot diverzijo ali pa sabotažo, kar hočete, na ljubljansko pitno vodo. Ljubljanska pitna voda je zaščitena tudi, kot je že dr. Logar povedal, z uvrstitvijo med kritično infrastrukturo. Na Ministrstvu za obrambo so navedeni vsi zakonski in podzakonski akti, iz katerih razberemo - tudi tak pregleden list tam najdemo -, kako pomembna je pitna voda. Na tretjem mestu za energetiko in telekomunikacijami je pitna voda, pomembnost za preprečitev, da bi prišlo do ogrožanja. No, in s tem kanalom seveda ogrožamo potem pitno vodo.  V zadnjem času - da povem za konec - je izšla, prav konec marca, Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije. Zaenkrat je to vladni predlog, v katerem omenja nestabilno situacijo, tako politično kot siceršnjo,   (nadaljevanje) ki lahko povzroči oziroma poveča ranljivost glavnega mesta, pa tudi Slovenije. In v tem dokumentu imamo tudi omenjeno kritično infrastrukturo, pri čemer so možna ogrožanja zelo kompleksna in nepredvidljiva. In ravno to je tisto, kar vsakega mislečega človeka, ki nekaj da na zanesljivost našega položaja, navda z bojaznijo, da lahko pride na ta način do ogrožanja prebivalstva. Namreč, če imaš neko tako stvar položeno, pa ni važna izvedba, samo da je tam, imaš tako rekoč nastavljen nož na hrbet, ali te izsiljujejo ali današnja sredstva, raketiranja in druge stvari, ali diverzija z bombami ali karkoli, povzročijo lahko onesnaženje te vode, ki jo je župan Hribar prepoznal za super pitno vodo. In kar je, recimo, treba posebej izpostaviti, je ogrožanje z bakterijami. Mi imamo v svetu, pa tudi v Sloveniji že primere tega ogrožanja, in sicer smo imeli leta 2011 smrt enoletnega otroka zaradi pitne vode, okužene s fekalijami. V vodarni Kleče so morali zapreti za več kot 20 let 12. črpalno vrtino zaradi izlitja samo ene banje iz galvanizacije v Šentvidu. V tujini sta znana dva odmevnejša primera mikrobioloških zastrupitev. V ZDA je leta 1993 zaradi fekalne bakterije cryptosporidiuma zbolelo 400 tisoč ljudi, od tega jih je umrlo 69. Podoben primer je bil tudi v Michiganu s posledicami pri nosečnicah, prebavnega trakta in tako naprej. V Kanadi leta 2000 zaradi bakterije E.Coli je zbolelo 2 tisoč 300 ljudi, 7 umrlo. Po pripovedovanju strokovnjakov se bakterije izredno težko ali sploh ne dajo izplaviti ven iz podtalnice. Pri kritični infrastrukturi je treba še to omeniti, da je zakonsko uvrščen ta vir med kritično infrastrukturo zaradi tega, ker so taki viri tisti, ki služijo več kot sto tisoč prebivalcem in kjer bi kakršnakoli poškodba povzročila bolezni, smrti ali pa ogrožanja več kot sto tisoč prebivalcev; to se pravi, Ljubljana in ta vir spadata v to zanesljivo. Torej, naš predlog je, da smo v stanju s strokovnjaki - med temi so se tudi že v časopisu oglasili - na področju komunalnega gospodarstva, ki imajo tudi izkušnje v tujini, smo pripravljeni v neki skupini prevzeti ta del projekta, in sicer s preusmeritvijo na drugo traso, seveda, ob asistenci države s financami in drugimi kadri, ampak prevzeti. Torej, če Ljubljana noče izpeljati alternativne trase, jo bomo pa mi izpeljali, prebivalci, z dobro organizacijo. To ni noben problem, strokovnjake imamo za to in tudi rezervno traso imamo za to. Pozivam vas, spoštovane poslanke in poslanci, da modro odločate o tem. Tu niso važne stranke zdaj, tu ni nič drugega pomembno, kot samo varovanje tega dela in seveda na koncu koncev, bi rekel, vseh nas, ki bivamo ali pa smo stalno v Ljubljani. Naj še omenim, da to ni samo obrambni vidik, ampak bi bila tudi kršitev ustave, 72. člen nas varuje, da imamo pravico do zdravega okolja, in tudi s tega okoljskega vidika bi   (nadaljevanje) nastopali po Zakonu o varstvu okolja. Imamo pa še previdnostni člen, ki nam omogoča, da v takih situacijah rečemo takemu kanalu »ne, izpeljimo ga po drugi trasi.« To je izvedljivo. In še nekaj povem iz izkušenj z raznimi projekti, tudi evropskimi, noben problem ni tega denarja zadržati, nihče ga nam ne bo vzel. Kot je bilo že povedano, se s kanalizacijo ukvarja sama država, ne Evropska komisija. In da se utemeljiti, imamo sijajne utemeljitve za to, da samo spremenimo traso, pa smo rešili celoten projekt in brez težav. Torej, ne vem, zakaj bi nekdo zganjal trmo in šel naprej tam.  Povem še tole za zaključek. Mi ne moremo obesiti te odgovornosti za pitno vodo nobenemu posamezniku, niti županu niti ministru, nobenemu ne moremo obesiti, ta odgovornost presega vse funkcije. Zakaj? Ker imamo tu nekaj lahko noter za 30 let. Kaj pa vi veste, kaj bo v 30 letih, do česa bo še prišlo. Mandati se bodo menjali, odgovornost bo izhlapela, mi bomo pa to imeli kot stalno grožnjo in slabitev.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Izvolite. Prosim, da se predstavite.
Aleš Mrzel
Spoštovani! Moje ime je Aleš Mrzel in prihajam z Ježice. Najprej bi se rad zahvalil v imenu lastnikov zemljišč na trasi C0 kanala od Tacna do Ježice za povabilo na današnjo sejo. S tem smo tudi lastniki zemljišč končno dobili priložnost, da javnost seznanimo s svojimi, na žalost, moram povedati, precej negativnimi izkušnjami pri gradnji tega objekta.  Kot prvo, trdimo, da je bilo gradbeno dovoljenje za izgradnjo kanalizacije na tem območju pridobljeno nezakonito. Postopek je vodila Upravna enota Ljubljana, Izpostava Moste-Polje, bolj precizno, gospa Lucija Baš in gospod mag. Ladislav Košiček, in sicer v nasprotju s 44. členom ZUP, kjer bi morale biti stranke v postopku vsi lastniki zemljišč znotraj 6-metrskega varovanega pasu kanalizacijskega voda. In takšnih parcel je na tem območju nekaj sto. Velika večina lastnikov zemljišč nismo bili stranke v postopku, še več, niti nismo vedeli, da se pripravlja kakršnakoli gradnja na tem območju. Poleg tega je bilo gradbeno dovoljenje podeljeno tudi na zemljiških parcelah, ki imajo vpisane napačne služnosti, za gradnjo kanalizacije in posledično je zdaj dejansko onemogočena zakonita gradnja na teh parcelah.  Zdaj gremo pa dejansko na teren, kaj se je dogajalo na terenu. Torej, po začetku izgradnje, septembra 2018, in sicer v k.o. Vižmarje, ob avtocesti Ljubljana-Kranj, je očitno MOL ugotovil, da potrebuje vsaj 14-metrsko traso za izvedbo tega projekta, imajo pa samo 6, če imajo. Tako se je izkazalo, da nujno potrebujejo zemljišča tudi tistih lastnikov, ki so bili nezakonito izločeni kot stranka v postopku. Vendar večina lastnikov zemljišč še do danes ni podpisalo nobenih služnostnih pogodb ali uporabe zemljišča. Tako da na današnji dan lahko maha Mestna občina Ljubljana s tako imenovanim pravnomočnim gradbenim dovoljenjem, ki je bilo pridobljeno nezakonito, vendar fizično ne more zgraditi tega objekta, vsaj ne po zakoniti poti. Torej, kljub vedenju, da nimajo ne zemljišč za izgradnjo ne geodetsko označenih parcel, je Mestna občina Ljubljana skupaj s svojimi izvajalci, lahko rečem, brutalno posegla tudi na tuja zemljišča, in to v pasu do 13 metrov, z buldožerji, z bagerji, s tovornjaki. do trinajstim metrov z buldožerji, z bagarji, s tovornjaki. In to veliki večini brez pogodb, celo vedenja lastnikov zemljišč, nekateri so tuji državljani ali celo ob izrazitem nasprotovanju lastnikov zemljišč, gradbena inšpekcija kljub stalnim pozivom - tukaj imam 15 pozivov, tako rekoč vsak dan, urgentnih - ni ukrepala in je dejansko dopustila te nezakonite posege na lastninske pravic, ustavne pravice in kar je najhujše, dejansko posege na 2A vodovarstvenem področju. Poleg tega je očitno zavedla tudi Ministrstvo za okolje in prostor z datumi, kajti v odgovoru ministra Zajca, večina teh datumov manjka. Tukaj imam dokaze, tako da lahko to preverite. Ali je to napaka ministrstva ali je to napaka gradbene inšpekcije, ne vem. Gradbena inšpekcija ni delovala in tudi danes ne deluje. Odgovorni inšpektorici, Nataša Levan Lavriša in Polona Černe. Po nekaj sto metrih te brutalne, lahko rečem, nasilne gradnje izvršenega dejstva, se je enostavno novembra to nekako ustavilo, zaključilo. Mi ne vemo zakaj, kaj so vzroki. Prav gotovo pa so pripomogle prve odškodninske in motenjske tožbe, ki so jih sprožili lastniki zemljišč proti Mestni občini Ljubljana in tudi njihovim izvajalcem. Torej kot lastniki zemljišč na tej trasi / nerazumljivo/ kanala lahko povemo zelo na kratko naslednje. Investitor do danes ne ve kje dejansko so parcele v lastni Mestne občine Ljubljana. Kakšne so dimenzije teh parcel? Poleg tega so te parcele geodetsko neoznačene, poleg tega tudi ne ve točno kje poteka trasa. Torej, šele po ureditvi, geodetski ureditvi teh parcel, pridobitvi veljavnih PZI po Fidez, ne nekih takšnih in drugačnih PZI, bodo šele izpolnjeni pogoji za morebitna soglasja za poseg na ta zemljišča. Nikakor pa ne bomo dovolili nezakonitih posegov na naša zemljišča, kar bomo ustavili tudi z odvetniki in varnostno službo. Torej, da smo ustavili projekt na Ježici, je dejstvo. In sicer, prebivalci, kmetje iz Ježice, Savel, Kleč in Stožic, smo ustavili ta projekt, nezakoniti projekt na prvem mestu parcele. Zakaj? Ker ni imela pravilno vpisane služnosti. Mestna občina ne želi slišati za številne napake, ki so v zemljiških knjigah, ki ne omogočajo nobene gradnje na tem področju in mi državljani moramo braniti svojo zemljo s policijo, z odvetniki, varnostno službo, ki jo plačujemo sami in to štiri kilometre od tega parlamenta, 2019. Na tem področju, ujema se deloma s traso, je bil že izveden podoben projekt kjer je prišlo do kršitve lastninskih pravic občanov. Zloglasen projekt Sava, ki povezuje, kjer je mestna občina zlorabila Evropska sredstva v vrednosti 600 tisoč evrov, po dveh letih preverjanj je zahteva za vračilo vseh sredstev, vključno z obrestmi na mizi gospoda Počivalška že dva meseca. Torej pozivam tudi poslance, komisije, medije, da prevedrite to zadevo. Mestna občina Ljubljana pa je sprožila postopek razlastitve več kot 60 parcel. To je zloraba dejansko inštituta razlastitve. Torej, še enkrat, samo zaključek. Mi lastniki parcel ne bomo dovolili nezakonitih posegov, nezakonitih posegov brez kakršnih pravnih osnov. Želimo, da so parcele urejene, vpisane v zemljiško knjigo, služnosti, in potem naj se projekt nadaljuje kakor bodo pač odločili strokovnjaki.  Najlepša hvala za pozornost.
Hvala lepa.  Želi besedo še kdo od vabljenih? Kolega na koncu. Prosim, da se predstavite.
