11. nujna seja

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor

5. 6. 2019
podatki objavljeni: 5. 6. 2019

Transkript

Spoštovani, lep pozdrav. Za 11. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor vas lepo pozdravljam. Obveščam vas, da me je zaradi odsotnosti, predsednik odbora, gospod Edvard Paulič, tudi za to sejo pooblastil, da današnjo sejo odbora vodim jaz. Obveščam vas, da se ni nihče opravičil, na seji pa bodo kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelovali gospa Tina Heferle namesto kolega Edvarda Pauliča, poslanec Igor Peček namesto Lidije Divjak Mirnik, gospod Žan Mahnič namesto gospoda Borisa Doblekarja, gospod Boštjan Koražija namesto Željka Ciglerja, gospa Janja Sluga namesto Igorja Zorčiča, gospod Nik Prebil namesto Jerce Korče in gospod Primož Siter namesto Nataše Sukič. Prehajamo na določitev dnevnega reda odbora. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona, druga obravnava. Ker do pričetka seje nisem prejel nobenega predloga za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot ste ga prejeli s sklicem odbora. Prehajamo na prvo / oglašanje iz dvorane/ Ah, izvoli. Mesec, postopkovno.
Ja, hvala za besedo. Jaz imam postopkovni predlog in sicer, da se to točko umakne iz dnevnega reda in se jo uvrsti na redno sejo, na eno od rednih sej Odbora za infrastrukturo. Razlog je sledeč: seja oziroma postopek obravnave zakona je reden, takšnega je predlagala tudi Vlada. Zdaj smo pa sredi postopka, je na predlog koalicije se postopek spremenil v nujen in zato tudi imamo danes nujno sejo. Razlog, ki ga koalicija navaja za spremembo postopka, sredi postopka, kar je res nenavadno, izrednega v nujen postopek je, da je treba ujet rok za prenos evropskih direktiv. Glede tega je treba malo »historiata«, pač tega zakona povedat. Zakon je namreč v pripravi že več kot leto in pol. Prvi zakon je bil pripravljen 21. 12. 2017, se pravi pred letom in pol in takrat so bile vanj prenesene te direktive, ki jih danes prenašamo, poleg tega pa so bile vanj vnesene še nekatere stvari, ki so sporne, ampak z samimi direktivami nimajo nobene veze. To so te stvari, načeloma, ki jih mi z amandmaji skušamo črtat – uvajanje plačljive primarne regulacije, spremembe potrdil o izvoru in podobno. Te stvari niso predmet direktiv, ampak so v zakon vnesene naknadno. Prvič se je to zgodilo, kot rečeno, decembra 2017. Takrat je podoben zakon kot je ta, ki ga imamo danes pred sabo, prišel, bil v parlamentu močno kritiziran in zato je 22. 2. 2018 ta zakon padel. Potem pa je 1. 3. 2018 Vlada Republike Slovenije predlagala nov zakon – to je bila še prejšnja Vlada – ki je bil očiščen teh spornih določb. V njem ni bilo primarne regulacije, v njem ni bilo sprememb glede potrdil o izvoru in podobno in ta predlog je bil, je užival široko javno podporo – tako stroke kot politike – ni pa zaradi volitev prišlo do konca obravnave.
Oprostite, 3 minute ste porabil.
Sem pri koncu, samo to hočem povedat – v tem mandatu smo od začetka imeli ta predlog s 1. 3. 2018 letos nared in ta zakon bi bil lahko vložen kadarkoli, ampak, vseeno se je očitno pač nekdo v Vladi ali pa na ministrstvu odločil, da bo nazaj v zakon vnesel sporne določbe, ki so bile iz njega ob koncu leta 2017 črtane in zato imamo danes ta zakon pred sabo in ker ne gre za prenašanje direktiv, ampak gre za vsebinsko poseganje v Energetski zakon, je bil ta zakon predlagan po rednem postopku. Zato je nesprejemljivo, da imamo danes nujni postopek.
Prosim, zaključite.
Da se ga sredi postopka spreminja in da smo dobili amandmaje, zadnji je prišel ob 14.49, se pravi, pred 20 minutami, v krovni zakon o, enega od krovnih zakonov o energetiki. Jaz predlagam, da se to umakne, da se amandmaje in popravke predebatira in da uvrstimo to na redno sejo Odbora za infrastrukturo naslednji teden.
Jaz vašega predloga ne bom upošteval. Rok za vlaganje kakršnihkoli sprememb je bil do pričetka seje. / oglašanje iz dvorane/ Prosim.
Predlagam, da o mojem predlogu glasujemo. Umik hočem.
Do pričetka se je rok za vlaganje kakršnih koli predlogov za spremembo, vi to vlagate po pričetku seje, tako da, o tem ne bomo glasovali. / oglašanje iz dvorane/ Potekel je rok in po roku ni glasovanja. Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ENERGETSKEGA ZAKONA, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po rednem postopku posredovala Vlada. Predlog zakona je bil uvrščen na dnevni red te seje na podlagi zahteve Poslanskih skupin LMŠ, SD, SMC, Desus in SAB, za sklic nujne seje odbora z dne 28. 5. 2019, ki je objavljena na spletni strani DZ, s sklicem oziroma na e-klopi. Državni zbor je na podlagi 122. člena Poslovnika Državnega zbora na 8. seji opravil splošno razpravo o predlogu zakona in sprejel sklep, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo. Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: predlog zakona z dne 26. 4. 2019, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 30. 5. 2019, mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 4. 6. 2019 in pripombe Greenpeace Slovenija z dne 5. 6. 2019. Vsa navedena gradiva so objavljena na spletni strani Državnega zbora.  Rok za vložitev amandmajev je do začetka obravnave predloga zakona. Do sedaj so bili vloženi amandmaji Poslanske skupine Levica k 12., 30., 32., 39., 40., 41. in 44. členu ter sprememba amandmajev k 12. in 44. členu, koalicijskih poslanskih skupin k 11., 12., 15., 17., 28., 30., 33., 36., 53., 59., 61., 69. in 71. členu ter za nov 69.a člen ter Poslanske skupine SAB k 44. členu. Na sejo so bili k obravnavi te točke povabljeni: Ministrstvo za infrastrukturo, Komisija državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Agencija za energijo, ELES d.o.o., GIZ – distribucija električne energije in Zakonodajno-pravna služba. Po sklicu, sta bila naknadno dodatno vabljena še Focus – društvo za sonaraven razvoj in Greenpeace Slovenija. Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo na podlagi 126. člena Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Kolega Černač, izvoli, proceduralno.
Ja, hvala lepa predsedujoči, lep pozdrav vsem. Zdaj, ne vem, ali sem jaz mogoče kaj spregledal, ampak, ugotavljam, da danes ne moremo kvalitetno odločati o temu gradivu ali pa je kakšen dokument priletel v zadnjih nekaj sekundah, predno se je ta seja začela. Jaz imam pred sabo pregled amandmajev, v katerem pa ni cele vrste amandmajev, ki ste jih vi uvodoma citirali – ni amandmajev v temu pregledu, k 30. Členu,  (nadaljevanje) k 32. členu in tako naprej. Mi smo imeli neko situacijo pred časom na Odboru za notranje zadeve, kjer je šlo za nek relativno enostaven zakon. In po tistem, ko je bil ta zakon mesec in pol v Državnem zboru, je koalicija ugotovila, da ni uspela v mesecu in pol napisati amandmajev, in smo zaradi tega preložili obravnavo tega zakona za mesec dni. Danes pa imamo situacijo, da imamo pred sabo neko novelo Energetskega zakona, pomembno temo vsebinsko gledano, celo vrsto amandmajev, katerih večina je bila vložena tekom današnjega dne. Jaz se ne štejem med tiste, ki smo najbolj neumni ali pa ne znamo dokaj hitro brati, ampak, oprostite, jaz tega nisem uspel danes predelati. Do dveh sem vodil sejo odbora, ob dveh sem prišel sem na prejšnjo sejo Odbora za infrastrukturo, pa tudi če bi imel čas eno uro in šestnajst minut, tega ne bi uspel predelati.  Tako je moj proceduralni predlog - in prosim, da ga daste na glasovanje -, da se današnjo sejo prekine in da se jo nadaljuje prihodnji teden.
PODPREDSEDNIK MAG. ANDREJ RAJH
Proceduralno, še enkrat.
Izvolite.
