Spoštovane kolegice in kolegi, začenjam 29. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da je danes zadržan mag. Branko Grims in da je gospod Mirko Koprivc, Marko Koprivc namesto mag. Meire Hot. Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA EKONOMSKE IN FINANČNE ZADEVE V BRUSLJU, 12. FEBRUAR LETOS.

Uvodoma bi se želel zahvaliti Vladi za pravočasno posredovanje gradiva, ker, kolikor vem, ste imeli celo korespondenčno sejo, zato da mi lahko to danes obravnavamo. Gradivo smo prejeli od Vlade 5. 2. na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Prosim gospo Natalijo Kovač Jereb, državno sekretarko na Ministrstvu za finance, da nam predstavi izhodišča.

Izvolite.

Ja, spoštovani predsedujoči, spoštovani poslanci, spoštovani gostje.

Dovolite mi, da vam predstavim izhodišča za zasedanje sveta ECOFIN, ki bo potekalo v torek, 12. februarja, v Bruslju, dan pred tem pa bo zasedala tudi Evroskupina. Obeh zasedanj se bo udeležil minister za finance dr. Andrej Bertoncelj z delegacijo.

Na dnevnem redu Sveta ECOFIN pričakujemo razpravo o naslednjih petih točkah. To bi bila revizija Evropskega sistema finančnega nadzora; sporočila Evropske komisije na poti k učinkovitejšemu in bolj demokratičnemu odločanju o davčni politiki na ravni EU; poročilo o fiskalni vzdržnosti za leto 2018; razrešnica Evropski komisiji za izvajanje proračuna v letu 2017 in proračunske smernice za leto 2020.

O zakonodajnih predlogih za revizijo Evropskega sistema finančnega nadzora so ministri razpravljali na zasedanju, ki je bilo januarja letos. Razprava je bila proceduralne narave. Veliko držav je podprlo predsedstvo, da se prioritetno obravnavajo tisti segmenti predlogov, ki krepijo evropske nadzorne organe, predvsem Evropski bančni organ z vidika pristojnosti boja proti pranju denarja in financiranju terorizma. Nekatere države članice so izrazile željo, da Svet februarja letos ponovno skuša doseči dogovor o celovitem svežnju predlogov. V zadnjih tednih je bil storjen dodaten napredek tudi v zbliževanju stališč držav članic in oblikovano je bilo kompromisno besedilo glede preostalih delov besedila, tako da pričakujemo, da bo predsedstvo sprejelo potrebno podporo držav članic na splošni pristop Sveta in pričetek pogajanj z Evropskim parlamentom o celovitem svežnju teh predlogov.

Odprto pa ostaja še vedno vprašanje na – da še vedno ni uspelo zaključiti celotnih pogajanj na celovitem tem svežnju. Slovenija kompromisna besedila, ki jih je pripravilo romunsko predsedstvo, seveda na osnovi predhodnega dela drugih predsedstev, podpira ključne spremembe, ki pa jih je predloženi dogovor prinašal – zadevajo spremembo mandata ter način ugotavljanja Evropskega bančnega organa, Evropskega organa za trg vrednostnih papirjev in Evropskega organa za zavarovalništvo in poklicne pokojnine. Dodeljuje se še dodatne pristojnosti direktnega nadzora ESMA v zvezi z evropskimi kritičnimi referenčnimi vrednostmi in ponudniki združenja informacij ter prinaša ciljno usmerjene spremembe sestave in organizacije Evropskega odbora za sistemska tveganja. Slovenija je tu imela nekaj pomislekov do izvornega predloga Evropske komisije, ki pa so bila tekom razprav po večini razrešeni. V zadnji fazi pogajanj smo se zavzemali predvsem za ustrezen prenos pristojnosti ukrepanja in nadzora z nacionalnih na evropske organe nadzora, predvsem kar zadeva nadzor nad produkti, ki so ponujeni malim vlagateljem, ter v primerih, ko nacionalni nadzorni organi bolje poznajo nacionalne specifike trga, ki so med drugim pomembne za zaščito potrošnika. Slovenija tukaj poudarja, da je pri tem potrebno upoštevati tudi kapitalske trge manjših držav članic ter njihove nadzorne organe, da jim financiranje Evropskih nadzornih organov ne bi predstavljalo dodatnega finančnega bremena ter dovoljevalo okolje, v katerem bi tudi ti trgi lahko ustvarili svoj doprinos. Podobne pomisleke glede novih in okrepljenih pristojnosti Evropskih nadzornih organov ter njihovega delovanja je imelo tudi več drugih držav članic in ocenjujemo, da smo prišli tukaj do ustreznega kompromisa.