Krištof Mlakar
Krištof Mlakar, direktor javnega podjetja Vodovod kanalizacija snaga.  Jaz bom kratek in jedrnat, ne bi se rad spuščal v kakršnekoli polemike, nesmisle, neresnice, potvarjanje dejstev in tako dalje, ki so bile izrečene danes s strani sogovornikov z druge strani mize. Debate potekajo že dlje časa pa vendar. Zdi se mi, da je hram demokracije v tej državi pravo mesto, da naslovimo tudi javnosti pomembno sporočilo. Namreč, gospod Logar je omenil 70.a člen Ustave in z vsem zavedanjem kot distributer čiste zdrave pitne vode, ki jo v Ljubljani ne obdelujemo z nikakršnimi kemičnimi sredstvi smo bili ravno mi tisti, ki smo bili prvi ambasador, da smo preprečili direktivo, ki je želela spraviti podzemne vodne vire oziroma vodne vire kot take v položaj, da bi si lahko privatizirali in bi se lahko marsikaj dogajalo s temi podzemnimi vodnimi viri in z čistostjo pitne vode. Mi smo bili tisti, ki smo bili povprašani in pozvani k pomoči, da sestavimo ta 70.a člen, namreč ravno iz tega naslova, da vsak dan sedem dni v tednu 365 dni na leto skrbimo za to, da bodo ti viri pitne vode ostali nedotaknjeni ne samo sedaj za nas, za sogovornike za to mizo, ampak tudi za vse zanamce. Če ne drugega ponižujoče, da tako razpravljamo vehementno o tem, da mislimo o zastrupitvi pitne vire v mestni Občini Ljubljana. Dejstvo je, da so že Rimljani spoznali, da je potrebno kanalizirati področja ravno iz tega naslova, da ne bi prihajalo do bolezni. Ukinilo se bo 4 tisoč 500 greznic, ki ta trenutek več ali manj spuščajo vse odplake oziroma obremenjeno vodo v podzemlju torej so že sedaj potencialno ogrožajoča dejavnost. Kar se tiče kanalizacijskega zbiralnika C0 je bil z vso potrebno strokovnostjo izdelan projekt, dodatno smo hidrogeološko stroko zaprosili za mnenje in za zaščitne ukrepe ne glede na to, da na ni bilo to naloženo pa vendar z vsem zavedanjem, da je to potrebno uporabljamo najboljše materiale, najboljše spojke in dodatno zaščiti merilnikom pretoka, merilnikom nivoja, preglede s kamero. In sedaj smo se odločili ne glede na vse, da bomo uvedli tudi peti dodatni zaščitni ukrep. To, kar je govoril gospod državni sekretar Prion. Mimogrede slike, ki so jih z druge strani mize kazali izgledajo tako tudi z naše kamere. Mi s kamero sproti pregledujemo kako in na kakšen način so vgrajene posamezne cevi od cevi do cevi. Kar pa modro ugotavljajo, da tukaj vmes že pušča je pa ta distančnik z dvoperesno spojko za malo poznavanja fizike in matematike z druge strani, ki onemogoča, da bi se cev snela iz svojega nastavka. Ne glede na to bomo imeli tudi betonsko kanaleto, ki bo obdajala to cev in bo onemogočala kakršnekoli dodatne nevarnosti, kakršne dodatne nevarnosti, kakršnekoli možne potencialne nevarnosti skozi vodovarstveno območje. Zavedajoč se pomena tega dela toka podzemne vode, ki poteka v kilometru in pol smo razširili to območje na 2,1 kilometra kljub temu, da matematični model kaže manj. Tretje, kar je. Gospod Logar je rekel, da pod tlakom teče kanalizacijsko omrežje zbiralnik C0 zavedajoč se, da ve, da to ni res. Gre za to, da je tam gravitacijsko omrežje in da v kakršnekoli primeru kakršnekoli nevarnosti ali pa česarkoli imamo sedanjo čistilno napravo Brod, ki bo pridelana v zadrževalni bazen pred tenzijski in v primeru,     (nadaljevanje) da bi prišlo do kakršnegakoli defekta bo tisti trenutek zapornica preprečila dostop v ta zbiralnik kakršnekoli komunalne odpadne vode. Kar se tiče 22 tisoč 500 priključkov se je moj sogovornik zmotil, gre za to, da bomo priključili 22 tisoč 500 prebivalcev, priključenih bo pa 4 tisoč 500 objektov. Tako, da dajmo govoriti o dejstvih, ki so sedaj na greznicah. Mimogrede tudi občani, ki so prišli in povzročili neposredno škodo, če ste govoril o civilnih tožbah ste verjetno govoril tudi o svoji, ki ste jo sprejeli s strani investitorja, kajti povzročali ste škodo in zastoj del kljub temu, da smo imeli gradbena dovoljenja. Vsi te, ki so prišli takrat zaustavljati dela je zanimivo kako okoljevarstveno so stavkali vsak s svojo cisterno gnojnice. To je zagotovo okoljevarstveno bistveno bolj sporno kot pa gradnja kanalizacije, ki bo ravno to preprečevala, da bi tista gnojnica, ki jo počrpajo iz greznic končala na bližnjih njivah. Kar se pa tiče te silno rodovitne zemlje je pa naša zaveza bila do vsakega, ki je tam udeležen kot lastnik in je ob gradbišču, da se njegov humus odrine in njegov humus vrne. Tako da, če so vas informirali napačno moram popraviti to napačno informacijo in povedati, da je točno tak dogovor bil z vsemi udeleženimi ob trasi zbiralnika C0. Jaz bi rad poudaril, da ni potrebno prevračati dejstva oziroma jih kakorkoli potvarjati in treba je dati jasno sporočilo vsem Ljubljančankam in Ljubljančanom in vsem, ki jih oskrbujemo s pitno vodo, da nevarnosti za vodooskrbo ni in je tudi v bodoče ne bo.  Hvala.
Hvala lepa. Besedo dajem še gospe varuhinji človekovih pravic, gospa Marzel.  Izvolite.
Kornelija Marzel
Hvala lepa. Kornelija Marzel, Varuh človekovih pravic.  Jaz ne bom govorila o tem kdo vse ima zasluge za to, da je pitna voda pisana v Ustavo - hvala bogu, da je -, ampak nekje je pa dejstvo, da ustavni zakon je istočasno določil tudi rok za sprejem vseh podzakonskih predpisov v zvezi z uveljavitvijo te pravice in ta rok se je iztekel maja 2018 pa teh predpisov še zdaleč ni, kar vsekakor pomeni, da smo pri tem tudi onemogočeni, kajti vsebina te pravice se tudi, zaradi tega in mora tako izvajati kot so si takrat v vpisu zaželeli. In še nekaj je dejstvo. Mi smo lansko leto obravnavali okoli 170 pobud na področju okolja prostora. Skoraj 24 % utemeljenost, kar je bistveno več od povprečja, ki znaša 15 %. Vse to kaže o našem odgovornem ali pa neodgovornem odnosu do okolja in o našem bom rekla družbeno odgovornem ravnanju in zavedanju o pomenu tega ne samo za nas in naše zdravje, temveč za naše naslednike. Dajmo biti odgovorni glede tega, kajti posledice so enkratne in se jih pravzaprav ne da več popraviti. Še nekaj. Mi se v praksi velikokrat srečujemo s primeri, ko je vse v skladu z zakonodajo tako kot ne bi kazalo tudi tukaj. Na primer obravnavamo tudi problematiko trajnih nasadov, vse v skladu s predpisi, vendar nihče od nas ne bi želel živeti v takem okolju.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Želi besedo predstavnik Mestne Občine Ljubljana, če prav vidim?  Izvolite. Prosim, da se predstavite.
Jorg Hodalič
Sem bil tudi izzvan, ampak se ne oglašam zato.  Jaz bi rad samo par dejstev postavil na pravo mesto, ker sem že tako rekoč skoraj od začetka tega projekta zraven bil sem tudi pri vseh tako rekoč pogajanjih z JASPERS, ki je tisti, ki za Evropsko komisijo pregleduje in ocenjuje projekt in danes smo slišali, da ga je potrdil kot dobro pripravljen projekt in za to ima zaslugo celotna ekipa. Nikakor ne bežim od osebne odgovornosti kot je bilo prej povedano, da vsi prelagamo odgovornost na druge. Jaz eksplicitno povem, da sem podpisal strokovne ocene na podlagi katerih je Arso lahko izdal sklepe, da presoja vplivov na okolje ni potrebna. In sicer, smo navedli v teh strokovnih ocenah vsa dejstva, predvsem pa vodna soglasja, naravovarstvena soglasja, vse ukrepe, vsa dejstva, vse možne vplive na okolje in Arso je seveda na koncu izdal sklep in je konec koncev formalno odgovoren, ampak mi smo mu pripravili delno tudi podlago in za tem še danes stojim. Arsa sicer menda ni tukaj, jaz ne vem zakaj, ampak jaz ne mislim biti njihov advokat, ampak vseeno, trditev da je razlaga v dveh odstavkih, nikakor ne drži. Ta razlaga je v obrazložitvi v sedemnajstih odstavkih na šest in pol straneh, v izreku pa kot so vsi sklepi oziroma odločitve Arsa o predhodnih postopkih formulirani, je pa samo praktično v enem odstavku oziroma enem stavku. Tudi sem pregledal zdajle ponovno celoten sklep, prvi in drugi, ker sta bila izdana dva, drugi zaradi majnih popravkov samega projekta in jaz nikjer nisem našel notri besede manj zahteven objekt, nikakor ne v sklepu. Tudi mi nismo v svoji strokovni oceni uporabljali tega izraza, ker nima popolnoma nobene povezave s tem ali je presoja vplivov na okolje potrebna ali ne. Torej, jaz upam trditi, ne v imenu Arsa, ampak v svojem imenu, da je bilo s takim sklepom zadoščeno vsej veljavni zakonodaji, ker če pogledamo uredbo o posegih za katere je potrebna presoja, je samo v letih 2011 do 2014 bil kanalski sistem, sicer brez navedbe primera, je bil omenjen kot en od posegov za katere je obvezna presoja in sicer za tak kanalski sistem, na katerega se navezuje več kot 75 tisoč populacijskih ekvivalentov, kar pa za C0 nikoli ni bilo dejstvo. Mi smo našteli mislim, da 40 tisoč ali koliko, ampak za to številko pa ne stojim. Skratka, tudi po letu 2014, ko je presoja nekako se uskladila z evropsko direktivo, je bilo potem samo, kanalski sistem je šel samo v rubriko predhodni postopki in glede na to, da so vsi ti deli kanalskega sistema, ki so zdaj najbolj kritični, so že imeli vodna soglasja, naravovarstvena soglasja, vsa ostala soglasja, Arso seveda ni bil dolžen niti po direktivi, da bi spraševal še kogarkoli, na primer direkcijo za vode, zavod za varstvo narave še za dodatna mnenja, in se z mirno vestjo lahko odločil za to, da presoja ni potrebna. Torej njihova avtonomna odločitev, ker kriteriji so dejansko samo tisti, kot sem jih že naštel, vse kakšen je projekt sam, kakšni so možni vplivi in kakšna so že pridobljena soglasja.  Zdaj, če kdo dvomi v vodna soglasja, ki so pravzaprav tukaj najbolj kritična, jaz v njih ne dvomim. Že tudi v spremembi, neki mali spremembi gradbenega dovoljenja je lansko leto jeseni tudi direkcija izdala pozitivno mnenje, zdaj so iz soglasij so se spremenili v mnenja in je pozitivno mnenje brez dodatnih pogojev za en tak del kanala C0. Da ne govorim sploh o tem, da je Jaspers, ta inštitucija, evropska, ki pregleduje, najbolj so nas jahali na okoljevarstvenih postopkih in največ smo jih morali obrazlagati in dejansko je tudi Arso se iz njihovih priporočil tudi kar precej naučil kako morajo biti taki sklepi pripravljeni za evropske projekte. In na koncu je bil Jaspers absolutno zadovoljen, kot smo že dvakrat slišali.  Zdaj, na druge vidike tega projekta se jaz sploh ne bi oziral, ker jaz, dejansko sem strokovnjak za postopke, okoljske in obenem pa sem tukaj koordinator za celoten projekt in v ta projekt glede na vse dodatne ukrepe, ki jih je samo omenil gospod direktor VOKA, Snaga, jaz jih poznam vse in enostavno verjamem, da je tukaj praktično nemogoče karkoli, da se zgodi takega kot nas strašijo sogovorniki. O Celovški in o tem sploh ne bi govoril, pa o drugih vidikih, o materialih in o legalnosti gradbenih dovoljenj tudi ne.  Hvala.