Hvala lepa, predsedujoči. Jaz vztrajam pri tem, da daste ta predlog na glasovanje, ne samo zaradi procedure, ampak predvsem zaradi vsebine.   (nadaljevanje) Jaz ocenjujem, da ne bo mogoče kvalitetna razprava o tem predlogu novele energetskega zakona, da zaradi tega, ker ta kvalitetna razprava ne bo mogoča zna biti, da bodo zavrnjeni kateri od predlogov rešitev, ki bi bili sicer dobri v kolikor bi bili sprejeti pa ne bodo. Menim tudi, da nimamo na razpolago vseh informacij, da bi lahko danes kompetentno odločali. Tako kot sem povedal vsi ti vsebinski amandmaji so prišli tekom današnjega dne na mizo, so vsebinski, ne gre za formalne amandmaje kot smo jih velikokrat deležni pri posameznih zakonih. Delovno telo torej odbor lahko na podlagi 45. člena Poslovnika v okviru svojega delovnega področja zahteva od Vlade in drugih državnih organov ter javnih zavodov javnih podjetij in javnih skladov, katere ustanoviteljica je država pojasnila podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju svoje naloge. Tukaj imamo danes poleg predstavnikov Vlade tudi predstavnike številnih energetskih podjetij, ki jih materija očitno zelo zadeva in od njih bi morali dobiti pisna stališča glede teh amandmajev, ki so bili danes vloženi. Tega nimamo. Nimamo tudi ne mnenja Vlade glede teh amandmajev, ne moremo torej kompetentno odločati in na podlagi določb 45. člena Poslovnika zahtevam, da daste na glasovanje predlog sklepa, da se ta seja prekine in da se jo nadaljuje, ko bomo dobili od Vlade in od državnih organov ustrezne podatke glede materije, ki jo imamo danes na mizi predvsem v povezavi z vloženimi amandmaji.
Jaz sem preveril Poslovnik in v Poslovniku ni temelje za vašo zahtevo, so pa tukaj predstavniki Vlade in predstavniki strokovnih organizacij, ki lahko tokom razprave na vaša vprašanja odgovorijo.
Glejte, to ne drži. Tretji odstavek 45. člena pravi: »Vlada in drugi državni organi, javni zavodi, javna podjetja in javni skladi, katerih ustanoviteljica je država so dolžni nemudoma posredovati zahtevane podatke in posamezne dokumente, ki jih zahteva delovno telo itd., razen če bi bilo to v nasprotju z zakonom.« Jaz predlagam, da glasujemo o tem, da dobimo ustrezne vsebinske podatke glede posledic, ki lahko nastanejo, v kolikor bodo take ali drugačni amandmaji sprejeti.
Kolega Černač, tu so vsi relevantni deležniki in jih lahko tekom razprave povprašate. Jaz nadaljujem s sejo. Predstavnik predlagatelja gospod torej predstavnik Ministrstva za infrastrukturo, državni sekretar, gospod mag. Bojan Kumer.  Izvolite.
Bojan Kumer
Hvala lepa, gospod predsedujoči.  Spoštovana članica, spoštovani člani Odbora za infrastrukturo! Pred vami je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona, ki ga je pripravila Vlada Republike Slovenije. Sprejem te zakonske novele je pomemben tako za državo kot za državljane in seveda tudi končno odjemalce električne energije in zemeljskega plina. Razloga za sprejem novele je več, še posebej je v tem trenutku posebno pomembno to, da Evropska komisija Sloveniji očita nepravilen prenos dve direktiv, to je Direktiva energetske učinkovitosti stavb in Direktive energetske učinkovitosti. Z novelo prav to odpravljamo. Zakon je potrebno uskladiti tudi, zaradi odločbe Ustavne sodišča Republike Slovenije iz leta 2016 in zaradi uskladitve s smernicami za državno pomoč za okolje in energijo 2014-2020. Poleg tega pa predlog novele vsebuje še druge ravno tako pomembne spremembe, s katerimi se odpravljajo pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri izvajanju trenutno veljavnega energetskega zakona oziroma anomalije, ki jih je potrebno odpraviti tako v korist trga kot v korist odjemalcev ter ostalih udeležencev energetskega trga. Predlog novele daje tudi zakonske podlage za marsikatero izboljšavo obstoječih sistemov. Zakon, ki je danes pred vami vsebuje določbe, za katere Vlada verjame, da so dobre in strokovno utemeljene in dovolite, da jih v uvodu nekaj izpostavim.  V dokumentu dolgoročnega načrtovanja se črta državni razvojni energetski načrt in uvaja nacionalno energetsko podnebni načrt skladno seveda z Direktivo o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov. Tako na področju električne energije in zemeljskega plina se briše pojem redni cenik, z čimer bo Agencija za energijo omogočeno njej, da bo lahko vodila primerjalnik vseh cenikov, dobaviteljev in ne samo rednih cenikov kot je to določeno sedaj. Tretjič. Izrecno se izpostavi, da zavajajoč in nepošten način prodaje električne energije in zemeljskega plina prepovedan tudi preko posrednikov, s čimer bodo dobavitelji spodbujeni k poštenemu načinu prodaje. Dodaja se ustrezna zakonska podlaga za obdelavo osebnih podatkov v sistemu naprednega merjenja, s čimer se zakon usklajuje z uredbo   (nadaljevanje) GDPR z ustrezno zakonsko osnovno. Črta se naštevanje sistemskih storitev, daje se ustrezno zakonsko podlago za sprejem uredbe, s katero se bo Vlada Republike Slovenije določila vrste naprav za proizvodnjo elektrike iz OVE in SPTE, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje. Predpisuje se ustrezna zakonska podlaga za samooskrbo z električno energijo proizvedeno iz obnovljivih virov energije. Samooskrba se že izvaja in sicer od začetka leta 2016 na podlagi Uredbe o samooskrbi a obstoječa uredba ni bila dovolj jasna, predvsem pa ni bila dovolj ambiciozna, zato je Vlada Republike Slovenije za sprejem nove uredbe letos marca ta ukrep še izboljšala in samooskrbo omogočila tudi državljanom, ki te možnosti do sedaj niso imeli. Razširi se tudi nabor opravičenih vlagateljev vlog na razpise Agencije za energijo za dodelitev sredstev iz podporne sheme tako, da se izkoristi potencial družbe in družb, ki postavljajo naprave na obnovljivi način, na način, da lahko tudi oni kandidirajo na poziv agencije s projekti, ki jih nameravajo izvesti v sodelovanju z investitorji. Predlog novele sledi evropskim trendom prehoda v nizko ogljično družbo in pomeni pomemben korak k / nerazumljivo/ z evropskim pravnim rodom, aktivnem vključevanju okoljsko ozaveščanje odjemalcev v ta proces. Verjamemo, da predlog novele za državljane, okolje in energetski sektor prinaša veliko dobrega in upam tudi na vaše enako spoznanje ter podporo.  Hvala.
Hvala lepa. Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe?  Izvolite.
Valentina Marolt
Hvala za besedo.  Zakonodajno-pravna služba je dala k predlogu zakona pisno mnenje, ki ste ga prejeli prejšnji teden. V okviru svojih pristojnosti smo dali pripombe, ki izhajajo iz dejstva, da je predlog zakona novela in posega v več različnih določb energetskega zakona, zato je treba prav posebej paziti, da se ohrani notranja skladnost zakona kot celote tudi po sprejetju novele. V svojih pripombah smo opozorili na potrebo po zadržanosti pri uvajanju pravnih fikcij. Dali smo tudi pripombe pravno sistemske narave. Amandmaji, ki jih je vložilo pet poslanskih skupin sledi našim pripombam. Nekatera pojasnila glede na pripombe smo prejeli tudi neformalno v okviru priprave predlogov za amandmaje. Pred objavo predloga zakona v Uradnem listu bomo opravili še nekatere redakcijske popravke besedila.  Hvala.
Hvala lepa. Želi predstavnik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj predstaviti mnenje komisije k predlogu zakona?  Izvolite.