Ministri bodo prvič razpravljali tudi o nedavno sprejetem predlogu Evropske komisije z dne 15. januar 2019, v katerem Evropska komisija predlaga, da se preuči možnosti postopnega in ciljno usmerjenega prehoda soglasja na glasovanje s kvalificirano večino po rednem zakonodajnem postopku. Prehod na glasovanje s kvalificirano večino naj bi potekal v štirih korakih. Prvi korak bi bil prehod na odločanje s kvalificirano večino za akte, ki se nanašajo za izboljšanje sodelovanja in medsebojne upravne pomoči med državami članicami v boju proti davčnim goljufijam in utajam ter pri upravnih pobudah za podjetja v Evropski uniji, kot so na primer usklajene obveznosti poročanja. V drugem koraku bi se spremembe uvedle tudi pri aktih na davčnem področju, ki podpirajo druge politike, kot so na primer boj proti podnebnim spremembam, varstvo okolja in izboljšanje javnega zdravja.

V tretji fazi pa bi spremembo glasovanja razširili na področje že usklajenih teh harmoniziranih pravil davka na dodano vrednost in o trošarinah.

V zadnji, četrti fazi, pa bi vključili tudi druge velike davčne projekte, kot sta skupna konsolidirana davčna osnova od dohodka davka pravnih oseb in nov način obdavčitve o digitalnem gospodarstvu.

Komisija poziva k čim prejšnjemu dogovoru o prvih dveh stopnjah, za tretjo in četrto pa predlaga uveljavitev do konca leta 2025.

Kar zadeva Slovenijo smo pri razmišljanju o glasovanju s kvalificirano večino na davčnem področju previdni, saj zakonodajne spremembe na davčnem področju na ravni Evropske unije praviloma neposredno vplivajo na davčne prihodke držav članic in s tem tudi na njihove proračunske prihodke.

Odločitve večine držav članic glede posameznega vprašanja bi namreč lahko imeli neposredno javnofinančne učinke na vse države članice, pri čemer pa posamezna država ne bi mogla zaščititi svojih interesov.

Ti predlogi vsekakor zahtevajo še več poglobljenih razprav, zato ta, ki bo sedaj ni zadnja.

Ministri bodo sprejeli tudi sklepe na osnovi poročila o fiskalni vzdržnosti za leto 2018. Evropska komisija tovrstno poročilo pripravlja vsake 3 leta, poročilo pa vsebuje pregled možnih tveganj za zagotavljanja javnofinančne vzdržanosti za države članice ter na kratek, srednji in dolgi rok.

Glavni viri tveganja so povezani z visoko stopnjo zadolženosti v nekaterih državah članicah, šibkimi fiskalnimi položaji ter pričakovanimi visokimi izdatki zaradi staranja prebivalstva, seveda pa se stanje po državah članicah razlikuje.

Za Slovenijo so rezultati oziroma vrednosti indikatorjev boljši, kot so bili v zadnjem poročilu pred tremi leti. Tukaj bi želela izpostaviti, da si je Slovenija izboljšala oceno za dolgi rok, saj je razvrščena med države s srednjim tveganjem, predhodno pa je bila med visoko tveganimi državami.

Na osnovi poročila so bili pripravljeni tudi sklepi, ki med drugim pozivajo države članice, da glede na sovje specifične izzive fiskalna vzdržanosti oblikujejo ustrezno kombinacijo politik, ki bodo osredotočene na makrofinančno stabilnost ter zdrave javne finance, vključno z reformo pokojninskega in zdravstvenega sistema ter sistema dolgotrajne oskrbe in reforme, ki povečujejo produktivnost, rast in zaposlovanje.

Z navedenimi sklepi se strinjamo.