Hvala lepa.  Preden nadaljujemo, imam še eno pooblastilo. In sicer, poslanca Dušana Šiška nadomešča poslanec Jani Ivanuša. Sprašujem, če želi besedo še kdo od vabljenih? Izvolite, prosim da se predstavite.
Ladislav Košiček
Pozdravljeni. Spoštovane poslanke in poslanci in ostali vabljeni gostje!  Sam mag. Ladislav Košiček, vodja izpostave Moste Polje, ki je bila Upravna enota Ljubljana, ki je bila danes večkrat omenjena. Lahko vas seznanim, da je sporno dovoljenje dokončno in pravnomočno. Formalna in materialna presoja zakonitosti izdanega dovoljenja se presoja v eventualnem pritožbenem postopku z upravnim sporom pred upravnim sodiščem oziroma z izrednimi pravnimi sredstvi. Razlike med postopkom izdaje gradbenega dovoljenja za manj zahtevan objekt ali zahtevan objekt po Zakonu o graditvi objektov ni. Edina razlika, praktična razlika je v tem, da je veljavnost gradbenega dovoljenja za manj zahteven objekt dve leti, za zahteven objekt pa tri leta. Revizija, ki je bila pred tem obvezna v primeru zahtevnega objekta, ni bila več potrebna, lahko pa jo je investitor na lastno zahtevo izvedel. V postopku izdaje tega gradbenega dovoljenja je bilo vključeno in je sodelovalo 120 stranskih udeležencev na štirih ustnih obravnavah. Kljub temu nismo prejeli nobene pritožbe, prav tako pa ne zahtev za obnovo postopka, ki bi bile lahko vložene takoj po začetku gradnje. Veseli pa me da, vsaj slišim, od ostalih, ki so sodelovali v tej razpravi, da potekajo dogovori o eventualni spremembi trase, v kolikor bo pač do te spremembe trase prišlo in bo pri upravni enoti vložen zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja lahko zagotovim, da bomo ta postopek poskušali najhitreje končati v korist vseh sodelujočih.  Hvala.
Hvala lepa.  Želi še kdo besedo? Ugotavljam, da ne, tako da prehajamo na razpravo članic in članov odbora. Še pred tem pa v imenu predlagatelja, dr. Logar, izvlite.
Hvala predsednik.  Mislim, da je predstavnica Varuha človekovih pravic zelo dobro ubesedila okoliščine tega projekta o katerem danes govorimo. Namreč en se sklicuje na drugega in svojo odločitev opravičuje na podlagi odločitve nekoga drugega. Ko pridemo v začaran krog, ko navzven res izgleda, da je vse tako kot mora biti, kljub temu, da v projektu nič ni tako kot mora biti. Da je temu tako, dokazuje ravno izvajanje gospoda Košička. Zanimivo, usedel se je v družbo mestne občine Ljubljana oziroma predstavnikov Mestne občine Ljubljana, ko je sam govoril o spornem gradbenem dovoljenju. Zdaj jaz ne vem kako je lahko ob 300 parcelah s 120 parcelami na štirih obravnavah opravil razgovor, če je bilo to gradbeno dovoljenje tako, zelo prikrito sprejeto, celo predstavniki Mestne občine Ljubljana niso želeli posebej veliko o njem govoriti. In če se ne motim so ga posavski kmetje dobili s pomočjo Zakona o podatkih javnega značaja, ne pa takoj, čeprav so neposredno tam vključeni. Če mora tak projekt nekdo skrivati in ga da zgolj na podlagi zakona o dostopu javnega značaja, potem veste kakšno situacijo imamo. Zdaj, jaz sem hvaležen državnemu sekretarju Prijonu, ki je zelo jasno izpostavil, da je pitna voda primarna prioriteta ministrstva. To posebej izpostavljam zato, ker ga nameravam držati za to besedo, ker to je tudi sidrišče vseh nadaljnjih aktivnosti Ministrstva za okolje in prostor konkretno pri tem projektu, ker na podlagi tega se presoja, ali pa se bo presojalo tudi vse nadaljnjo ravnanje in tudi razmislek o variantnih rešitvah. Jaz ne vem zakaj nekdo vztraja na variantni rešitvi kot je zdaj. Res iskreno ne vem. Posebej zato, ker je tako potresno, kot procesno, kot zemljiško-knjižno, ali pa lastniško zelo problematična. In v bistvu ruši zaupanje ta projekt, ki ga načelo vsi izražamo, samo izvedba je neprimerna. Zadeve vendarle niso tako enostavne kot so želeli tisti, ki stojijo za tem projektom izpostaviti. Glejte, jaz imam tukaj PZI projekt za izvedbo te zadeve, ki nosi datum maj 2018. Z buldožerji, z deli se je pa začelo aprila. Preden je to bilo izdano. Ne vem, povejte mi, kako je to lahko skladno z zakonodajo. Potem, prej sem omenil poseg v nasprotju s parcelo, kjer naj bi trasa potekala v Naturi 2000. Potem naprej 18. 5. 2018 ste imeli na VO-KA sestanek s sindikati z naslovom Predstavitev C o strokovni javnosti.  Zdaj, vi tam še tako lepo lahko kažete tiste gumijaste obroče, pa tudi guma preperi, to veste, kanalizacija ni narejena za 10 let, za 15 let, ampak za 40, 50, 100 let. V tem primeru, če gre čez vodonosnik za skozi. In tam je bilo jasno povedano, da na spojih pušča 0,1 milimetra. Po pogovoru z dvema pristojnima oziroma prisotnima na tem sestanku. Če bi to preračunali za celotno dolžino in s številom spojev, ker so cevi še rezane, ker greste po trasi poti, boste približno prišli do obsega 0,6 kvadratnega metra luknje kanalizacije čez vodonosnik. Pomislite kaj to pomeni dan za dnem, ko poteka kanalizacija čez to.  Ne vem zakaj, gospod Mlakar, sem zaznal neko strupenost v njegovem izvajanju. Rekel je, da se ne bi rad spuščal v nesmisle in neresnice. Jaz bi prosil, da je pošten do vseh tukaj prisotnih pa da konkretno pove kaj so nesmisli in kaj so neresnice. Kaj so nesmisli in kaj so neresnice. In če so najboljše spojke in najboljši materiali, glejte, potem pa res ni nobenega razloga, da se boste odločili še za kanalete, ker je to tako ali tako najbolje. Pa tudi če boste kanalete naredili, kar je po vašem najbolje od najboljšega, s tem nismo nič rešili, ker s tem kritične težave infrastrukture nismo odmaknili. Saj bomba ker čer armiran poliester, gre pa tudi čez cement. Kritična varnost oziroma nevarnost v tem projektu ni popolnoma nič spremenjena če imate kanalete, ker bo v primeru terorističnega napada, ali pa močnejšega potresa rezultat enak. Zdaj, vi lahko rečete, da je ta sistem, ki je zdaj postavljen, kjer je bilo pokazano kako kamenčki notri rinejo v teh spojih popolnoma nepredušno zaprt. Ni res. Odprite kanal, saj ste ga, saj vem, da ste ga, sem se celo s tamkajšnjimi prebivalci pogovarjal, saj vemo kdo so, pa boste notri videli vodico, kamenčke, ki ob višjem vodostaju malce naraste, ob malo nižjem pa malce pada. In v tak sistem spravite vi notri kanalizacije.  Zdaj, jaz verjamem, da ne mislite zastrupiti Ljubljančank in Ljubljančanov in vseh tistih, ki delajo v Ljubljani. Saj tudi nihče tu ni tega trdil. Tako, da ste narobe razumeli to razpravo. Ta razprava je zato, da gremo naproti, da najdemo način, kako se umakne ta grožnja, da do tega pride, kajti sam projekt pa je nevarnost za prihodnost.  Glejte, en visok funkcionar, pa ne bom povedal kdo, je bil na sestanku s krajani Šentvida 4. 6. 2018. 60, 70 ljudi je bilo tam. Ker so krajani rekli: »Poslušajte, zdaj lahko zadeva dihta, ampak čez 30, 40 let pa ne bo več.« In veste kaj je bil odgovor? Mislim, da veste: »To me pa ne briga, čez 20 let mene več ne bo.« Bomo pa mi, bojo naši otroci in bo Ljubljana še vedno. Tako, da ne minimizirati teh težav, ki jih prinaša tovrstna gradnja v tem projektu. In oprostite, res je ni politike, ampak malo pa je, ne. vodja sektorja za kohezijo na MOP je Tomaž Prodan. On vodi to zadevo. Zdaj, povprašajte, spoštovani Prijon, malo sodelavce, kaj si mislijo o kvaliteti njegovega dela. Ima pa eno veliko kvaliteto, na zadnjih volitvah je kandidiral na Listi Zorana Jankoviča za četrtni svet Šiška.  Oprostite, pri celem postpku, kjer do primera do primera postopkovno naletiš na kršitve pravil pa potem ugotoviš, ad sta dva skupaj sodelovala, en je zdaj na Mestni občini Ljubljana, en je zdaj na upravni enoti, potem nekdo drug je na Ministrstvu za okolje in prostor in se kar projekt nadaljuje in se nadaljuje in se nadaljuje. Človeku samo da malce misliti, da se uporabljajo tudi drugi vzvodi, ne samo strokovni, da se ta projekt sploh še nadaljuje. Ker če bi sledili temu, kar je gospod Prijon rekel, pitna voda je primarna prioriteta, in če bi se sledilo vsem strokovnim študijam, ki so relevantno obdelane, pot te trase - se ne bi odločili za to traso. In na koncu koncev bi bili vsi zadovoljni in projekt bi lahko neumorno naprej tekel.  In še ena zadeva iz odgovora Ministrstva za obrambo glede na to, da je bilo vzpostavljeno vprašanje kritične infrastrukture, na moje poslansko vprašanje sem dobil odgovor, da Ministrstvo za okolje in prostor kot nosilec sektorja kritične infrastrukture preskrba s pitno vodo ni podalo predloga za določitev vodonosnika Kleče za kritično infrastrukturo. Zdaj, če je pitna voda primarna prioriteta, verjetno bi pa to vendarle morali narediti. Verjetno bi pa to vendarle morali narediti. In če nič drugega pričakujem, da vsaj na podlagi te današnje razprave bo Ministrstvo za okolje povzelo ta korak.  Mislim, da je bilo izrečeno glede na vprašanje gradbenega dovoljenja kar precej očitkov, da je nezakonito in jaz moram priznati, da me je predstojnik upravne enote Košiček ni prepričal, da temu ni tako. že Zato, ker je rekel, da gre za sporno gradbeno dovoljenje. In če v samem bistvu torej pridemo do tega, da celo tisti, ki je podpisal govori o spornem gradbenem dovoljenju, predstavljajte si kaj so potem vsi naslednji koraki pri pridobivanju tega / nerazumljivo/. Zato pravim, da je zadnji trenutek, da skupaj v sodelovanju vseh akterjev najdemo neko rešitev, ki bo zadostila potrebam za varovanje okolja, hkrati pa bo tudi Mestni občini Ljubljana in Ministrstvu za okolje in prostor omogočila, da bo izpeljala čim prej ta projekt. Zdaj pa ne mi govoriti, predvsem gospod Hodalič, 250 tisoč evrov ste dobili iz Mestne občina Ljubljana, verjamem, da morate svoje posle braniti, ampak glejte, ne mi govoriti, da po našem mnenju je to smotrna ali pa pravilna odločitev, da se ne zahteva vplivov na okolje. Uredba 1303/2013 EU v členu 101 pri takih projektih zahteva analizo vplivov na okolje. Na podlagi tega uredbe se sploh financira ta projekt iz EU, vi pa tu pri polni zavesti pravite, da ne rabi presoje vpliva. Oprostite, glejte, ne vem vsak laik na podlagi tako poplavne nevarnosti kot tega, da gre v bistvu obsežen objekt, projekt, da je na vodovarstvenem območju najvišja varovanja, ne boste me prepričali in če boste s tem vztrajali bom začel resno dvomiti v strokovnost in strokovne razloge za vašo odločitev in bom bolj prepisal kakšni drugi finančni naravi vodenja podjetja, res, prisežem. Ker pori takem projektu pri kanalizaciji čez vodonosnik, da ni potrebna presoja vplivov, glejte, to pa težko postrežete s prepričljivimi razlogi, celo gospod Prijon je rekel, da je najbolj sporna ravno ta odločitev Arsa, da se gre brez tega in se bo ravno to zadevo še enkrat preverjalo. Tako, da še enkrat kot predlagatelj, izključno dobronamerni razlogi ravno s tem namenom, da se najde rešitev, ki bo v bistvu tako ohranila evropska sredstva kot zagotovila okolju primerno in prijazno rešitev za generacije, ki so pred nami.