Samer Khalil
Hvala lepa za besedo.  Lep pozdrav vsem skupaj! Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj podpira predlog zakona. V razpravi pa smo izpostavili nekatera vprašanja in stališča, na katera smo prejeli pojasnila direktorja Direktorata za energijo Ministrstva za infrastrukturo in direktorice Agencije za energijo. Med drugim nas je zanimalo, na kakšen način se bo ugotavljajo, da je neki objekt podvržen EU direktivi glede obveznega nameščanja energetske izkaznice na vidnem mestu. Dobili smo pojasnilo, da niti EU direktiva niti Energetski zakon ne definira pojma pogosto zadrževanja javnosti, zato bo podzakonski akt določil tipe nejavnih objektov, na katere bo treba namestiti energetske izkaznice. Medtem, ko zakonodaja nalaga obveznost uporabe biogoriv v prometu se nam je postavilo vprašanje njihovega vpliva na motorje v vozilih. V zvezi s to dilemo je bilo članom komisije pojasnjeno, da na ravni EU standardi dopuščajo mešanje 7 % biodizla v dizel, pri čemer vsi proizvajalci avtomobilov zagotavljajo, da taka mešanica ni problematična. Z vidika omejenosti kmetijskih površin in nizke stopnje samooskrbe s hrano komisija opozarja, da bi morali v Sloveniji omejiti oziroma preprečiti pridelovanja biogoriv iz kmetijskih surovin. Slovenska kmetijska politika mora biti usmerjena v pridelavo hrane in ne energentov. Na vprašanje o pripravljenosti Slovenije na porast porabe električne energije ob načrtovani večji prodaji električnih avtomobilov in rabi toplotnih črpalk nam je bilo pojasnjeno, da sicer novih elektrarn praktično ne gradimo, izjema so sončne elektrarne in počasni premiki na srednji in spodnji Savi, vendar smo z daljnovodi dobro povezani s sosednjimi državami, s čimer dosegamo velike kapacitete na mejah. Dodatno je bilo pojasnjeno, da pričakovana večja poraba električne energije ne zahteva samo večje stopnje proizvodnje elektrike, ampak je nujna, ustrezna z zmogljivost omrežja. Komisija se strinja, da so omrežja z vidika trenutne proizvodnje električne energije pomembna, vendar so z vidika doseganja ciljev na področju OVE v bruto končni rabi   (nadaljevanje) energije ključne spremembe izvora energije v smeri čistejše energije. Na vprašanje o oceni ekološke nespornosti sončnih elektrarn in kaj se bo zgodilo z odsluženimi sončnimi elektrarnami, je bilo pojasnjeno, da njihova izgradnja in delovanje pušča ekološki vtis, vendar v celotni življenjski dobi proizvedejo bistveno več energije kot jo je bilo potrebno za njihovo proizvodnjo. Njihova življenjska doba je dolga in zaradi dragocenih sestavin, elementov ne končajo nenadzorovano na odlagališčih, ampak se reciklirajo. Z vidika energetske učinkovitosti in svetlobnega onesnaževanja, je nujno preveriti veljavno ureditev glede cestne razsvetljave, saj se v praksi dogaja, da je treba pri gradnji oziroma obnovi cest ter pločnikov zgraditi cestno razsvetljavo, ki pa je na določenih odsekih ne bi potrebovali.  Hvala lepa.
Hvala lepa. Želi besedo še kdo izmed ostalih vabljenih? Mogoče najprej predstavniki civilne družbe. Prosim, da se za potrebe magnetograma predstavite.
Katja Huš
Ja, bom pa šla prva. Živijo, moje ime je Katja Huš. Tule nastopam v imenu nevladne organizacije Greeenpeace Slovenija, ker spremembe Energetskega zakona v taki ali drugačni obliki spremljamo že več kot dve leti. Najprej, tudi nas veseli, da je v zakon prišla ta razširjena opcija skupnostne samooskrbe in upamo, da bodo čim hitreje tudi odpravljene nekatere trenutne omejitve, ki so še vedno prisotne, kot na primer omejitev na isto transformatorsko postajo. Ampak v bistvu tule sem danes predvsem, da bi opozorila na dve sporni določili v tem zakonu, za katere menimo, da v takšni obliki ne bi smele biti sprejete. In sicer 12. člen novele zakona, ki kot plačljivo sistemsko storitev po novem uvaja tudi primarno regulacijo in kaj to preprosto pomeni? Posledica te spremembe bo višja omrežnima, višje položnice za gospodinjstva, s temi dodatnimi financami pa bo najverjetneje nagrajen TEŠ kot ena izmed večjih naprav, ki zagotavlja to storitev oziroma Holdnig slovenskih elektrarn, ki ima v lasti pa še druge elektrarne, ki zagotavljajo to storitev. in v bistvu kar je problematično – mi ne vidimo nobene druge motivacije za to spremembo in razloga, kot seveda finančno pomoč premogovni proizvodnji, ki je v rdečih številkah. Ker najprej, slovenski elektroenergetski sistem je eden izmed najbolj zanesljivih v svetu, tudi Ministrstvo za infrastrukturo se je v zadnjih letih rado pohvalilo z indeksom Svetovnega energetskega sveta, ki zanesljivost našega elektroenergetskega sistema uvršča na 3. mesto v svetu, malce slabše se pa odrežemo pri indikatorju okoljske trajnosti , tam pa smo na 58. mestu na primer. Potem, trenutna ureditev glede plačljivih oziroma ne plačljivih sistemskih storitev je skladna z evropsko zakonodajo, torej ni nobene zunanje prisile, ki nas bi motivirala ali pa bi spodbudila to spremembo in seveda z okoljskega vidika pa tudi ni upravičeno nek dodatni javni denar preusmerjati v premogovno proizvodnjo leta 2019.  In potem, na kar bi še želela opozoriti poleg te plačljive primarne regulacije je pa, 64. člen, ki govori o t.i. statističnih prenosih energije iz obnovljivih virov energije in tudi preprosto kaj to pomeni. Zadnja leta imamo v Sloveniji skoraj popolno stagnacijo na področju obnovljivih virov energije, vlade od leta 2010 naprej niso naredile praktično nič in seveda to neaktivnost bi zdaj želeli prekriti tako, da bi naše cilje na tem področju dosegli na način, da bi preprosto te odstotke obnovljivih virov energije, kupili pri drugih državah in si jih statistično pripisali kot naše.  Torej, da bo Slovenija na papirju dosegala cilje obnovljivih virov energije, to ne bo imelo nobenega ekvivalenta v realnem svetu. Zaradi tega bosta še vedno stali dve vetrnici v Sloveniji, ampak si jih bomo s to neko kreativno ekonomiko, lahko   (nadaljevanje) dodali kot svoje in v bistvu kar je problematično je, da ta statistični prenos kot je trenutno zapisan, ni časovno omejen, kar pomeni, da bo to nek izgovor oziroma to neko… kako bi rekla - izgovor oziroma rešilna bilka za neaktivnost vlad, še lahko trajala naprej in se lahko vprašamo, kakšna je potem motivacija, da bi dejansko vlagali v razvoj sončne, vetrne energije v Sloveniji, če si lahko preprosto kupimo naš napredek pri drugih državah, ki so recimo presegle svoje cilje, tako da to je po našem nesprejemljivo. In zadnje. V tem členu kar je problematično je seveda tudi to, da bi se ta statistični prenos financiral lahko oziroma bi se financiral iz podnebnega sklada, ki pa so finance, ki naj bi bile namenjene ukrepom za blaženje podnebnih sprememb, prilagajanje podnebnim spremembam, ne pa nekim – kako bi rekla, trgovanjem z odstotki in kot neka rešilna bilka ali pa prikrivanje neaktivnosti Slovenije na tem področju. Tako da čisto kratek zaključek. Zakone je treba gledati z vidika tega kar omogočajo in tukaj te dve spremembi – ja, na eni strani omogočata nek dodatni finančni tok, ki bi bil povezan s premogovno proizvodnjo v Sloveniji in višjimi stroški za gospodinjstva oziroma odjemalce električne energije. Druga sprememba pa v bistvu omogoča neko lažno doseganje napredka v Sloveniji na področju obnovljivih virov energije, ki nima nobene konkretne posledice dobre za lokalne skupnosti v Sloveniji in menimo, da bi moral enk javni denar leta 2019, resnično biti usmerjen v ukrepe, ki zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov ali pa nas pripeljejo kakršenkoli korak bližje opuščanju premogovne proizvodnje v Sloveniji in ti dve spremembi ne naredita nič od tega, ampak nas kvečjemu peljeta stran od tega in zato pozivamo tudi danes vas, da jih v tej obliki ne sprejmete. Hvala.
Podpresednik Andrej Rajh
Hvala lepa, gospa Huš. Gospod želite vi besedo? Prosim, da se predstavite.