Nadalje bo svet ECOFIN obravnaval tudi dve točki, ki sta standardni za februarske zasedanja. Prva je poročilo sveta za razrešnico Evropski komisiji za implementacijo splošnega proračuna za leto 2017, ki je pripravljena na podlagi obravnave letnega poročila Evropskega računske sodišča.

Navedeno priporočilo bo posredovan v obravnavo Evropskemu parlamentu, ki je pristojen za podelitev razrešnice Evropski komisiji. S priporočilom za razrešnico Evropski komisiji se strinjamo, ravno tako tudi s smernicami za pripravo proračuna za leto 2020.

Tu bi želela še posebej omeniti, da leto 2020 predstavlja zadnje leto v okviru večletnega finančnega okvira, ki je za leta 2014 do 20120.

Potem pod točka razno pa je napovedana tudi predstavitev pobude Nizozemske za ukrepanje na nivoju Evropske unije glede uveljavljanja okoljskih zavez na področju letalstva oziroma obdavčitve letalskega prometa v Evropski uniji.

Minister za finance se bo pred zasedanjem sveta ECOFIN v ponedeljek v Bruslju udeležil tudi zasedanja Evroskupine. Dnevni red zasedanja v redi sestavi vključuje po-programski nadzor Irske in Portugalske in razpravo o kandidatu za novega člana izvršilnega odbora ECB, ki je guverner Irske centralne banke.

V noveli bodo obravnavane še naslednje teme: Tema o poglabljanju ekonomske monetarne unije oziroma konkretnejša razprava o novem proračunskem instrumentu za konvergenco in konkurenčnost za evroobmočje.

To bi bilo za enkrat vse, potem pa če imate še dodatna vprašanja, sem vam na voljo.

Hvala lepa.

Hvala lepa, spoštovana državna sekretarka za te uvodne besede. Odpiram razpravo pod to točko dnevnega reda. Doslej smo se javili trije razpravljavci. Prvi je na vrsti dr. Milan brglez.

Izvolite.

Najlepša hvala, gospod predsednik.

Zdaj, jaz sem bom usmeril na to poročilo o fiskalni vzdržnosti za leto 2018. V bistvu bolj nek kontekst. V zadnjem poročilu lahko v delu, ki obravnava Slovenijo, da so slovenska proračunska tveganja kratkoročno kot nizka, srednjeročna pa srednje-visoka, to poročilo že upošteva zadnje spremembe načrtovanih proračunskih okvirjev, zato je na mestu vprašanje, kaj pomeni to mnenje v primerjavi z ocenami Fiskalnega sveta, ki nam je ob spremembah proračunskih okvirjev in sprejemanju rebalansa proračuna slikal bistveno bolj črno sliko tveganj za javne finance, ki naj bi jih povzročilo zmanjšanje načrtovanih presežkov v slovenskem proračunu.

Iz tega poročila tako črnih scenarijev ni zaslediti. Kakšni so razlogi za razlike med tem poročilom ter mnenjem slovenskega Fiskalnega sveta v bistvu po oceni ministrstva?

Hvala.

Hvala lepa.

Naslednji razpravljavec je gospod Zmago Jelinčič Plemeniti.

Izvolite.

Hvala lepa.

No, mene veseli, da so, da ima Ministrstvo za finance zadržke k temu poročilu, kajti so zelo smiselni in zelo pravilni in na mestu.

Iz teh zadev, ki smo jih slišali se točno vidi, da je Evropska unija zrasla na načrtih nacističnih ekonomistov. Gre za dejansko prevzem popolne kontrole nad suverenostjo vseh držav, nad pretokom denarja, nad vsem skupaj. Konec koncev, to je evidentno, ko vidimo, da je treba prijaviti, če greš na pošto pa plačaš 35 evrov na položnico, moraš povedati celo kje si se rodil. In mislim, da je to tudi skregano z enimi drugimi evropskimi direktivami o varstvu osebnih podatkov, ampak tukaj gre, evidentno se vidi, da Evropa zahteva kontrolo nad vsakim majhnim človekom, seveda ko velikih lopovov pa ne prime niti v Sloveniji, niti v Evropi.

Tudi recimo, če gre človek dvigniti pa dvigneš tisoč evrov ali več, moraš povedati zakaj jih dvigneš.