Hvala, gospod Logar kot predlagatelj. Naslednji na vrsti poslanec, ki je prijavljen, kolega Andrej Rajh. Izvolite, kolega Rajh, imate besedo.
Hvala lepa za besedo. Danes je kar ena taka pestra razprava. Moram povedati, da sem kot poslanec malo presenečen, da tu razpravljamo o problemih, ki so v pristojnosti mesta Ljubljana. Bi pa rad posebej poudaril, da smo na pobudo Stranke Alenke Bratušek pravico do pitne vode zapisali v Ustavo in da nas skrbi, da podzakonski akti povezani z vpisom pravice do pitne vode v Ustavo še niso sprejeti. Vemo, da bo potrebna zakonodaja obsegala vsaj štiri obsežna področja predpisov varstva okolja, o gospodarski javni službi in javno-zasebnem partnerstvu, o lokalni samoupravi in o vodah. Zato je za nas v SAB-u še kako pomembno, da se tudi na primeru tega povezovalnega voda odpravijo vsi dvomi. Mi smo za to, da se naredi recenzija tako kot predlaga ministrstvo in bomo ta predlog, kot smo ga mi tudi oblikovali, podprli, hkrati pa tudi naprošamo ministrstvo, da pripravi eno časovnico in nas pisno obvesti kako bo s temi podzakonskimi akti, ki so potrebni za uveljavljanje zakonodaj iz področja vpisa pitne vode v Ustavo. Hvala lepa.
Hvala lepa. Izvolite.
Jaz bi kolegu Rajhu repliciral samo v tej smeri, da to ni lokalni problem in da to ni stvar mestne občina Ljubljana. Glejte, če boste prej citirano uredbo 1303 je ravno Ministrstvo za okolje in prostor tisti organ, ki posreduje pri izplačilih evropskih sredstev. In če ste prebrali odgovor na moje poslansko vprašanje je bilo že 14 teh plačil zavrnjenih, torej je nekaj narobe s tem projektom. In na koncu koncev, ko službujete tu v tem prostoru v Ljubljani, pijete vodo iz pipe, razen, če si jo ne kupujete, ampak je lahko, ker je kvalitetna voda, v bistvu če v tem primeru nič ne naredite, morda, če boste v naslednjem mandatu ali pa čez 30 let tu v Državnem zboru ne boste mogli te vode več piti, tako da je tudi v vašem interesu, da se najde rešitev, ki bo ustrezna. In kot organ financiranja oziroma posredovanja, organ upravljanja je Ministrstvo za okolje in prostor prav tako nadzorni organ, ki preverja poslovanje oziroma izvaja in je tudi tisti, ki opravlja revizijske preglede. Torej je tema, ki dotika se ravno teh dveh resornih odborov in iz tega vidika ne bi jaz minimaliziral teme na lokalno raven. Hvala.
Hvala lepa. Postopkovno, izvolite gospod Rajh.
Jaz bi samo to povedal, da sem po poklicu gradbeni inženir in da sem tu v izvajanjih s strani vabljenih slišal netočnosti, še posebej me begajo zadeve povezane s potresno ogroženostjo, ki je nikakor ne morem razumeti. Hvala lepa.
Hvala lepa. Prosim gospod Rajh, da naslednjič podate postopkovni predlog. Naslednji je k razpravi prijavljen Franci Kepa. Pripravi se Gregor Perič. Gospod Kepa, izvolite.
Hvala za besedo, predsednik. Vse prav lepo pozdravljam! Žal mi je, ker ni tukaj ministra, je samo sekretar tukaj v vlogi, ni župana ljubljanskega, verjetno ima kakšno bolj pomembno delo, mogoče kakšno lekarno odpira v Ljubljani ali v bližini, pa se mu to ne zdi pomembno. Jaz pa mislim, da je to ena najbolj pomembnih zadev, če ne najbolj pomembna zadeva v Ljubljani trenutno. Bojazen 300 tisoč ali več Ljubljančanov je upravičena zaradi izvedbe te kanalizacije, kakor je predlagatelj dejal je mnogo napak narejeni že v začetku in tudi bojazen, da bo izvedba potekala slabše kakor bi bilo potrebno. Ker je zadeva na vodovarstvenem območju je verjetno to že velika napak, da je sploh trasa šla, če je samo 1 kilometer ali pa 2 kilometra ali pa 100 metrov, ta trasa bi morala iti, če se le da, pa pravijo tukaj strokovnjaki, da se da izvesti to, bi morala iti izven tega koridorja. Potlej uporabljeni so materiali, tukaj rečeno, ki niso najboljši. Morali bi bili uporabljeni najboljši materiali prav zaradi vodovarstvenega območja in bojazni, da pronica fekalija skozenj na stikih in se onesnaži voda za petino Slovenije. Čudi me, da ni bilo že v začetku potrebno presoje vplivov na okolje, najprej je bilo rečeno od začetka, da bi to neki projekt ali manj zahteven ali enostaven, ne vem, to mislim, da bi moral biti zahteven objekt že v štartu. Potrebno bi bilo pridobiti služnosti kakor je bilo rečeno na celotni trasi položitve. Potrebno je izbrati traso izven vodovarstvenega območja, treba je izvesti revizijo že izvedenih del če zdaj, kako je bilo rečeno, se ne izvaja več in zdaj je priložnost, da se vidi kako je bila izvedena, da se vidijo napake in tudi stranke v postopku je potrebno pozvati na pogovor, pa če jih je 100, če jih je 10 ali pa 300 vsakega je treba pozvati na pogovor. Mislim, da je to potrebno izvesti tudi če bo ta trasa izvedena kasneje pol leta, eno leto, dve leti, kakor je bilo rečeno ta sredstva iz kohezijskih sredstev ni bojazni, da jih ne bi počrpali, tako da je treba vse narediti, da se prepreči še taka napaka tudi za ceno časa. Več kot očitno pa je, da je bil ta upravičen današnji sklic za to temo. Hvala.
Hvala lepa. Naslednji je k prijavi prijavljen Gregor Perič. Pripravi se Franc Breznik. Gospod Perič, izvolite.
Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav čisto vsem tudi oziroma še zlati predstavnikom Vlade in vsem gostom oziroma vabljeni. Tematika s katero se danes ukvarjamo je izredno pomembna, hkrati pa tudi obžalujem, da se moramo o njej pogovarjati tukaj in danes, kadar imamo že neka zelo konkretna dejstva izvedena v naravi. Zdaj, moje osebno mnenje je, da smo do te točke prišli, je moral iti marsikateri papir skozi številne pare rok. Ali je bilo, ali ni bilo kaj narobe pa kot nek stranski opazovalec, kot nekdo, ki ni iz Ljubljane in si skuša ustvariti sliko bodisi preko gradiv, ki sem jih dobil, bodisi prek množičnih medijev, še zlasti pa z zelo pozornim poslušanjem vseh, ki ste danes predstavili svoje vidike, moram reči, da se še težje odločim oziroma dobim neko jasnejšo sliko. Namreč poslanci tukaj nismo ne kemiki, ne gradbinci, ne statiki ne druge vrste strokovnjaki, kaj pa vem, strojniki, oziroma morda je kdo od nas strokovnjak s kakšnega takega področja, zato potrebuje neka kar se da neodvisna gradiva in študije na osnovi katerih potem lahko sprejmemo neko odločitev. In na osnovi tega bi se tudi jaz rad odločal. Ker tudi kadar sem poslušal različna izvajanja so bila v kakšnih delih tudi povsem v nasprotju in potem je težko. Jaz lahko z vidika boljše ali pa slabše arhumentaije nekoga se postavim na stran neke osebe, ni pa nujno, da sem se postavil na stran dejstev in rad bi se postavil predvsem na stran dejstev, ker samo dejstva tukaj štejejo.  Govorili smo o bombah, o teroristih, o diverzijah, o sabotažah, o potresih in še marsičemu. Zdaj, mi se predvsem pogovarjamo o nekem kanalizacijskem vodu. Nisem najbolj navdušen nad tem, da poteka ravno po tresi, kjer se spodaj skrivajo zaloge vode za veliko ljudi, ki živi v Ljubljani, po drugi strani pa tudi razumem nekoga, ki mora nek objekt umestiti v prostor, še zlasti kadar so v igri evropska sredstva in teh sredstev ni bilo malo. Vedno deluje pod nekim časovnim pritiskom in tudi sam iz prejšnje službe vem in razumem, da se občinska uprava skuša izogniti temu, da bi pridobivala, ne vem, 300, 400 ali koliko soglasij, ampak poišče neko traso, kjer poteka že neka pot, ker na ta način pridobi predvsem na času. Ker v kolikor to ni narejeno, potem pa letijo spet očitki in kritike, da država slabo črpa sredstva in potem so še kakšna opozorila kje ob cesti na kakšnih jumbo plakatih, tako da zadeve je precej kompleksna.  Se pa strinjam, absolutno se strinjam s tem, da je potrebno, zlasti kadar pride do tega, umestiti tak objekt v prostor, da smo več kot 100 procentno sigurni, da ne more priti do kakršnekoli težave. In kadar govorimo o kanalizaciji nad nekim območjem kjer je pitna voda, mislim da zelo na mestu, da se tudi začnemo pogovarjati o neki kritični infrastrukturi, čeprav če sledim strogo samo zakonu o kritični infrastrukturi tega zakon ne predvideva, je pa to seveda pristojnemu ministrstvu tudi dana možnost, da to opredeli.  Zdaj, umeščanje v prostor vseh teh tras, mislim, da je bilo tu zelo veliko nekih akterjev, tudi še številne druge občine, tudi drugi župani, tako da tukaj zvrniti samo na en ali drugi del politike, mislim, da ne bi bilo korektno.  Bi pa predvsem rad, kot sem rekel, da imamo neke objektivne analize in ocene na osnovi katerih se lahko potem odločimo bodisi iz postopkovnega, bodisi iz tehničnega vidika, ali je šlo vse tako, kot je potrebno, ali ne.  Če nadaljujem. Izpostaviti je potrebno po mojem predvsem pomen, da se to kanalizacijo oziroma ta sistem pravzaprav izgradi, ker v tem trenutku imamo številne greznice, ki jih je zelo težko nadzorovati. Nekdo jih lahko prazni tako kot je treba, spet kdo drug to malo zanemari. Marsikje so poplavna območja, kjer se ob tem, da se dvigne nek vodostaj lahko te greznice zelo hitro pomešajo. Videli smo vsaj na južnem delu Barja, ob poplavah, da so bile te vrste težave, čeprav mi nekateri tu odkimavate. Kakorkoli, predvsem je pomembno, da se ta kanalizacijski sistem izgradi. Za samo traso, ali je potrebno zadevo, bodisi ta projekt, ustaviti vsaj na tem traktu, ali tehnično zagotoviti neke take pogoje, ki bodo, kot že rečeno, zagotovili več kot 100 % varnost. Zdaj, če iščemo več kot 100 % varnost pred teroristi, bombami in podobnimi stvarmi, tukaj sem prepričan, je ne bomo našli. Sem pa vesel na nek način, da je ta zvest o pomenu vode kot take, kot vrednote nekako zrasla, ker navsezadnje tudi v SDS, tudi kolega Anže Logar, rekli ste uvodoma: »Vsi, ki smo bili za vpis vode v ustavo«, pa če malo spomnim tedaj niste bili za vpis, ker niste glasovali za vpis, niste mu niti nasprotovali, ste bili v tem smislu vzdržani, ampak jaz sem vesel, da se ta zavest krepi in da mi ugotavljamo, da bomo morali na tem področju še zelo veliko narediti čisto vsi in na ministrstvu in na drugih ministrstvih, ki so posredno pristojni na tem področju, zato predlagam predvsem sledeče. In sicer, predlagatelj nam je dal v gradivu 4 sklepe, mislim da je 4 sklep čisto na mestu in ga lahko podpremo, bi pa predlagal še en sklep, torej v imenu koalicije in sicer, da Ministrstvo za okolje in prostor glede rezultatov dveh zadev, (prvič) revizije sklepa Arso, da ni potrebno izvesti presoje vplivov na okolje in pa (drugič) recenzije projektne dokumentacije za gradnjo C0, kadar imamo te rezultate na volje nemudoma seznani Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor.