Tomislav Tkalec
Hvala lepa za besedo. Najprej lep pozdrav tudi iz moje strani! Tomislav Tkalec, Focus — Društvo za sonaraven razvoj. Pa bom bolj kratek, ker je že kolegica večino zadev povedala. Pozdravljamo določene spremembe, ki se nahajajo v zakonu, sploh vključitev samooskrbe z električno energijo iz OVE, pa tudi razširitev možnosti samooskrbe iz individualnih primerov na t.i. skupnostne rešitve. Opozarjamo pa na ti dve problematiki oziroma problematična predlagana člena na 12. člen. Ne vidimo potrebe po širitvi plačljivih sistemskih storitev. Primarna regulacija se trenutno zagotavlja v zadovoljivi meri, tudi sistem deluje zelo stabilno. Gre za javna podjetja, ki jim državljani oziroma uporabniki elektroenergetskega omrežja ne rabijo plačevati še ekstra za določene storitve, ki se trenutno izvajajo brezplačno. 44. člen pa glede plačevanja statističnega prenosa obnovljivih virov energije. Na žalost smo prišli do te faze, da je to bolj kot ne realnost, da bomo morali plačati ta statistični prenos, ker sami ne bomo zagotovili v državi, izpolnili cilja za leto 2020. Nikakor se pa ne strinjamo, da bi morala ta sredstva priti iz podnebnega sklada, kot je predlagano in kot je tudi zapisano v enem od amandmajev. Ministrstvo pristojno za energijo je odgovorno za trenutno stanje na področju obnovljivih virov energije in ne doseganje ciljev, zato menimo, da tudi to ministrstvo mora pokriti te stroške.  Najlepša hvala.
Hvala lepa. Želi besedo še kdo od ostalih vabljenih? Izvolite, prosim, da se predstavite.
Aleksander Mervar
Hvala za besedo. Aleksander Mervar, direktor Elesa. Lahko tudi kaj komentiram predhodne stvari, z argumenti? Je dovoljeno? / Oglašanje iz dvorane/ Poglejte, bom takole rekel. Omenjata se 12. pa 44. člen. Uvedba primarne regulacije – jaz sem par izjav dal, ker pa cene razen Balkana, cela Evropa ima to urejeno in se to plačuje. Država, katera to nima urejeno plačljivo, firme, katere lahko nudijo primarno regulacijo na nivoju Evrope, ne morejo, ta država ne more viška kapacitet dajat na skupni trg. V Evropi potrebujemo 3 tisoč megavatov primarne regulacije. Slovenija ima približno 50 megavatov, odvisno, kakšen je režim obratovanja elektrarn. 50 megavatov razpoložljive primarne, ELES potrebuje med 14 do 15 megavatov primarne. Zakaj 14 do 15? Zato, ker obstajajo pravila Evropskega združenja sistemskih operaterjev, ki določa, kako se to, bom rekel, določi ta višina. Teh 35 megavatov pomeni po cenah, ki veljajo, po katerih plačuje recimo avstrijski APG, 7 milijonov pa pol na leto. Nikogar ne skrbi, da lahko potem, da vsako leto potencialno 7 milijonov pa pol stran vržemo. Po drugi strani se bojite za končne cene za kupce električne energije. Ali veste, da na primer, tisto, kar vas mora resnično skrbet za končne kupce je, koliko bo cena elektrike v prihodnosti od vsega tega, kar se pripravlja. Teh 2 milijona pa pol, mi verjemite, da ELES, če bo samo to problem, ne bo rabil povišanja »obračnine«. Omrežnina, pa bi bilo »fajn«, da si to zapomnimo, za prenosno omrežje, je šla 20 % dol v zadnjih letih. Zaradi tega, ker smo za 17 milijonov uspeli podpisat brezplačnih najemov izven Slovenije, ker smo našli sistem, ki nam ga omogoča evropski / nerazumljivo/ in imamo te rezerve zakupljene, bom rekel, v Bosni in na Hrvaškem. Kaj je pa glavni problem, naš? Če nekomu ne plačaš, ne gre za pomoč, gre za storitev. Ne gre za pomoč, gre za storitev, katero firme nudijo in če jaz nimam plačljive storitve tudi nimam pogodbene kazni in ko bo ELES dobil kontrolo od EMCO, bo plačal kdo kazen? ELES. Nekdo se bo spraševal, kaj je delal direktor ELES, ker ni zagotavljal primarne? Se »zastopimo«? Ne moreš ti nekoga kaznovat za nekaj, če nič ne dobi. Kdo bo nudil primarno? Ko sem nastopil funkcijo, je edini v tej državi in smo bili kar naprej, smo dobival pripombe in smo bili tudi že v enem postopku, je samo od Ljubljanske, te, to, zdajšnja enota, energetika, nudila to primarno in jaz sem z letom 2014 pričel z aktivnostmi, da uredimo proizvajalce, da nudijo tisto, kar je bilo zapisano, ampak mi nismo imeli nobenega argumenta v rokah. Šele agencija je na podlagi naše zahteve uvedla proti njim nadzor. Se spomniš direktorica, kajne? In, primarno regulacijo lahko nudi tisti, kateri se pri nas testira in pri nas testa ni preživel ne blok 5, ne blok 6, nuklearka ni sposobna, ker nima tehnike, tako da so kvalificirane predvsem Hidroelektrarna Avče in pa TE-TOL. Zato je, bom rekel, zaradi tega, da to, če hočemo, bom rekel, biti elektro energetsko usmerjeni v Evropo, potem bodimo tudi, bom rekel, na vseh področjih, ne samo na tistem, katerem komu paše, vsak imamo svoje probleme. Še en podatek, ki je tudi »fajn«, da se ve, pa se premalokrat pove, pa bom danes izkoristil. Veste, da smo sedmi v Evropi po deležu nizko ogljične proizvodne elektrike, sedmi. 48 % nad Nemčijo, ki se tako zelo rada hvali. Poglejte podatke, si ne izmišljujem, imate »EMCO e«, data portal ali pa na, kaj je že, na Eurostatu, kajne? Toliko. Upam, da sem bil jasen, jaz predlagam, da se to uvede in trdim, da zaradi teh 2 do 2 pa pol milijona, ne bo šla omrežnina gor. Niti ni »mus«, da sploh kdo v Sloveniji to dobi, ker s 1. 1. 2020, bomo mogli mi primarno regulacijo dati na javno dražbo, tako kot ostale storitve. Hvala.
Hvala lepa. Želi besedo še kdo od vabljenih? Ja, izvolite gospa, prosim, da se predstavite.