Kaj koga briga zakaj! Jaz po navadi napišem tja notri, da jih dvignem, da grem v kurbarijo. Ker to je edino, pol pa skačejo: Joj, pa ne moremo to napisati.

Napišite!

Kaj koga briga zakaj bom jaz rabil denar in take kontrole, jaz enostavno nisem za to. Slabše je, kot je bilo v bivši Jugoslaviji. 10-krat slabše!

In ta Evropska unija nas tolče po glavi na vsakem koraku. Vse hočejo vedeti, vse nam hočejo vzeti, vso kontrolo države nam hočejo pobrati. Konec koncev, ali ima Slovenija pravico, da tudi sama ureja znotraj države kakšne davčne zadeve in tako naprej? In tukaj pravi, no tu je pa tudi ena v zvezi s slovenski jezikom: zakonodajne spremembe. Ne morejo biti. Lahko so zakonske spremembe, ne pa zakonodajne spremembe, ampak tale latovščina pravna je grozljivo, ne.

Govori se za kontrolo davčnih goljufij in utaj. Vsaj v Sloveniji se nič ne naredi. Mi imamo dovolj dobre zakone, da lahko zadeve speljemo, če bi hoteli oziroma če bi politična klika to dovolila! Ne, lovili bodo tiste, kaj jaz vem, z 10 evri, 100 evri prekoračenih sredstev, ali pa blokirali bodo račune, medtem ko enim odpustijo čez noč 16 milijonov pufa pa nobenemu nič ne rečejo za stotine milijonov porabljenega in uničenega denarja pa nič se ne zgodi pri eni milijardi opranega iranskega denarja, mislim, ion zdaj pa še tukaj Evropa.

Mislim, da te evropski nadzorni organi, to gre za izgubo suverenosti naše države. In če bo država, če bo Vlada pristala na to, potem je skrajni čas, da ta Vlada gre tja, od koder je prišla.

Hvala lepa.

Naslednji razpravljavec je dr. Franc Trček.

Izvolite.

Ja, hvala za besedo.

Poslušam to pred mano … Saj v bistvu kakšne desničarske vlade pa ropotajo oziroma še bolj pohlevno pristajajo, na to bi lahko analizo naredili.

Dejstvo je nekje drugje. Čez vikend sem bil s kolegom Toninom in Vrtovcem v neki obliki klavzule v Rimu, pa ne v Vatikanu, ampak na Mercatorjevem dialogu, dr. /nerazumljivo/ s sodelavko / nerazumljivo/ je delala raziskavo, koliko se nacionalni parlamenti sploh ukvarjamo z EU problematikami - v povprečju 5 odstotkov.

Slovenski parlament je tu zadaj pa če bi zadnjih 5 let še Trčka odrezali, bi bili še dosti bolj zadaj. In zdaj zgodba gre v tej smeri, koliko si seveda nacionalni parlamenti, v enih državah dvodomna organizacija, v enih unikameralna, vzamemo ne samo to pravico, ampak tudi dejansko dolžnost.

Glejte, mi imamo danes kaj? Dan pred kulturnim praznikom, če grem jaz zdaj ven smo nesklepčni. Toliko o resnosti.

Dobro, zdaj lahko grem ven, ker je kolegica Jeraj prišla.

Skratka, neka praksa dejansko kaže, da se evropska politika dogaja v odnosu komisija-Evropski parlament, kjer naša četica osmih evro-parlamentarcev z eno izjemo bolj lenari kot dela in v navezavi na vlado in dejansko je tu parlament nekje zadaj.

Če gremo zdaj konkretno v tokratni ECOFIN, ja, veliki problem je nedemokratičnost soodločanja, kjer dejansko na tovrstne politike v večji meri vplivajo neki ključni bruseljski lobisti, vključno s kakšno gospo z »emčema«, ki je ena od petih glavnih lobistov. Onkraj tega, kar govori Jelinčič pozablja, da je Evropska unija v dosti večji meri tudi ameriški projekt, kot si nekako upamo priznati, ureditve povojne Evrope.

Seveda smo v Levici za progresivno davčno politiko, da vidimo kakšen je ta demokratični primanjkljaj pa se zelo lepo vidi ob zgodbi in težavah, ki jo ima in naša policija in jo bo imela preiskovalka, ko bomo preiskovali šlamastiko naše bančne luknje, ker se Evropska centralna banka, v bistvu se že Banka Slovenije vede kot država v državi, Evropska centralna banka pa kot neko vesolje zase.