Hvala lepa. Preden nadaljujemo imam še eno pooblastilo in sicer poslanca Igorja Zorčiča nadomešča poslane Gregor Židan. V imenu predlagatelja želi besedo dr. Logar. Izvolite.
Ja, mogoče samo na nekatere dilemi, ki jih je kolega Perič izpostavil, namreč govoril je, da si želi odločati na podlagi strokovnih podlag jaz mislim, da je tudi edini pravi način, da o tem razpravljamo v Državnem zboru. Prej sem vam že eno od teh podlag naštel, to je bila strokovna ocena o potresni varnosti, ki je nekako v vmesnem času izginila iz tistih dokumentov, ki so na široko javno dostopni in ki, kot sem že prej povedal, pa bom še enkrat citiral, pravi: »Stališče vpliva podzemne vode na potresno varnost bodoča trasa ni najbolj ugodna, predvsem bližina podzemne voda negativno vpliva na morebitni pojav likvifakcije.«  Tudi odgovori, ki so v gradivo predloženi niso odgovori s strani, ne vem, časopisnih člankov ali pa lastnih mišljenj, ampak so na podlagi odgovorov ministrstev na moja poslanska vprašanja.  Torej, če pravimo, da imamo strokovno Vlado, potem verjetno imamo strokovne odgovore. Torej imamo v bistvu strokovno podlago za razpravo o tem in kasneje tudi odločanje. Zdaj, da bo odločitev lažja mogoče nekaterih stran, zdaj gospod Matič, bivši poslanec Državnega zbora, drugače pa občinski svetnik tudi v Ljubljani, je skupaj z ministrom Lebnom tudi bil enkrat na prizorišču postavljanja kanala C0 in sta bila zelo ostra v zvezi s tem projektom, celo govorila sta o trasi in tako naprej, kako mora potekat in kako ne sme potekat. Zdaj, jaz upam, da nista tako govorila zato, ker je bil to ravno predvolilni čas. Zdaj ni ta čas, zdaj je nek normalen čas parlamentarne razprave in upam, da ravno ta politika zdaj ne vpliva na odločitve posameznih strank, še posebej, ker gre za čisto pitno vodo. Zato so predlagani tudi tukaj, tudi takšni sklepi. Zdaj jaz, vsi sklepi, ki so predlagani, so ravno za to, da se razširi območje strokovnih podlag za nadaljnje razprave – od tega, da se ugotovi, ali so uporabni najboljši materiali, do tega, da se ministrstvo opredeli do same trase in tudi vprašanje kritične infrastrukture je nujno. Tako da, jaz upam, da boste v tem primeru podprli te sklepe, podpiram pa tudi predlog sklepa koalicije, mislim, da je na mesto in da bo tudi doprinesel k nekemu splošnemu poznavanju v konkretnem primeru. Glede na razpravo no, bi pa tudi sam še dodal, predlog ravno v tisti smeri, ki sem ga že prej izpostavil, pa da ga predlagamo v smeri sklepa, namreč, v zvezi s kritično infrastrukturo, da pozovemo resorni organ, da pripravi to mnenje, kakor tudi, da pripravi revizijo trase te postavitve, tega cevovoda oziroma kanalizacije, čez vodonosni tok. Predsednika.
Hvala lepa. Replika, gospod Rajh, izvolite.
Hvala lepa. Jaz bi samo rad pojasnil pojav »likvifikacije« – to pride res pri zelo močnih rušilnih potresih in takrat bo marsikaj drugega tudi porušenega in številne žrtve in bo kanalizacija takrat najmanjši problem. Gre za potrese, ki bistveno presegajo potres, ki je bila nazadnje v Ljubljani rušilni, tako da to ni ena od nevarnosti, ki bi bila najbolj pomembna. Hvala lepa.
Hvala lepa. Naslednji je k besedi prijavljen Franc Breznik, pripravi se Bojan Podkrajšek. Gospod Breznik, izvolite.
Najlepša hvala. Torej, spoštovani zbrani, glejte, jaz sem tu od leta 2011 in moram priznat, da večkrat ko poslušam, ko se zbere na eni strani neka, predstavniki ministrstev, organov v sestavi ministrstva, na drugi strani številne civilne iniciative, o katerih imam marsikdaj tudi kakšen pomislek. Danes argumenti, ki sem jih slišal, so s strani predstavnikov iniciativ, so bili tehtni, bili so življenjski, bili so tisti, ki bi jih tisti, ki imamo vsaj malo, vsebujejo nekaj inženirskega znanja, ki jih lahko razumem. Zdaj, vsak ki si je gradil hišo, ki je sodeloval pri občinskem svetu, pa nima inženirske izobrazbe, pa je sodeloval v vsaki občini, ki je v zadnjih letih naredila kakšno kanalizacijsko omrežje, mora to razumet. Še posebej, pa mora razumet, da gre za naše glavno mesto, v katerem vsi govorijo, vsaj Ljubljančani, da je to najlepše mesto, da je to najbolj zelena, da je to celo zelena prestolnica in da tu ne gre za 300 tisoč ljudi, gre za še dodatnih 150 tisoč ljudi, ki se skoraj vsak dan vozi v Ljubljano in gre za, vsaj upam, da še gradite na nekem turizmu in bog ne daj, da se karkoli zgodi. Zdaj, glejte, inženirska znanost je ravno nastala zaradi tega, da s svojim strokovnim znanjem prepreči marsikatero katastrofo. Potres, ki se je tu zgodil, mislim, da na velikonočno, dan 14. aprila 1895, o katerem mislim da vsak, ki je splošno malo izobražen, ki je končal osnovno ali pa srednjo šolo, ve takrat, da je bila približno magnituda, približno 6,1, da je šlo za potres približno sunka takrat mislim da 8, celo 9, stopnja po / nerazumljivo/ lestvici in da je takrat ravno največji rušilni del bil med Barjem in Vodicami. Zelo zanimivo, kajne? Ravno na tudi, preko tega področja. Zdaj potrese, kolikor jaz vem, kot, nisem gradbeni inženir, nisem specialist za potrese, potrese merimo navadno v 100 letih na nekem območju, ne? Za zemljo je 10 tisoč let ali pa 100 tisoč let nekaj, kar se nam dogaja mogoče v letu dni in glejte, proti naravi je človek se marsikdaj hotel borit, ampak, tako zanemarjajoče jemat neko potresno območje, kot je to danes, pa da nekdo reče, da smo postavili nekaj plastičnih cevi pa nekaj plastičnih gumijastih objemk, pa da bojo eno kanaleto naredi. Glejte, če samo pride do razpok, ali pa da pride do pretrga, dajte mi povedati, hitro izračunati pri takem primeru v eni uri, koliko je teh odplak? Ali ta kanaleta lahko zdrži recimo samo v eni uri od pretrga te odplake? Nadaljevanje. Po potresu, glejte, bil sem dolga leta v Slovenski vojski, 300 tisoč ljudi odrezati brez vode … Slovenska vojska lahko recimo postavi en tak sistem brez vode, za prečiščenje vode, mogoče iz Save, pa lahko recimo rešujemo nekaj tisoč ljudi recimo. Nekaj tisoč ljudi. Recimo, zdaj če gremo na področje obrambe in tako naprej. Se pravi, govoriti to, da je to kar tako, da bo takrat po potresu, glejte, ravno hrana, voda, reševanje življenje, tisto je najbolj pomembna zadeve, ki se lahko dogaja. Pa ne bom še pel preveč, veste, v neke podrobnosti, ker ne držijo, ker karkoli so bili argumenti, ne držijo. To pomeni, da se nam fučka za ljudi, če se zgodi kakšna naravna katastrofa. Jaz sem pač vsaj del mojih, lahko rečemo vrednostnega sistema, humanega sistema je, da čim več ljudi rešimo, da jim pomagamo, tako kot so jih reševali takratni Avstro-ogrski in ko je Franc Jožef tudi poslal svoje 3 najboljše arhitekte v Ljubljano, kjer so potem z legendarnim županom Hribarjem gradili iz nekega podeželskega mesta svetovljansko Ljubljano. Z najboljšimi arhitekti, s popolno estetiko, s pravilnimi razmerji tudi ulic teh zgradb, te grde ječe narodov, kot so nekoč govorili številni in ko so ugotovili, da ravno ni tako. In ravno to danes kaže na tisto, kar je zgradilo. Ampak osnova je bil ravno potres, ravno po potresu je Ljubljana zasijala v neki podobi na katero smo številni lahko ponosi, tudi številna ostala mesta, ampak tista ne po potresu.  Torej, tisto, kar danes ugotavljam, če ste opazili, če tudi ljudje opazijo, to je politika gotovih dejstev. Mi že nekaj gradimo, glejte, tu so neki tečneži iz nekih iniciativ, ki nimajo kaj drugega za početi, ki pač hodijo tu po nekih državnih zborih, gnjavijo, glejte, zelo podobno je bilo veste pri TEŠ 6. 2012 zelo podobno. Mi smo že tako daleč, zdaj več ne moremo zaustaviti, tu je tudi glejte že nek denar, so že krediti, glejte, dajte še dodatno garancij za 400 milijonov, ne morete več, poslanci ste maloumski veleposestniki. Jaz sem takrat vztrajal ogromno, tu je sedel vem enkrat Vili Kovačič pa je nekaj govoril, sem rekel »jaz vas razumem« in tak naprej.  Kaj se je zgodilo s TEŠ 6? Mislim, da zdaj so vsi pametni, ampak takrat so tudi mediji navijali za ta projekt. Vsi mediji, poglejte si nazaj. Tri četrtine novinarjev in to je ena grupa ljudi, ki izpelje zadevo, mi jim preplačamo lahko rečem za 700 milijonov. Naslednja zgodba je zgodba Magne. 2012, sedim z gospodom Frankom Štromarjem nekje na večerji, se pogovarjamo ali bi prišel v Slovenijo, cela zgodba steče. Seveda se zadeva zgodi, obrnejo se gospodarske razmere, da ne govorim in pride v času SMC ekipa Magne takrat, mene prosi, sem rekel »glejte, mi nismo ja oblasti, z veseljem, če boste karkoli naredili.« In jim ponudijo, glejte, najboljša kmetijska zemljišča sredi Hoč. Ob dejstvu, da imamo na Kidričevem 130 hektarjev degradirane zemlje zaradi strupov kjer raste smolnat borov gozd, kjer imam izhod za avtoceste, železniško infrastrukturo, energetsko infrastrukturo zaradi porabe elektrike že v preteklosti Taluma zraven zgradbe avtomobilske industrije, kot je Talum, kot je Boxmark in tako naprej. Glejte in neka peščica ljudi se kar odloči in kar hoče bo zgradila. Zdaj, danes sem sedel z enimi nemškimi investitorji so rekli: Mi se bojimo vlagati - avtomobilski investitorji - v Slovenijo, ker vidimo kakšne probleme vi imate z okoljevarstvom. Sem rekel ne, to je šlo pa preko meje. Tudi imamo zakonodajo in pravna država pade na celi črti. Celi črti in tisti, ki vsaj malo opozarjamo, ne gre samo za kmetijka zemljišča, tudi za vodovarstveno območje in pride v isto / nerazumljivo/ tudi v Hočah. In nisem nasprotnik, glejte, ne jaz, ne moji kolegi, ko smo samo na to opozorili, ko je bil čas, naenkrat v Večeru vsepovsod grdi SDS, oni so a priori proti, ker so nekako nevoščljivi, je pod drugo vlado, se neka investicija dela. Ne, glejte, ponosen sem, da je Magna prišla v Slovenijo, da bomo zaposlili, ampak glejte, obstajajo neka pravila igra v vsaki državi, zdaj se borimo z neko novo zemljiško politiko, da ohranimo in da damo nekim mladim prevzemnikom kmetij še nekaj kmetijskih zemljišč. Glejte, uničili smo jih, nekaj kar je 150 nastajala neka kvalitetna zemlja. In zdaj prihajamo na eno področje, ko tretji pa še več takih projektov lahko naštejem, pa bom predolg, ker je politika gotovih dejstev mimo gradbenih dovoljenj, soglasij že takrat, ko so že buldožerji gor, nekaj smo že naredili, seveda ne moremo potem trase spremeniti, če zmaga v nekih sodnih postopkih, zato ker na tej trasi so že dva, trije deli narejeni. Ali bojo naredili veliki dva, tri ovinke? Ne bodo, po vse verjetnost. Torej politika gotovih dejstev. In zdaj inženirsko razlagati, da smo na drugi strani ljudje, ki ne razumemo tega, glejte, oprostiti, potem nas ne poznate. In malomarnost in peščica ljudi, ki to kar pelje mimo vseh. In poglejte, najhujša pa je ta pasivnost organov, ki bi mogli nastopiti, torej Arso se dal podučiti od tistih, ki imajo investicijske apetite. A razumete? Oni so jim kar poslali papirje, veste bi, saj imate žig, podpišite se, to je v redu, vi pa za steklenjak v kmetijstvu rabite posebno gradbeno dovoljenje, ne kolega, tisti, ki ste v kmetijstvu? Za navaden steklenjak v kmetijstvu rabite posebno gradbeno dovoljenje. Za tisoče kubičnih pretokov posebne kanalizacije za tri, za ne vem, tisoče ljudi, pa rabiš, je to enostavno bek. Pa povejte mi pri zdravi pameti kdo je tu koga podkupil? Samo to vas sprašujem kdo je tu koga podkupil in upam, da organi pregona v tem trenutku poslušajo in da takoj začnejo jutri to raziskovati. Ne čakati. Oprostite, pri zdravi pameti kdo je tu koga podkupil? Sedaj to sprašujem slovensko javnost in organe pregona. Nezahtevni objekti. Ali sem prav slišal danes? Nezahtevni objekt. Ena največjih kanalizacij, ki gre skozi največjo vodovarstveno območje in celo izvir vode, kot ste danes dejali. Glejte, oprostite, ta pa je močna. Ta pa je močno, oprostite.  Zato glejte, vse kar lahko naredimo danes tukaj seveda je, da te sklepe sprejmemo. Jaz seveda kot poslanec bom vse štiri podprl, jaz mislim, da je to prva zadeva, ki je nujna - narediti revizije standard ISO 16134, pregledati izdana soglasja, dovoljenja pregledati tudi vse tiste postopke, ki so šli v lastništvo, lastnikom parcel, ki se mi zdi se posebej, to je posebna stvar tega projekta. Torej ne spoštovanje tudi ustavne kategorije pri … pravica do zasebne lastnine, kjer so seveda lahko / nerazumljivo/ o posebnih pogojih, o posebnih argumentih, ko res ni druge zadeve, ko ni druge trase, ko ni mogoče, poznamo te zadeve. Glejte, tudi to je že spet kršenje ustave tudi pri vaši zadevi. Torej, to je en pogrom nad pravno državo. In tukaj seveda apeliram, da pride do dogovora, ker dogovor je mislim, da v tem trenutku na tej točki še možen, da se dogovorijo, da stopi nekdo korak nazaj in reče, pač smo poizkusili, če bi šlo. Saj veste kako se to naredi. Poizkusili smo, če bi šlo mogoče. Najlažje bi šlo, najbolj hitro bi nekaj zaslužili, denar evropski pobrali in tako naprej, to poznamo že neke take zadeve. Glejte, oprostite, jaz bom s tem zaključil. Jaz upam, da potrdite, kolegice in kolegi, te sklepe, ali pa bom imeli spet še en tak projekt kot je bil TEŠ 6 v malo manjši obliki, ampak glede okolja morda še bolj pomemben v kolikor pride do kakšne katastrofe na tem območju. Najlepša hvala.