Duška Godina
Hvala za besedo. Duška Godina, direktorica Agencije za energijo, ki je regulator energetskega trga. Naj poudarim, da v celoti podpiramo predlagane spremembe in dopolnitve Energetskega zakona. Sodelovali smo z našimi pobudami in predlogi sprememb tudi sami. Lahko rečem, da so bile korektno in ustrezno upoštevane vse naše pripombe, predlogi za spremembe in dopolnitve in ocenjujemo, da je ta sprememba zakona nujna, ne samo z vidika priključitve kazni, ki Sloveniji grozi zaradi ne prenosa evropskih direktiv v naš pravni sistem, ampak tudi zaradi učinkov, ki jih imajo te spremembe na samem trgu. Osredotočila se bom zgolj na tiste, ki so povezane tudi z delom agencije. Omenjena je bila že sprememba pri pojmovanju oziroma ukinitev pojma redni cenik. Agencija za energijo vodi primerjalnik ponudb in to spremembo pozdravlja kot zelo dobrodošlo, predvsem za odjemalca, ki je seveda za regulatorja v ospredju. Namreč, po tej spremembi, bo agencija lahko primerjala prav vse ponudbe na energetskem trgu, kar pomeni bistveno večjo transparentnost za odjemalce in bistveno večji vpliv na menjavo dobavitelja oziroma na aktivnejšo vlogo odjemalca na našem trgu. Naslednja je nujno potrebna sprememba s področja varstva osebnih podatkov. Slovenski operaterji namreč na podlagi tretjega svežnja direktiv že vlagajo v napredne merilne sisteme. V lanskem letu je informacijska pooblaščenka izdala popolnoma jasno odločbo, da tako podrobno zbiranje podatkov, kot jih omogočajo napredni merilni sistemi, predstavlja osebne podatke in za katere v trenutno v Energetskem zakonu, operaterji nimajo pravne podlage, kar pomeni, da brez uvedbe in to nujne uvedbe podlage za pridobivanje teh podatkov, tvegamo »nasedlo« investicijo v napredne merilne sisteme, ki jo skozi omrežnino plačujejo odjemalci. Zato to spremembo smo tudi, kot sami predlagali, kot izredno nujno. Potem se bom dotaknila še področja sistemskih storitev in bi opozorila na to, da predlog sprememb na tem področju ne pomeni uvedbe plačljive sistemske storitve primarne regulacije. Če se dobro pogleda, se z 12. členom teh sprememb spreminja 74. člen Energetskega zakona, ki daje podlago Agenciji za energijo, da regulira cene sistemskih storitev in z odpravo oklepaja, kjer so naštete zgolj nekatere sistemske storitve, se omogoča agenciji, da regulira tudi področje primarne regulacije. Že sedaj pa je v zakonu, v 11. točki 54. člena popolnoma jasno navedeno, da je sistemski operater, torej ELES, zadolžen za nakup sistemskih storitev, kar pomeni vseh sistemskih storitev na trgu, na tržen in nediskriminatoren način, torej po tržnih načelih. Tako da, bi bilo škoda tako pomembne spremembe zaustaviti zaradi posega v 74. člen Energetskega zakona, ker gre zgolj za dodatno podlago za Agencijo za energijo, ki bi z svojo regulacijo pomembno prispevala k temu, da te cene ne bi bile previsoke. Kar se tiče podporne sheme, moram prav tako poudarit, ker smo, nismo sicer v vlogi snovalca politike, to je na strani države, smo pa pomemben izvajalec na tem področju. V zadnjih dveh letih smo izvedli štiri javne pozive. Na vsakem javnem pozivu je, na podlagi politike in odločitev države, bilo namenjenih 10 milijonov evrov za spodbujanje novih projektov, za vlaganje v proizvodnjo iz obnovljivih virov energije. Tako da lahko rečem, da je država na tem področju naredila veliko, trenutno pa na Agenciji za energijo ugotavljamo, da glede na zakonodajo - seveda projekti, ki so bili pri nas izbrani, rezervirajo vsa ta sredstva - 3 leta imajo čas, da realizirajo svoje projekte, med njimi imamo kar nekaj vetrnih elektrarn, ki pa zaradi preprečevanja oziroma zaradi težav z umeščanjem v prostor, ne pridejo do realizacije, ne zaradi tega, ker Vlada ne bi izvajala svojih ukrepov, temveč bolj na strani umeščanja v prostor. Tako da, na tem področju se dogajajo pomembni premiki. Tudi v tem letu, / nerazumljivo/ smo že dokončali 1 javni razpis, načrtujemo ponovno novega, tako da, tudi na tem področju podporne sheme, podpiramo uvedbo novega pojma, to je promotorja, ki bo pomembno prispeval k dvigu in interesa pri vlaganju, tudi pri posameznikih, pri fizičnih osebah, pri vlaganju v proizvodne naprave na obnovljive vire energije. Ob tem pa naj še pozdravim samo, zelo dobrodošle spremembe na področju samooskrbe. Naj poudarim, da je to eden izmed zelo pomembnih ukrepov, tudi iz vidika Evropske unije, ki se zelo odraža v pravkar sprejetem svežnju, z naslovom Čista energije za vse Evropejce, zato v Agenciji za energijo podpiramo v celoti predlagane spremembe in dopolnitve Energetskega zakona. Hvala.
Hvala lepa. Želi besedo še kdo od vabljenih? Izvolite, gospod Ribič. Prosim, da se še predstavite, koga predstavljate.
Andrej Robida
/ vklop mikrofona/ drugače pa tukaj predstavljam tudi GIZ, to se pravi, distribucijska podjetja Slovenije.  (nadaljevanje) Jaz bi najprej pohvalil pristojno ministrstvo za strokovni in pa dialog, katerega prej nismo bili deležni. Veseli smo, da smo bili v kar nekaj točkah, to se pravi in v vsebinah zakona uslišani – ne o vseh, ampak bistveno podpiramo ta zakon in mislim, da smo tisto, kar smo želeli, tukaj tudi dobili.  Potem, ne bom našteval vseh sprememb, vendar nekaj, osredotočil se bom pa na par bistvenih. Prvič. Pozdravljamo, da je končno pravilno in ustrezno urejeno, da se bo zavarujoč in nepošten način prodajanja električne energije in zemeljskega plina končal preko posrednikov. Mi smo imeli s tem kar precej težav in je to zdaj v zakonu urejeno.  Potem bi pohvalil tudi zelo kvalitetno in ustrezno zakonsko ureditev za obdelavo osebnih podatkov v sistemu naprednega merjenja kar je že kolegica opozorila in povedala.Potem poudaril bi tudi, da je strokovno pravilno, da se črta naštevanje sistemskih storitev, ki niso potrebni, da jih omenjamo v energetskem zakonu, ker jih imamo v ostalih podzakonskih aktih v omrežnih kodeksih in ki so tudi zavezujoč dokument za vse operaterje v omrežju. Potem pa zadnjo stvar, ki je bila tudi že prej… jo je kolegica mislim, da iz Greenpeace omenila. To pa je samooskrba z električno energijo. Da to je za distribucijske… tukaj bi se mogoče malo bolj ustavil. To je za distribucijska podjetja velik korak in tukaj moram povedati, da se tudi sami distributerji nismo s tem strinjali. Da je predvsem pri nas bilo na tej točki kar veliko nasprotovanja, ampak jaz mislim, da je to potrebno. Bi pa opozoril, da v prvem koraku poskušajte razumeti, da tako kot ste omenila, da se ne da vzpostaviti trgovanja med transformatorskimi postajami zaradi tega ker bi imeli s tem prevelike stroške in v bistvu v tem trenutku za to tehnično nismo usposobljeni. Tukaj prosim, da nam daste nekaj prehodnega časa, da v bistvu najprej nekako osvojimo ta prvi korak, ki je tudi za nas velik. Kot veste se je zdaj na distribucijskem omrežju dogajajo največje spremembe. Mi zdaj v zadnjem času ugotavljamo, dobivamo vsak dan nove zahteve za priključke sončnih elektrarn, vedno več je toplotnih črpalk, pred nami je e-mobilnost, električna vozila – vse to distribucijsko omrežje strašansko obremenjuje in mi že zato kar se zdaj dogaja, nimamo več sredstev. Tukaj bi tudi opozoril, da se ne zanašati na to, da je slovensko energetsko omrežje tako visoko na vseh lestvicah. To se nam lahko zelo hitro podre. Nekatere naše transformatorske postaje obratujejo že na robu zmogljivosti. So več kot 100 % obremenjene čez celo leto in ta procent se bo samo še dvigoval in tukaj bodo potrebni veliki vložki v omrežje. Zdaj si predstavljate, da imate proizvodni vir na eni transformatorski postaji, kjer ni nobenega porabnika, na drugi transformatorski postaji v območju druge transformatorske postaje imate ponor, to se pravi imate porabnike in tukaj moramo na dveh straneh ojačiti omrežje. Na eni strani… tako da to je povezano s precej velikimi stroški. Potem tudi tukaj poleg fizikalnih težav pri nadzoru frekvenc obratovanja in napetostnega profila posameznega uporabnika, tukaj namreč v kolikor je priključni proizvodni vir na področju, kjer ni porabe - to sem že povedal, efekti povečanja napetosti na merilnih mestih, s tem povzroča povezano… gre napetost na merilnem mestu lahko izven zagotovljenih standardov kakovosti, kar bo privedlo do pritožb uporabnikov in plačevanja penalov za zagotavljanje teh standardov.  Potem, zelo bi zapletlo izvajanje bilančnega računa, ki ne bi mogli biti usklajeni s posameznimi distribucijskimi področji. proizvodnja, ki se sicer po ključu delitve razdeli med merilna mesta, se bo z vidika obračunskih podatkov odrazila v več distribucijskih področjih v večini bilančnih pripadnostih, kar bo pomenilo diskrepanco podatkov. To se pravi, danes obvladujemo podatke, vemo, kako se na eni transformatorski postaji porabi   (nadaljevanje) in koliko se proizvede. V bistvu to mešanje, za to zdaj trenutno nimamo niti zadosti tehničnih sredstev, da bi take stvari obvladovali. Tako tu apeliram na to, da počakamo eno obdobje, da v bistvu nekje osvojimo to, kar imamo trenutno pred sabo, in se potem v naslednjem koraku usposobimo tako, da bomo lahko trgovali tudi med transformatorskimi postajami. Drugače pa zakon podpiramo in želimo, da se čim prej sprejme. Hvala.