Zdaj, če se dotaknem kapitalskih trgov manjših držav. Finančni minister Bertoncelj je na tistem vrhu gospodarstva na Brdu mogoče celo zelo vljudno povedal, da v Sloveniji je problem, da mi resnega kapitalskega trga nimamo. Nimamo ga, ker smo imeli pajdaške oziroma »crony« kapitalizem, ker tisti, ki so iz političnih kvot bili prepuščeni v privatizacijo, če hočete imeti kapitalizma, se kapitalizma ne znajo iti, po drugi strani, kar pa so bili večkrat in vedno znova izigrani majhni vlagatelji. Iztisnjeni iz cele vrste nekih podjetij na tak način pa veste, vse do tiste mariborske zgodbe pa do kapitalizacije NKBM, ker so moji mariborski opati namesto, da bi si po domače povedano, kupili novega golfa, dali peneze tam, so rekli, saj to je pa naše, ne, domači nas pa na bojo izigrali, da ne uporabim kakšne hujše besede pa vemo, kakšna je zgodba.

Zdaj neka zadeva namesto takih solo akcij kakega zunanjega ministra, kjer bi lahko Slovenija sodelovala v neki mreži prihodnost mislečih držav je področje obdavčevanje digitalnega gospodarstva.

Evo, včeraj, toliko lahko povemo javnosti, na kosilu s francosko ambasadorko smo se tudi o teh zadevah pogovarjali, ker Francija je le ena od vodilnih držav.

Zdaj okraj vsega tega, tema je seveda tudi, da se zaključi, požegna EU proračun za leto 2017 in seveda v perspektivi bodočega proračunskega obdobje, ker bojo morali, ker to definitivno vemo, finsko predsedovanje, odigrati glavno vlogo.

Tu piše: Slovenija pozdravlja predlagane smernice, Slovenija se zavzema za realističen obseg proračuna.

Zdaj tu se mi seveda postavlja neko vprašanje, kaj si predstavljamo pod tem? Kaj naj bi zdaj bil realistični obseg proračuna Eu in seveda kakšna je sploh tukaj neka naša pogajalska moč in v katerem tangencialnem prečenju smo tukaj. A veste, neke države, ki se gredo dosti bolj resno Eu, recimo hanzeadske(?) države imajo med parlamentarno povezavo in pri določenih bolj perečih zadevah, se parlamenti med seboj posvetujejo. Mi tukaj ne da smo svetlobna leta od tovrstne politike – koliko smo že, 15 leto v Eu, delanje v politiki Eu. Mi smo vesolja stran od tega.

Na tej točki bi se ustavil, ne bi bil danes predlog, ker imamo ob 11h eno malo slovesnost tukaj ob kulturnem prazniku.

Hvala.

Hvala lepa.

Naslednji je gospod Igor Peček.

Izvolite.

Hvala lepa gospod predsednik. Lepo pozdravljam vse prisotne.

No saj so se že kolegi pred menoj dotaknili nekih točk. Jaz bi se mogoče samo ustavil pri prvi, se pravi pri ECOFIN in pa pri Evropskemu bančnemu organu.

Zdaj pred kratkim je bila objavljena raziskava, 130 bank v Evropi so bili posredovani rezultati s t.i. imenovanih »stres« testov.

Zanima me, ali mogoče veste, so bile tukaj vključene tudi slovenske banke oziroma katere, če so bile? Glede na to, kar je že kolega dr. Trček povedal in izrazil nek dvom o ustreznosti ali pa moči našega kapitalskega trga – se absolutno strinjam s tem, da se nekako strinjamo z okrepitvijo vloge EBA, vendar, da moramo pa biti tukaj zelo pazljivi in pa skrbeti, da bo prenos pooblastil na EBA ustrezen, tudi glede na to, da – pa ne govorim tega zdaj slabšalno, ampak, da smo manjša država in da se včasih potem izkaže recimo nepoznavanje značilnosti lokalnih trgov, malih držav kot neka pomanjkljivost.

Toliko no, hvala lepa.