Hvala lepa. K besedi je prijavljen Bojan Podkrajšek, pripravi se Boris Doblekar. Gospod Podkrajšek, izvolite.
Ja, hvala predsednik, oba predsednika, predvsem tebi za dano besedo. Cenjena državna sekretarja, vsi gostje, civilna iniciativa, predstavniki Mestne občine Ljubljana, projektanti, kolegice in kolegi! Ali je ta seja potrebna, ali ni potrebna - seveda, če bi bilo predhodno na nekih točkah, ta pot do tega projekta drugačna verjetno te seje ne bi bilo potrebno. Jaz moram povedati, da sem žalosten, ko poslušam, predvsem žalosten sem takrat, ko mogoče s tiste strani vidim kakšne nasmeške do nas poslank in poslancev, pa ne glede ali v opoziciji ali pa v koaliciji. Jaz mislim, da danes na tej seji ne bore biti opozicija ali pa koalicija. Hočem tudi povedati, če nas bi iz katerega mesta, evropskega ali pa svetovnega mesta, ljudje poslušali, o čem se danes pogovarjamo, bi verjetno ne verjeli o čem govorimo - d ase borimo oziroma tisti, ki uživajo to zdravo pitno vodo, za mene je ena boljših, čeprav prihajam iz bolj podeželske občine. Če mi bo kaj ostalo v spominu, mi bo to, ta voda, ki jo lahko pijemo iz pipe in je zelo kvalitetna, da se borite danes za to vodo, da bi jo ohranili. Mnogi narodi na svetu oziroma mesta nikoli ne bodo tega imeli. Verjetno bodo lahko zgradili neomejene stolpnice, stadione, kanalizacije, ampak ne bodo pa morali zgraditi zdrave pitne vode. To je dejstvo. Mi se danes pogovarjamo o zdravi pitni vodi. Ker sem drugi mandat v tem Državnem zboru, sem srečal velikokrat tudi civilne iniciative. Kolega Breznik pred menoj je govoril o TEŠ. Največji slovenski strokovnjaki na področju energetike so računali koliko imamo zaloge premoga, finančniki, najboljši, so računali koliko bo ta investicija stala, skratka skup enih največjih strokovnjakov z razno raznih področij za ta projekt. Če je kdo od poslancev imel kakšen dvom na kakšnem segmentu, je bil deležen nasmeha ali pa ne vtikajte se v slovensko stroko. Štirinajst dni nazaj, predsednik Vlade pove, da se bo TEŠ 6 zaprl. Investicija…
Se lahko, gospod poslanec, držite teme, prosim.
Investicija vredna milijarda pa pol. Govorim zato, da me boste razumeli kaj želim na koncu povedati, ker smo deležni včasih tudi nasmeškov od strokovnjakov. V prejšnjem sklicu Državnega zbora, ker sem tudi bil v Odboru za infrastrukturo, smo na odboru mi politiki govorili stroki ali bo servisna cev manjša ali večja, pa smo bili pol leta deležni nasmehov. Seveda po enem letu skupaj s civilni iniciativo smo dosegli, da so te cevi zdaj obe enako veliki, čeprav malo nestrokovno govorim. Mislim da, velikokrat sem že v življenju doživel, da ko stroka oziroma projektanti nekaj izrišejo, zložijo mapo, ne želijo več stopiti koraka nazaj, ker gre to za en velik ponos. Za en velik ponos. Govoril bom iz kraja iz katerega prihajam, ko ugotovimo, tri milijonski vrtec, ko je treba, hvala bogu, da nismo dobili sredstev tudi leta na nekih razpisih, ko smo dobili sredstva, smo ugotovili, da je ta projekt neprimeren za vrtec v katerega hodijo otroci. Kaj hočem s tem povedati? Velikokrat imam seveda, se mi zdi, da investitor, včasih investitor ne ve kaj počenja in to velikokrat stroka izkoristi. Velikokrat se zgodi, da imamo mape zložene v omarah, mape katere so delali strokovnjaki, pa največkrat investitor, se zgodi da ne ve kaj je v teh mapah zloženo. Seveda danes smo slišali dva segmenta za katera sta meni pomembna, da ohranimo zdravo pitno vodo v Ljubljani, in ta ista civilna iniciativa seveda zelo odgovorno zagovarja, da moramo pa ta sredstva tudi počrpati. Mislim, da je to zelo pozitivno. In ta seja je danes namenjena, da najdemo tukaj en skupni jezik. Vsi tisti, ki sedite na drugi strani, pa tisti, ki sedimo na tej strani, ker mislim, da je naša odgovornost kaj počenjamo danes, kaj bomo počeli jutri in seveda tisto kar bomo počeli danes, kako bodo te stvari, ki jih zgradimo, lahko uživali ali pa uporabljali naši zanamci. Če se kdo upa danes podpisati s svojim premoženjem, da zaupa na tem segmentu stroki, ali pa, da meni da, zajamči eden od strokovnjakov, z vsem svojim premoženjem, da je ta projekt 100 % dober. Ker veste, čez dve leti, čez pet let ponavadi večinoma tiste smo mi zapustili in do zdaj v Sloveniji ni, tam kjer so bile ključne napake narejene, ni se mogoče več z nobenim pogovarjati, ker je vse spomin zapustil. Državljanke in državljani v tem primeru meščani oziroma tisti, ki pa živijo, za mene tudi v najlepšem mestu, pa nosijo posledice. Jaz ne želim, jaz še enkrat pozivam vas, strokovnjake, predstavnike Mestne občine Ljubljana. Jaz vem, da so danes v težki situaciji, ampak na tem segmentu bo treba stopit korak nazaj. Nihče ga ni, niti ta voda, o kateri danes govorimo, pa od nobenega nas ni to mesto. Trenutno danes živimo v tem mestu, jutri vprašanje, če še bomo. Prav gotovo bojo pa naši zanamci tukaj živeli. Skratka, jaz pozivam tudi sam, v svojem imenu, da se tu stopi nekaj korakov nazaj, da se počrpa vsa sredstva, v dobrobit Slovenije in Ljubljane in da ni ogrožen niti liter zdrave pitne vode, ki je za mene ena boljših na svetu, pa nisem govoril o švedščini, predsednik se opravičujem, povedal sem nekaj stvari, da me lažje razumete. Hvala.
Hvala lepa. Besedo dajem gospodu Doblekarju, pripravi se Predrag Baković. Gospod Doblekar, izvolite.