Hvala lepa, gospod Ribič.  Želi besedo še kdo od vabljenih? Ugotavljam, da ne.  Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih in vloženih amandmajih v okviru druge obravnave predloga zakona.  Odboru predlagam, da po opravljeni razpravi najprej glasujemo o amandmajih ter nato v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 128. člena Poslovnika Državnega zbora o vseh členih predloga zakona skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.  V razpravo dajem člene od 1. do 10., h katerim ni vloženih amandmajev. Žali kdo razpravljati? (Ne.) Zaključujem razpravo. / oglašanje v ozadju/ A, kolega Mesec, izvoli.
Hvala za besedo.  Na začetku razprave je navada, da se razpravlja o vseh členih in se predstavi amandmaje. Kot veste, smo v Levici vložili štiri amandmaje, nekako rdeča nit teh amandmajev je, da želimo zeleno energetiko. Pa bom začel od zadaj. Prvi amandma, ki ga vlagamo k 44. členu, je glede statističnih prenosov. Namreč, Slovenija je v okviru Direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov zavezana, da do leta 2020 doseže 25 odstotnih točk deleža obnovljivih virov energije v skupni rabi bruto končne energije in 10 % obnovljivih virov v prometu, in potem se ti cilji stopnjujejo. Problem, ki ga imamo, je naslednji. Ministrstvo ocenjuje, da Slovenija ciljev, h katerim se je zavezala glede deleža obnovljivih virov, ne bo dosegla. Zato predlaga, da se v zakon vnese možnost statističnih prenosov, kar pomeni, da, recimo, če Slovenija cilj zgreši, preseže ga pa Španija, lahko Slovenija od Španije odkupi tisti delež, ki ji manjka. To je sporno z več vidikov. Prvič je sporno zato, ker je to potuha za neambiciozno domačo zeleno energetsko politiko. Se pravi, namesto da bi razvijali domače kapacitete obnovljivih virov energije, bomo trošili denar za to, da bomo kupovali statistike v tujini. Drugič, problematično je zato, ker Stranka Alenke Bratušek, ki vodi Ministrstvo za infrastrukturo, z amandmajem predlaga, naj se to financira kar iz Sklada za podnebne spremembe. Se pravi, ta sklad se polni iz evropske sheme ETS kuponov in je namenski, ta sklad naj bi se uporabljal ravno za gradnjo kapacitet obnovljivih virov energije pri nas. Ministrstvo, ki je pripravilo to spremembo, pa zdaj predlaga, da naj ta sklad enostavno služi temu, da si bomo popravljali statistike glede obnovljivih virov energije s tem, da bomo to statistično kupovali v tujini. Zato mi predlagamo, da se to briše in da se s tem državo in ministrstvo obveže, da bomo te cilje, h katerim je Slovenija zavezana, tudi dejansko dosegli.  Druga zadeva, ki jo predlagamo, pa je bilo že nekaj rečeno o njej, je glede skupnostne samooskrbe iz obnovljivih virov energije. Ena od pozitivnih stvari v tem zakonu je 32. člen, s katerim se ureja tako imenovana skupnostna samooskrba z električno energijo. Če malo banaliziram, kaj to pomeni. To je bilo storjeno na predlog Levice, mi smo v prejšnjem mandatu pripravili zakon s to rešitvijo. Potem je bil, ko je prvič padel ta krovni zakon, kar sem govoril na začetku, narejen hibrid, se pravi, zlepek vladnega in našega predloga, in to je prišlo   (nadaljevanje) iz našega predloga, omogoča pa naslednjo zadevo: do zdaj imaš lahko sončne celice na svoji hiši za lastno uporabo; s tem 32. členom pa se omogoča, da se znotraj ene transformatorske postaje vzpostavlja skupnostne sončne celice, recimo, če se zbere deset investitorjev, lahko postavijo svojo mini sončno elektrarno in bodo iz tega delno napajali svoje potrebe po električni energiji. Kar je bil naš prvotni namen in kar skušamo zdaj z amandmajem narediti, pa je, da to ne bi bilo samo znotraj ene transformatorske postaje, ampak da bi lahko, recimo, jaz sem iz Železnikov, tam je vas Zali log in v tisti vasi Zali log je hiša, ki mislim, da je osem mesecev na leto brez sonca, se pravi, je zelo neugodno / smeh/ tam postavljati sončne celice. In, recimo, če bi se lastniki te hiše vseeno odločili, da bi sončne celice imeli, bi bilo bolj smiselno zanje, da investirajo vanje nekje na Primorskem, kjer je bistveno več sončnih dni, bistveno boljši izplen in zato bistveno boljša investicija. Problem je, da to ni znotraj njihove transformatorske postaje, je v drugem delu države. In kar bi mi radi naredili, je, da se tem ljudem, ki se odločijo za to investicijo, recimo, se zbere krog stotih ljudi, investirajo v sončno elektrarno na Primorskem, da se jim to statistično prizna na njihovih bilancah za energijo; se pravi, to investicijo smo opravili, torej smo upravičeni do nekega odpustka na položnici. To je naš amandma k 32. členu. Njegov namen pa je spodbujanje malih investitorjev, da investirajo v obnovljive vire energije in bodo s tem tudi pripomogli k zasledovanju ciljev, ki sem jih prej omenil in za katere se ministrstvo boji, da jih bomo zgrešili, torej, da bomo imeli večji delež obnovljivih virov energije v našem energetskem miksu.  Tretja zadeva, ki jo predlagamo, je glede potrdil o izvoru. Potrdila o izvoru pri elektriki so bila uvedena zato, da bi lahko potrošniki električne energije, recimo, kupili nek zeleni paket. Bi rekli, mi želimo samo elektriko iz obnovljivih virov energije, nočemo, da za nas proizvaja elektriko TEŠ, zato smo tudi pripravljeni malo več plačati. In bi jim distributer lahko ponudil paket, ki bi to omogočal. To imamo zdaj, to je trenutna ureditev. Problem je, da ta ureditev ni zares zaživela in da gre večina teh izdanih potrdil glede energije, proizvedene iz obnovljivih virov, v tujino, kar 64 %, domači trg pa ni nikoli zaživel. Zdaj pa iz nam neznanih razlogov skuša ministrstvo uvesti oziroma še razvodeniti to obstoječo ureditev, ki že tako ne deluje, na način, da ne bi dobili potrdil samo za obnovljive vire energije, ampak za vse vire energije. Se pravi, bi dobili potrdila tudi za, recimo, elektriko iz TEŠ ali pa iz NEK, in očitno bi lahko potem distributerji prodajali, recimo, energetski paket »Slovenska energija, slovenskega lignita v TEŠ«. Mi ne vidimo popolnoma nobenega smisla v takem marketingu, gre kvečjemu v konflikt v bistvu z osnovnim namenom tega sistema, ki je bil spodbujati potrošnike, da pripomorejo k razvoju obnovljivih virov energije. Zdaj pa to razvodenimo in se kvečjemu oddaljujemo od tega cilja, namesto da bi našli neko rešitev, da bi sistem, ki ga imamo, oziroma ureditev, ki jo imamo, dejansko zaživela. Zato predlagamo, da se ohrani obstoječa ureditev, ki je boljša od te, ki je predlagana.  Četrta stvar, ki nas moti in bi jo črtali, pa je plačljiva primarna regulacija; o tem je bilo tudi že nekaj rečenega na začetku. Naš glavni zadržek je naslednji. Gospod Mervar je prej rekel, da se to ne bo poznalo na položnicah in da bo to stalo približno 2 milijona in pol. Pred enim letom in pol, ko je prvič prišel v zakon predlog o plačljivi primarni regulaciji, vaša ocena ni bila 2 milijona in pol, ampak milijon in pol. Se pravi, te ocene so vse tako, čez palec. In kar nas skrbi tukaj, je, prvič, da bodo potrošniki plačali   (nadaljevanje) za to, drugič, da bo, glede na to, da primarno regulacijo zagotavljajo predvsem hidroelektrarne, TETOL in TEŠ, da bo, a, to dodatna subvencija za TEŠ, ki vsako leto pridela milijonske izgube - letos, ravno včeraj je bila novica, jo je pridelal kar 58 milijonov -, torej bi jim neka dodatna sredstva zelo prav prišla, drugo pa, da glede na to, da je TEŠ v skupini HSE, pa tudi če bomo plačevali hidroelektrarnam primarno regulacijo, bodo one svoje dobičke morale preko HSE zlivati v TEŠ, zato da bomo polnili luknjo tam. To sta dve stvari, ki sta tu sporni; lahko nas poskušate še prepričati, ampak to je naše stališče, zakaj je to nesprejemljivo.  Splošno stališče glede tega zakona pa je, da uvaja nekaj pozitivnih stvari, nekatere sem omenil, to je, omogoča skupnostne investicije v obnovljive vire energije, so dobre določbe glede izogibanja ali pa zmanjševanja prevar pri prodaji nekih paketov. Ima pa pač te sporne določbe. Mi bomo zakon podprli, če se upoštevajo naši amandmaji; če se naši amandmaji zavrnejo, bomo glasovali tudi proti zakonu. Smo pa pripravljeni se tudi s koalicijo še enkrat usesti in se o amandmajih pogovoriti pred glasovanjem. Hvala.
Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Če ne, bi se rad odzval na nekatere izjave kolega Mesca.  Glede statističnega prenosa in plačila iz Sklada za podnebne spremembe. Res je, Evropska unija omogoča, da države članice skupaj investirajo v projekte obnovljivih virov energije tam, kjer se to najbolj splača. In zdaj, če je izpostavil primer Španije, kjer imajo 4 do 5 tisoč ur sonca, pri nas pa tisoč, pomeni, da na enak vložen denar Slovenija dobi v Španiji štirikrat večjo proizvodnjo. In investicija se lahko preko tega sistema plačuje tudi v Španiji, saj to je v bistvu naša investicija in naša elektrika. To omogoča ta uredba.  Kar se tiče primarne regulacije, bi pa rad povedal, da izključno zagovarjamo, da mora vsako podjetje, ki jo zagotavlja, za to dobiti plačilo, za opravljeno, ker to je povezano s stroški, z delom. Jaz ne morem sprejeti, da naj nekje delavci za to delajo zastonj ali pa firma pritiska na delavce, naj bodo bistveno bolj učinkoviti ali pa kaj takega, in mora pač Eles, ki je to po zakonu dolžan zagotavljati, tem dobaviteljem primarne regulacije to plačati. Hvala lepa. / izklop mikrofona/
Ja, eno je, da vseskozi govorimo o energetski samooskrbi. Tako mi ni jasno, zakaj se pa ravno pri obnovljivih virih energije bi pa oddaljevali od energetske samooskrbe in zakaj ne bi zavezovali države, da postane ogljično nevtralna čim prej. V Evropi je kup držav, ravno prej sem videl, Finska je napovedala, da se bo razogljičila do leta 2035. Mi se pa tu pogovarjamo - zadnjič je celo minister za okolje in prostor, pa je med bolj progresivnimi v tej Vladi, rekel, da bomo TEŠ zapirali šele leta 2038, pa ta proizvede, če se ne motim, tretjino CO2 izpustov v tej državi. Skratka, naš predlog, pobuda tu je, da bodimo bistveno bolj ambiciozni glede podnebne in zelene politike in ne dajati potuhe Energetiki, da si popravlja statistike s kupovanjem kuponov v tujini.
Kolega Černač, želite besedo? Izvolite.
Hvala lepa.  Če se zdaj navežem na to slednje. Vsi se s tem strinjamo, da je treba več narediti na obnovljivih virih energije, ampak iz kje pa naj bi ta energija prišla, če Vlada na drugi strani ustavlja projekte na hidroelektrarnah Mokrice, na Muri, kjer je na avstrijski strani preko 30 objektov, pri nas ne bo očitno nobenega   (nadaljevanje) in tako naprej. Samo iz fotovoltaike ta energija ne more priti pa tudi iz vetra verjetno ne. Tako da moramo biti tukaj dosledni oziroma ne razumem te Vlade. Na eni strani govori, da novelo zakona dela v tej smeri, na drugi strani pa ne sprejme ukrepov, da bi več obnovljivih virov proizvedli glede na to, da imamo ustrezne resurse v tej državi.  Omenjeno je bilo s strani predstavnika distribucijskih podjetij in s strani direktorja Eles neka pohvala tej noveli Energetskega zakona in je bilo rečeno, da so zelo zadovoljni s tem zakonom. Ravno to bi moralo skrbeti, ker če bi kdo moral biti zadovoljen z zakonom bi morali biti uporabniki, potrošniki. Jaz nisem slišal kakšnega posebnega zadovoljstva s strani uporabnikov oziroma potrošnikov v zadnjih letih, prej nasprotno. Že, ko je bil ta zakon sprejet - pred šestimi, sedmimi leti mislim, da je to bilo - šestimi, petimi je bilo veliko govora o tem, da na področju potrošnika ni bilo narejenega praktično ničesar. Za povprečnega potrošnika ta zakon in tudi ta novela ne prinaša nič dobrega. Ne prinaša, o čemer sem govoril zadnjič neke debirokratizacije, na katero moramo biti še posebej pozorni glede na to, da imamo na tem področju v tej državi monopol - tudi če ga vi ne priznavate, to je monopol - in ne samo na področju distribucije tudi na področju trga za električno energijo. Zaradi tega bi morala biti Vlada in pristojno ministrstvo še posebej tankočutno, ko gredo spremembe zakonodaje in jaz sem o tem govorili zadnjič na plenarki. Izrazil sem pričakovanje, da bo ta novela izkoriščena tudi v tej smeri in žal ni. Nobeden od amandmajev, ki so vloženi na ta zakon danes ne gre v smeri, da bi bil položaj povprečnega uporabnika boljši, nobeden. Gospod Mervar je prej govoril o tem kako se je omrežnina znižala. Povprečen uporabnik - oprostite - tega na svojem žepu ni občutil. Če se ne bi električna energija v zadnjih letih pocenila bi bila ta položnica še bistveno višja kot je. Nižja je samo, zaradi tega, ker so cene padle, ampak dve tretjine položnic so taki in drugačni prispevki, dve tretjini položnice. Gospod, ki tam čez zmajuje z glavo očitno ne plačuje položnic. Jaz jih in vem koliko na položnici je takih in drugačnih obremenitev, govorim o vseh, tretjino približno predstavlja električna energija v grobem, vse ostalo so take ali drugačne obremenitve. To je eden vidik, ki ga ta zakon ne naslavlja oziroma ne rešuje tega vprašanja. Drugi vidik, ki je tudi pomemben pa ni nepomemben, o katerem sem tudi govoril je preprečevanje nepotrebnih birokratizmom, ki jih je v tem zakonu ogromno in nič od tega se ne odpravlja pa bi se lahko. Iz tega vidika moram reči, da imam jaz eno dilemo glede tega ali je ta novela tisto, kar ta trenutek potrebujemo. V enem delu gotovo da in gre v pravi smeri in zaradi tega ne razumem, zakaj se ta trenutek, ko se pač ta zakon novelira - ne novelira se vsako leto - ne izkoristi tudi za tisti del, kjer bi lahko tudi potrošniki imeli več od tega.  Za vas verjetno zgodbe, ki se vežejo na energetsko izkaznico niso pomembne, ampak za povprečnega državljana pa so. Takrat, ko je bila uvedena je bilo predlagano, da naj se tukaj naredi eden normalen in enostaven sistem kot ga poznajo nekatere države, ko si človek vtipka podatke v računalnik in mu bruhne ven te podatke v obliki energetske izkaznice in jo istočasno tudi vnesejo v register, ki naj bi ga vodilo ministrstvo mi imamo pa sistem veste kakšen. Bil je uveden s tem Energetskim zakonom in se s to novelo nič ne spreminja. Uveden je bil, ko je bil državni sekretar isti kot je danes. Seveda pa je bilo tudi dosti dobrih stvari in tudi danes v tem zakonu je dosti dobrih stvari in jih je potrebno podpreti. So pa zadeve, ki očitno ne bodo urejene oziroma vprašanje če jih bo mogoče urediti na sami seji Državnega zbora, glede na to, da bodo očitno nekateri členi, v kolikor bodo amandmaji sprejeti ostali odprti.
Hvala lepa, kolega Černač. Želi še kdo besedo? Izvolite, državni sekretar.