Hvala lepa za besedo, spoštovane in spoštovani. Toliko stvari smo že slišali da, jaz se ne bom poglabljal posebej v vsebino. Dr. Anže Logar, kolega poslanec je zelo podrobno predstavil zadevo. Vsi točno vemo, zakaj tukaj sedimo, po mojem mnenju bi morali že zdavnaj prej malo bolj razmišljat, pa tudi najti nek konsenz, se pravi, z ljudmi, z meščani, ne da se to vleče in vleče in vleče in zdaj sedimo tukaj in v Državnem zboru razpravljamo o tem, kar nimam sicer nič proti. Prav je, da o tem razpravljamo, zato smo tudi plačani, ne? Ampak, da tukaj sedimo in razpravljamo o tem, ali bo šla kanalizacija čez območje, kjer je čista pitna voda. Mislim, to ne vem, kaj si ljudje mislijo, ko to gledajo, jaz ne vem, teh vodovodov pa kanalizacij zdaj v tem zadnjem času, v tem obdobju, se ogromno gradi po Sloveniji, po različnih občinah, po krajevnih skupnostih, pa jaz še nisem zaznal nikjer, da bi prišlo do takšnega kratkega stika pri gradnji, jaz se ne spomnim, pa sem bil tudi podžupan občine, pa smo se vedno pri takih stvareh zelo resno usedli, pogovoril in vse argumente dali na mizo in tudi če je kdorkoli, karkoli podvomil, da bi prišlo v kakšni občini do takega primera, kakor je tukaj v Ljubljani, jaz mislim, da bi se vse zmenili prej in bi tudi delali tako, da bi bilo v dobro vseh, ne da smo zdaj prišli do take situacije, da se moramo tukaj o tem pogovarjat. Zdaj, tukaj z nami so seveda predstavniki civilnih iniciativ. Tudi oni so predstavniki ljudstva, tako kot smo mi poslanci izvoljeni in seveda zastopamo te ljudi. Na drugi strani imamo predstavnike Mestne občine Ljubljana, pa ministrstev, pa vendar, saj smo vsi ljudje, ne? Saj smo vsi uporabniki vode, saj, mislim, tukaj sploh ne bi smel bit dvoma. Poleg tega še raznorazne nepravilnosti in vse ostale stvari, o katerih sem rekel, da zdaj ne bom govoril, ker smo že vsi vse slišal in predstavniki civilnih iniciativ, jaz imam včasih občutek, kot da imamo ene civilne iniciative, ki se jih prej sliši, pa imamo ene civilne iniciative, ki se jih sploh ne sliši. Zdaj, imamo civilno iniciativo, ki neprestano preprečuje in vpliva na Ministrstvo za okolje in prostor za zveri. Ni problema, to je civilna iniciativa – kakor bo rekla, tako pa bo, pa če vsi medvedi, pa šakali, pa volkovi, vso drobnico pa govedo pokoljejo tam po pašnikih. Noben problem, se ne da naredit nič, da bi šli z nekim normalnim tempom naprej, pa da bi se sprejel ukrep, ki bi pomagal kmetom, ki bi, pač, preprečil to. Imamo civilno iniciativo, ki bo preprečila gradnjo vetrne elektrarne, ni problema. Tukaj imamo civilno iniciativo ali pa predstavnike civilnih iniciativ, ki se jim gre pa za pitno vodo, za čisto pitno vodo, za vodo, ki jo ljudje uporabljamo vsak dan, ki jo pijemo, ki jo bomo pili dokler jo bomo imeli. Tukaj pa nastane pa problem in tukaj to mene malo žalosti oziroma me tudi zelo skrbi, kako to, da pa te civilne iniciative pa niso slišane oziroma argumentirajo, poglobijo se, strokovno utemeljijo, vsem nam je vse jasno, če imamo polno dokumentov po mizah. Tudi predstavili so svoje poglede, ampak nekako ne pridemo skupaj in to me pa res malo žalosti in tudi skrbi. In tudi to, kar je bilo tudi omenjeno že večkrat pa še verjetno velikokrat bo, pa marsikdo bo to tudi zlorabil ali pa že zlorablja ali pa se lahko celo posmehuje temu, da imamo čisto pitno vodo vpisano, torej pravico do čiste pitne vode vpisano v Ustavo. V redu, jaz nimam nič proti, če je, ampak še danes veliko ljudi nima te čiste pitne vode, ki jo pijejo in štirn, deževnico presegajo pod žlebovi, in tako naprej. tukaj v Ljubljani imamo kvalitetno vodo, čisto vodo, ki je v zalogah, neomejenih zalogah, mi bi pa čez to, gradimo kanalizacijski sistem. Jaz mislim, da tukaj ta pobuda naša oziroma poslančeva oziroma naše poslanske skupine in mislim, da bi to morala biti pobuda in ti sklepi, ki so pripravljeni, bi to morali biti sklepi vseh nas poslank in poslancev. Saj ne želimo nič slabega, saj hočemo samo dobro vsem ali pa želimo pomagati. Saj želimo pomagati, ne škodovati. In mislim, da nekaj bomo morali prestaviti na tej zadevi, da ne bo to šlo kar tako mimo, da bomo tukaj sedeli tri ure ali pa štiri ali pa pet, če bo treba ali pa ne vem do kdaj. Res bi bilo lepo, da se upošteva mnenje predlagatelja, da se zamislimo vsi skupaj nad problematiko, ki ni tako enostavna in v dobro vseh meščank in meščanov, vseh uporabnikov vode nekaj naredimo za ljudi, tako bom temu rekel. In verjamem, da bomo našli skupni jezik, in da bomo sprejeli te sklepe, ki so predlagani in pa, da bo na koncu tudi nek rezultat, da ne bomo samo sedeli pa se pogovarjali pa na koncu bo šlo vse po stari poti naprej. potem nismo naredili nič. Tako da, jaz bi imel toliko v svoji razpravi za enkrat. V podrobnosti se pa nisem spuščal. Vse imamo zapisano, če smo kaj prebrali, če smo poslušali dr. Logarja pa še vse ostale poslance, tudi nekatere poslance opozicije, ki so imeli tudi konstruktivne razprave na določeno vsebino in tukaj zaznam tudi pri njih neke pomisleke in mislim, da bi bilo prav, da jih zaznamo vsi, in da dejansko nekaj naredimo.  Toliko. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Besedo ima Predrag Baković, pripravi naj se Karla Urh. Gospod Baković, izvolite.
Hvala lepa za besedo. Spoštovane kolegice, kolegi, gostje!  Jaz nisem pravzaprav noben strokovnjak in zelo težko razpravljam na strokovnem nivoju o tej temi in zato z zanimanjem poslušam argumente proti in kontra, na torej enih in drugih, in nekako si ne morem ustvariti neke take slike, da bi se lahko človek odločil in rekel, zadeva je taka in taka. Ampak, če zdravorazumsko razmišljam, na eni strani, če ugotovimo, da imamo danes na tem območju 4 tisoč 500 greznic, ki vemo kakšne so, so propustne, namenoma ali pa nenamenoma, jaz ne vem, verjetno izteka tisti 0,1 milimeter, ko gre na spoju, ampak gre verjetno za kaj več. In na drugi strani, jaz tako razumem, željo skupnosti, da se stvari uredijo, da bi bile bolj varne, se pravzaprav posluša nagibati na to stran. Zlasti pa, ker seveda, jaz sem šel pogledati potem malo tudi po spletu in najdem na portalu Nova24TV članek, en mesec nazaj, Alpe Adria Green, primer okoljevarstvene organizacije, ki s pritožbami na okoljevarstveno dovoljenja mastno služi in podnaslov, kaj bo s kanalom C0, ki ogroža pitno vodo za 300 tisoč ljudi. In seveda notri pod tem pod naslovom opisujejo problematiko katero ste izpostavili. Zadnji stavek bi pa prebral. »Glede na razkritje spornih praks predstavnikov te organizacije pa se poraja dvom ali so njihovi nameni zares iskreni ali pa bodo nekje v bližnji prihodnosti, ko se bo Jankovič pripravljen pogajati, spet popustili. Tako da, enostavno si ne moremo ustvariti neke, bom rekel, dokaj realne slike, kaj tukaj gre, za kaj tre, ali res gre zgolj za strah, da se kaj ne zgodi ali na drugi strani zgolj zato, da se stvari uredijo ali ne, zato jaz mislim, da je prav, da Ministrstvo za okolje in prostor naredi to revizijo in seveda tudi recenzijo projektne dokumentacije, da se te stvari ugotovijo in morda si bomo potem ustvarili tudi vsi skupaj malo boljšo sliko.  Toliko za enkrat. Hvala.
Hvala lepa.  Kot zadnja je k besedi prijavljena Karla Urh. Gospa Urh, izvolite.
Vsi lepo pozdravljeni!  Moram reči, da sem nova poslanka LMŠ in me določene stvari skrbijo. Prihajam iz Občine Kamnik, kjer se ravno tako srečujemo s problematiko kanalizacije, čistilnih naprav in lahko rečem, da vsi veste za Veliko Planino, kjer je in pa recimo Kamniško Bistrico, kraj kjer je gondola s katero se povzpnemo na Veliko Planino. In tudi kraji v Kamniški Bistrici ne morejo kar nekje zgraditi čistilno napravo. Na vodovarstvenem območju je prepoved in na teh robovih oziroma tam kjer je prepoved, se ne sme. Me pa žalosti predvsem to, da nimamo nekega zakona, ki bi obvaroval vodo in prepovedal zakonsko, natančno, tukaj se ne sme graditi. Kot je povedala gospa pred menoj, jaz mislim, da bi moralo to biti bolj eksplicitno opredeljeno, da na vodovarstvenih območjih dejansko tega ne bi smeli početi. Ker vsi vemo, da je obremenitev okolja iz dneva v dan večja, se povečuje in mene skrbi tudi to, da je 4 tisoč 500 greznic, ki mimogrede spuščajo. Predstavljajte si eno pikico vsaka, eno kapljico, koliko je to. Jaz tega težko zdajle si predstavljam, ampak 4 tisoč 500 kapljic predstavlja na koncu koncev veliko površino in pa veliko tega, bom rekla, nezdravega za okolje in pa tudi za pitno vodo.  Bila sem že marsikje po svetu, kjer je opozorilo, ne smete piti vode iz pipe, skratka, veste, največji problem je, ko se bo enkrat slovenska voda, pitna voda, katero je gospod Golubovič pred časom vnesel, hvala bogu, v Ustavo, s pravico do pitne vode za vse ljudi Slovenije, in mislim, da bi morali to spoštovati, kajti dokler res lahko brezskrbno odpremo pipo in pijemo vodo, mislim da je to največje bogastvo, največje bogastvo kar ga imamo in dolžni smo za svoje otroke in za svoje vnuke poskrbeti, da bodo pili čisto pitno vodo tudi naprej. Zato bi predlagala, da strokovne službe v katero se žal sama ne spuščam, preučijo še enkrat vse paragrafe s katerimi lahko dokažejo, da se ta pitna voda ohrani oziroma še izboljša, ker če zapremo 4 tisoč  (nadaljevanje) 500 greznic in jih preusmerimo v neko celoto skupno jaz mislim, da smo tudi rešili na tem področju precej, zato se strinjam, da je v najkrajšem možnem času treba izdelati projekcijo, ki bo to negirala, skratka, nas tudi potolažila in pa nam zagotovila varno in čisto pitno vodo tudi v naprej. Mislim, da smo dolžni svojim otrokom in pa vnukom zagotoviti.  Hvala lepa.
Hvala lepa. Dodatno se je prijavil še gospod Cigler, tako da, gospod Cigler, beseda je vaša.
Hvala lepa.  Spoštovani!  Pred nami je tema, ki jo obravnavamo ni nezahtevna je zelo pomembna. Izhaja iz stavka današnja razprava ga je dala poleg gradiva, ki je bilo predložila. Najbolj pomemben je bil stavek posledice, če pride do problema so enkrat in se jih ne da odpraviti, to je osnova, na podlagi katere se mi danes razpravljamo in odločamo in tu imamo pred seboj to gradivo in to vprašanje. Jaz ne vidim nobenega pametnega razloga, da bi odklonili, da se preveri še enkrat koliko je minimalizirano varnostno tveganje in tudi presoja vplivov na okolje. Rad bi rekel, da v tej državi oziroma v Državnem zboru, ko razpravljamo pa je tudi gospod / nerazumljivo/ bil zraven, ko smo govorili o zemlji z onesnaženimi kovinami v Celju, ki lepo stojijo pod plastičnimi ceradami, zraven je strojni park, ki miruje. Vse te strupene snovi pa lepo se izcejajo, sem bil še danes tam v bližini v Hudinjo vodo v Voglajno in potem naprej v Savinjo. Zadeva je nam poznana, stvari se odvijajo, državni organi različni, odločevalski, nadzorni, izvrševalni to poznajo tukaj se ne ukrene nič. Imamo na drugi strani projekt, kjer je vsa dokumentacija urejena, govorim o pomembnem infrastrukturnem projektu v Sloveniji, kjer se je ugotovilo, da so bila močno kršena postopkovna pravica, mnenje strok se je zanemarilo, ampak Ustavno sodišče bo sedaj presojalo ali se lahko ta projekt postavi infrastrukturni v Sloveniji med Velenjem in avtocesto A1 pri Šentrupertu. Sedaj je zopet ena tale zadeva pred nami, kjer govorimo dejansko o preskrbi s pitno vodo - s to ustavno pravico kot smo večkrat danes govorili - Ljubljano in širšega območja. Saj ne gre samo za to, da je tam toliko 100 greznic, ker jaz verjamem, da normalno nekje funkcionirajo. Gre za to, da zraven teče kanalizacijski voz za čistilno napravo, ki določene zelo škodljive snovi se po njem pretakajo in o tem mi danes govorimo, če tukaj pride do nesreče.  Sedaj bom jaz samo za konec rekel tole. Ne vem zakaj sklepov, ki so bili danes pred nas dani ne bi podprli in ko bo zadeva preverjena lepo s čisto vestjo delamo naprej. Rad bi pa samo še to povedal, da razen mojega prebivališča - mislim da je bilo leta 2007, 2008 - prišlo do eksplozije cevi mestnega vodovoda. Ta cev je mislim, da več kot 2 metra pod zemljo so pa notri zelo visoki pritiski. Eksplozija je bila tako močna, da je celo nekaj dreves izruvalo, letele so betonske obklada, ki so tam zraven in še kaj. Vsa infrastruktura, ki je bila v neposredni bližini te cevi ali pa kar nekaj bolj daleč stran je bila močno poškodovana. V kolikor bi na primer ta kanalizacijski voz za čistilno napravo in pa mestni vodovod Ljubljane bile te inštalacije v bližini bi prišlo do medsebojnih poškodb in potem do odtekanja strupenih snovi v vodovarstveno območje. Za enkrat predlogi, ki smo jih danes dobili tukaj na mizo tudi ta, da se določene stvari premaknejo so za preveriti, predvsem pa s sprejemom sklepov, ki so nam bili predlagani naredimo več koristi kot škode. To je nenazadnje tudi naša odgovornost, ker danes o tem vprašanju razpravljamo.  Hvala.
Hvala lepa. Besedo dajem še gospodu Periču in kot predlagatelj za njim dr. Anže Logar.  Gospod Perič, izvolite.
Hvala, še enkrat, za besedo. Morda se danes nismo dotaknili še enega vidika pa se ga bomo res   (nadaljevanje) čisto na kratko, ker ni neposredno povezan z današnjo temo kljub vsemu pa je. Ko sem se danes pripravljal na to razpravo sem tudi prebral eno dejstvo, ki je zaskrbljujoče in sicer, da je v Evropski uniji zlasti, zaradi tega, ker imamo prosti trg torej velik trg brez nekih omejitev, da črni trg s fitofarmacevtskimi sredstvi cveti in znaša torej tisto, kar uspejo obrniti več kot znaša tisto, kar obrnejo tisti, ki trgujejo s prepovedanimi drogami oziroma z mamili. Ne bo odveč tudi poziv vsem tistim, ki imajo morda to priložnost, da se poslužujejo teh spojin oziroma pripomočkov pri kmetovanju pa morda včasih iz takih ali drugačnih razlogov uberejo neko bližnjico in se na naših njivah in poljih znajdejo kakšne bodisi stare zaloge ali pa atrazin ali pa zaloge, ki prihajajo iz kakšne od sosednjih držav, da se naj temu izogibajo. Prav tako pa še ni čisto jasna debata ni prišla do zaključka glede škodljivosti oziroma neškodljivosti ali bolje rečeno rakotvornosti glifosata kot takega. Že signal, da Evropska unija želi do 2023 prepoloviti uporabo tega herbicida jaz mislim, da pove dovolj tako, da moramo delati na vseh nivojih od mikro do makro, če ta tako rečem. Če se dotaknem sedaj samo še sklepa, ki sem ga prej interpretiral in ga nisem prebral in ga imate tudi pred seboj ga bom prebral predvsem zato, ker je na koncu še eden dodatek. In sicer, Ministrstvo za okolje in prostor o rezultatih revizije sklepa ARSO, da ni potrebno izvesti presoje vplivov na okolje torej navedena je številka sklepa z dne 28. 1. 2016 ter o rezultatih recenzije projektne dokumentacije za gradnjo povezovalnega kanala C0 v Mestni Občini Ljubljana - to je odsek med Tacnom in Črnuški mostom - seznani Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor in tu je še dodatek Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.  Toliko, hvala lepa.
Hvala lepa. Besedo dajem še predlagatelju.  Gospod Anže Logar, izvolite.
Sedaj prehajamo v sklepno fazo pač današnjega skupnega odbora. Jaz se zahvaljujem vsem poslancem, ki ste danes razpravljali, ki ste odpravljali, podprli prave tematike in na koncu koncev pokazali, da smo vsi tukaj za to mizo ne na eni in nasprotni strani, ampak v bistvu na isti strani. Moja želja je, da bi se duh te razprave glede na to, da smo več ali manj sicer z drugačnimi besedami vsi zagovarjali isto stvar izkazal tudi v tem, da bi pač podprli sklepe, ki so predlagani danes oziroma s sklicem seje, potem pa tudi naknadno s sklepi, ki jih je koalicija predlagala pa tudi, potem smo še mi dva dodatna sklepa glede na odprte teme, ki so se izpostavile predlagali. Tako kot ste mnogi od vas rekli, če želimo pač neko s strani strokovnih organov in Vlade imeti podlage za razpravo so ti sklepi, ki so predlagani ključni za to, da bomo lahko to razpravo opravili in da bomo vsi skupaj poskrbeli za ustavno varovanje čiste pitne vode, zato mi dovolite, da bi za konec vse te štiri sklepe zakaj so bili predlagani povzel.  In sicer, v prvem sklepu želimo, da se obe ministrstvi opredelita do predlagane rešitve ravno z vidika zagotavljanja čiste pitne vode. Kot sem v uvodu dejal po našem mnenju se ne morejo izogniti tej obveznosti glede na to, da je izvršna veja oblasti zavezana skrbeti za to, da se ohrani čisto pitno vodo. Nenazadnje je državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor rekel, da je to tudi v osrediščeni neki dejavnosti. Drugi sklep je bolj tehnične narave. Govori zgolj o tem, da se poslanci dobimo informacijo o tem ali so bili materiali oziroma ali so materiali v tem primeru, ki so predvideni za izgradnjo tega objekta tisti, ki jih predvideva strokovno mnenje, ki govori o potresni varnosti, torej tisti najboljši, ki zagotavlja tisti zgornji standard varnosti, ki se za tovrstne objekte potrebuje. Kot tretji sklep govorimo o oceni tveganja predvidene infrastrukture in ukrepi za zaščito te kritične infrastrukture. Mislim, da so številni poslanci izpostavili to ireverzibilnost morebitne tragedije, ki se zgodi na tem območju, nepopravljive posledice, zato je dobro, da je Slovenska javnost seznanjena s tem kakšni so možni ukrepi. In pa, da se pač pošlje zbirno poročilo o izplačilih evropskih sredstev za ta projekt tudi s tistimi, ki so bili že zavrnjeni. Zdaj, v toku razprav so tudi na podlagi razprav bila predlagana še dva dodatna sklepa in sicer, da se Ministrstvo za okolje, prostor kot nosilca kritične infrastrukture preskrbe s pitno vodo pozove, da poda predlog za določitev tega vodonosnika skladno z Zakonom o kritični infrastrukturi in tudi evropsko uredbo, in pa, da naj se v najkrajšem možnem času izvede strokovno in postopkovno revizijo kanala C0, kar ste tudi številni predgovorniki posebej izpostavili v svoji razpravi. Kot predlagatelj pa tudi podpiram predlog, ki ga je koalicija predlagala in mi bomo vsi glasovali za te predloge. Toliko s strani predlagatelja.  Hvala lepa.
Sprašujem, če želi predstavnik Ministrstva za okolje in prostor besedo? Želi. Gospod Prijon. Izvolite.
Aleš Prijon
Najlepša hvala za besedo. Jaz bi se samo čisto na kratko samo odzval na ta dva dodatna predloga, ki sta bila danes podana. Zdaj, stališče ministrstva načelno se vsebinsko s tem strinjamo, bi pa samo na to opozoril, da ta prvi podatek ali neka kritične infrastruktura ima na status v bistvu to zaupen podatek, ima status »interno«, tako da mi vas danes o tem ne smemo razpravljati, posebej ne pred kamerami. Ampak zdaj, če rečemo hipotetično, da ta vodonosnik tega statusa nima, potem se strinjamo s tem, da se to spremeni.  Druga stvar je pa drugi predlog. Bi pa samo na to opozoril, da mi v resnici že v tem trenutku to oboje počnemo. Edino kar je, da seveda delamo na tem odseku vodonosnika Kleče. To pomeni, od Tacna do črnuškega mosta zato, ker je to najbolj problematičen odsek, ker tukaj dejansko bo to Udarno, Kleče, Krnica, Sava. In zdaj, če ste s tem predlogom mislil to razširiti, je to smiselno, sicer pa bi jaz vseeno predlagal, da bi se, če se strinjate, da bi se omejili na ta odsek, ki ga ocenjujemo kot najbolj kritičnega.  Hvala.
Hvala lepa.  Predlagatelj.
Hvala. Se strinjam s tem drugim predlogom, tako kot ste rekli, omejitev.  Glede prvega pa moram reči, da je ta predlog tudi na podlagi tega kar je ministrstvo za notranje zadeve objavilo ravno v zadnjem, mislim da sem včeraj dobil odgovor na poslansko vprašanje, tako da, če so oni kršili zaupnost, je treba drugega vprašati.  Toliko.
Hvala lepa.  Gospoda državnega sekretarja bi jaz samo prosil, da formuliramo drugi sklep, ker zato, da bo vsem jasno in razvidno. Se pravi, govorimo o tem, da se drugi predlog sklepa omeji na odsek…
Aleš Prijon
…med čistilno napravo v Tacnu in črnuškim mostom.
Med čistilno napravo v Tacnu in črnuškim mostom. OK. Hvala lepa.  Replika… / medsebojni pogovor/ Ugotavljam, da prijavljenih k razpravi s strani poslancev ni. Tako, da zaključujem razpravo.  Prehajamo na odločanje o predlogih sklepov. Imamo tri sklope predlogov sklepov.  Prvi sklop zajema štiri predloge sklepov, ki so bili del osnovnega gradiva in vloženi s strani poslanske skupine SDS. Drugi sklop je predlog oziroma je predlog sklepa koalicijskih poslanskih skupin  In tretji sklop sta dodatna dva predloga poslanske skupine SDS. Tako, da prehajamo na glasovanje. / oglašanje iz ozadja/ V redu je. V redu je.  Najprej bomo glasovali o predlaganih sklepih člani odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. Pred glasovanjem vas želim opozoriti, da ima Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor glasovalne naprave oštevilčene od številke 1 do 20. Glasovali bomo najprej o prvem sklepu poslanske skupine SDS, ki je bil del osnovnega gradiva. Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Kdor je proti? (9 članov.) Ugotavljam, da sklep ni sprejet.  Glasujemo o drugem sklepu Poslanske skupine SDS iz osnovnega gradiva. Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Kdor je proti? (9 članov.) Ugotavljam, da sklep ni sprejet.  Glasujemo o tretjem sklepu Poslanske skupine SDS. Glasujemo.  Kdo je za? (9 članov.) Kdor je proti? (8 članov.) Ugotavljam, da je sklep sprejet.  In glasujemo o četrtem predlogu Poslanske skupine SDS. Glasujemo.  Kdo je za? (15 članov.) Kdor je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet.  Prehajamo na glasovanje predloga sklepa koalicijskih poslanskih skupin. Glasujemo.  Kdo je za? (17 članov.) Kdor je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet.  In prehajamo na glasovanje o prvem predlogu sklepa Poslanske skupine SDS, ki so bili vloženi naknadno. Glasujemo.  Kdo je za? (17 članov.) Kdor je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet.  In pa, glasujemo še o drugem predlogu sklepa Poslanske skupine SDS, z dodatkom, ki smo ga dorekli na koncu, se pravi, omejitev odseka. Glasujemo. Kdo je za? (17 članov.) Kdor je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet.  Zaključili smo glasovanje o sklepih. S tem zaključujem to točko dnevnega reda in 10. nujno sejo odbora za infrastrukturo, okolje in prostor.  Besedo dajem kolegu Francu Brezniku, predsedniku Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Izvolite.
Torej, spoštovane kolegice in kolegi. Zdaj bomo o predlogih sklepov glasovali še člani Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pred glasovanjem vas želim opozoriti, da ima Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glasovalne naprave oštevilčene od številke 21 do številke 40.  Torej, začeli bomo o matičnih sklepih, ki so bili v gradivu, tako kot v predhodnem glasovanju. Torej, prvo bom pričel z glasovanjem prvih štirih sklepov, ki jih je predlagala poslanska skupina SDS.  Pričenjamo z glasovanjem prvega sklepa. Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Kdor je proti? (8 članov.) Ugotavljam, da sklep ni sprejet.   Pričenjamo z drugim predlaganim sklepom Poslanske skupine SDS. Glasujemo.  Kdo je za? (9 članov.) Kdor je proti? (8 članov.) Ugotavljam, da je sklep sprejet.  Pričenjam z glasovanjem tretjega sklepa Poslanske skupine SDS. Glasujemo.  Kdo je za? (9 članov.) Kdor je proti? (8 članov.) Ugotavljam, da je sklep sprejet.  In pričenjamo s četrtim sklepom, zadnjim sklepom v samem gradivu. Glasujemo.  Kdo je za? (17 članov.) Kdor je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet.  Sedaj bom nadaljeval torej s koalicijskim sklepom, ki je popravljen še do danes samo del stavka. Torej, Odbor za okolje in prostor ter tudi Odbora za kmetijstvo. Toliko je bilo samo popravljeno, za informacijo. Glasujemo.  Kdo je za? (17 članov.) Kdor je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet.  In na koncu bom podal še na glasovanje oba sklepa, dodatna sklepa Poslanske skupine SDS. Začenjamo z glasovanjem prvega sklepa. Glasujemo.  Kdo je za? (16 članov.) Kdor je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je prvi sklep sprejet. In sedaj pričenjamo z glasovanjem drugega sklepa in danes zadnjega sklepa. Glasujemo.  Kdo je za? (16 članov.) Kdor je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je drugi dodatni sklep Poslanske skupine SDS, sprejet.  S tem smo zaključili glasovanje o sklepih in s tem tudi zaključujem to točko dnevnega reda in 10. nujno sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.