Bojan Kumer
Hvala lepa.  Da se na kratko oglasim k splošni razpravi in pa, da komentiram vse amandmaje oziroma vse trditve, ki so bile.   (nadaljevanje) Mi smo res se potrudili v okviru vseh strokovnih deležnikov, da smo vršili ta dialog, da združimo vso znanje, ki je prisotno ne samo v energetskem sektorju, ampak tudi izven tega, zato da damo karakter zakonu, da je čim bolj strokoven. Hkrati smo tudi s kar nekaterimi ciljnimi družbami tudi gospodarstvo, Obrtno zbornico, Gospodarsko zbornico, nekaterimi združenji, Energetsko intenzivno podjetje vršili dialog, kjer lahko. Je pa mogoče res vaša ugotovitev, da cel mehanizem Evropske unije temelji na nekem birokratizmu in da smo imeli tretji energetski paket zimski sveženj, ki je mnogo stvari naložil, da jih je treba implementirati. Ena takšna je bila tudi energetska izkaznica, kjer smo tudi po vaši zaslugi maksimalno možno razbremenili oziroma olajšali zato, da smo pravilno še vedno v okvirjih zahtev evropskih direktiv in pa takratnih dveh uredb prinesli v slovenski pravni red. Eden amandma smo morali popraviti, kjer smo šli preveč na drugo strani, kar je dobro, da danes tukaj to popravljamo. Vse ostalo pa je bilo takrat korektno izvedeno in je bilo tudi ustrezno notificirano. Zagotovo bo podoben izziv pri naslednjem energetskem paketu to je »Clean energy« za vse Evropejce, se pravi, čista energija za vse Evropejce. Podobno osem direktiv, ki jih bo treba prenesti v slovenski pravni red po neki birokraciji. To bo poseben izziv, da bomo maksimalno birokratizirali vse postopke. Po vseh teh povratnih informacijah, ki jih imamo, vendarle menimo, da zakon rešuje marsikatero težavo in je prijazen do uporabnika.  Hvala lepa.
Hvala lepa, državni sekretar.  Če ni interesa za nadaljnjo razpravo zaključujem razpravo. V razpravo dajem tako 11. člen in vložen amandma koalicijskih poslanskih skupin k temu členu. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Glasujemo o vloženem amandmaju.  Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (2 člana.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  V razpravo dajem 12. člen in vložen amandma koalicijskih poslanskih skupin ter amandma Poslanske skupine Levica k temu členu. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Najprej glasujemo o vloženem amandmaju Poslanske skupine Levica k 12. členu. Obrazložitev glasu, gospod Mesec.  Izvolite.
K 12. členu je naš amandma glede primarne regulacije. To sem prej razložil za kaj gre. Se pravi, amandma črta določbo, da se uvede plačljiva primarna regulacija, zaradi skrbi, da se bo strošek tega prenesel na potrošnike in zaradi skrbi, da bodo izplačila šla tako ali drugače v subvencijo črne energije. Tako da predlagamo, da se to črta.
Želi še kdo obrazložiti glas? (Ne.) Prehajamo k glasovanju Poslanske skupine Levice.  Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (8 člana.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Sedaj glasujemo še o vloženem amandmaju koalicijskih poslanskih skupin k 12. členu. Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (7 članov.) Ugotavljam, da je predlog koalicijskih skupin sprejet. V razpravo dajem 13. in 14. člen h katerima ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo. V razpravo dajem 15. člen in vložen amandma koalicijskih poslanskih skupin k temu členu. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Glasujemo o vloženem amandmaju. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (1 član.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. V razpravo dajem 16. člen h kateremu ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo. V razpravo dajem 17. člen in vložen amandma koalicijskih poslanskih skupin k temu členu. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Glasujemo o vloženem amandmaju. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (3 člani.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. V razpravo dajem 18. – 27. člen h katerim ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo. V razpravo dajem 28. člen in vložen amandma koalicijskih poslanskih skupin k temu členu. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Glasujemo o vloženem amandmaju. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (4 člani.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. V razpravo dajem 29. člen h kateremu ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo. V razpravo dajem 30. člen in vložen amandma koalicijskih poslanskih skupin ter amandma Poslanske skupine Levica k temu členu, ki je vsebinsko povezan z amandmaji Poslanske skupine Levica k 39., 40. in 41. členu. Želi kdo razpravljati?  Kolega Luka Mesec, izvoli.
Ja, hvala. To je amandma, ki se dotika potrdil o izvoru. kor rečeno smo dali amandmaje k 30., 39., 40. in 41. členu na to temo. Če se mogoče… predlagam, da se glasuje o vseh kar skupaj, ker naslavljajo isti problem. / Oglašanje iz dvorane/ Okej, bomo posebej. Je pa to ta zadeva, da po trenutnem sistemu lahko distributerji električne energije prodajajo pakete s potrdili o izvoru iz obnovljivih virov energije. Se pravi to je način, kako potrošniki lahko izberejo, da bi imeli samo energijo iz obnovljivih virov. K temu prispevajo s tem, da zakupijo paket. Stvar pri nas ni zares zaživela, zdaj pa v bistvu ta zakon ne naredi izboljšave, ampak se od tega cilja oddalji. Namreč stvar razvodeni na način, da bi dobili potrdila o izvoru za vse, tudi za jedrsko energijo, tudi za energijo iz TEŠ in o tem ne vidimo popolnoma nobenega smisla oziroma je v nasprotju s tem kar je bilo prvotno mišljeno s tem sistemom. Zato predlagamo, da se ohrani obstoječi sistem, ki je boljši in zato smo predlagali amandmaje k tem štirim členom.
Se želi kdo odzvati? Državni sekretar, izvolite.
Bojan Kumer
Hvala. Zdaj kar se tiče potrdil o izvoru, smo zasledovali cilj ravno za to, da bi potrošniki lahko izbirali iz katerega vira bodo lahko kupovali električno energijo. To je samo opcija, zakonski nastavek, ki nujno, da se ga poslužijo. Ker konec koncev cilj je, da se družba razogljiči, da se gospodarsko razogljiči in Slovenija tako kot je že direktor sistemskega operaterja povedal, je daleč pred Nemčijo, nekje 64% ima brezogljičnih virov energije in zakaj ne bi državljanom pa državljankam omogočili, da lahko izberejo, iz kateregakoli vira želijo ali da zahtevajo od dobavitelja, ker to je njihova pravica, da želijo kupovati električno energijo točno z določenega vira. Če ga že gledajo čez ulico ali ga podpirajo, mnogo zaposlenih, ki delajo v elektrarnah danes, želijo imeti pravico izbire, da svojega lastnega delodajalca podprejo in jaz res ne vidim nobenega razloga, zakaj ne bi, bi rekel, zakaj bi diskriminirali takšne državljane in državljane. Se pravi, je neka opcija, ki se jim pač tem ponudi in danes pa te opcije ni, seveda pa to ne pomeni, da je to neka obligacija, samo možnost, ki se jim daje na razpolago. Hvala.
Kolega Mesec, izvoli.
Ja, mislim, jaz ne vidim smisla, da potrošniku omogočali, da kupuje samo energijo iz TEŠ, tudi če bi to hotel, mislim, tukaj so družbeni cilji nad cilji posameznika. Lahko se zdi komu to »kul«, da bi imel samo energijo iz TEŠ, ampak, ne vidim pa popolnoma nobenega smisla za karkoli, da se to omogoči. To je prvo. Drugo, če že, je kaj, pameten namen obstoječega sistema je, da se lahko posebej »brendira« energijo iz obnovljivih virov energije. Tako da, jaz bi, na vašem mestu, najprej dal distributerjem nalogo, da spravijo v pogon ta sistem in se potem pogovarjamo o izboljšavah. Bi pa, me pa zanima no, v bistvu, na koncu, ko pravite, potrošniki to želijo in me zanima, od kod vam informacija, da potrošniki to želijo? Se je mogoče, ne vem, kdo obrnil na vas? Kakšno združenje potrošnikov, s tako ambicijo?
Gospod _____
Mnogo potrošnikov se je obrnilo na mene s terena, tudi iz prejšnje službe, kjer sem bil / oglašanje iz dvorane/ na prodaji. V prejšnji službi, kjer sem bil na terenu, na prodaji, je bilo mnogo potrošnikov, ki se je obrnilo, pa te pravice ni bilo.
Če želite besedo, kolega Mesec..
In, želja teh potrošnikov je bila, da bi recimo lahko kupovali samo energijo iz TEŠ oziroma, kaj točno je bila želja teh potrošnikov, ki so se obračali na vas?
Zdaj, jaz bi ta način razprave omejil no, / nerazumljivo/ prosim.
Gospod _____
Še en dodaten argument no, kjer je, da, recimo, v evropski direktivi, Evropskega parlamenta in Sveta z dne, 11. decembra 2018, to je pravzaprav nekaj mesecev nazaj, v spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov energije, je v 19. členu jasno zapisano, v drugem odstavku: »..države članice lahko določijo, da se potrdilo o izvoru izdaja za energijo tudi iz neobnovljivih virov energije.« In, seveda Slovenija ne bi bila tu noben unikum, to že obstaja in enako je tudi pri javnih naročilih, kjer so lahko tudi iz kogeneracije z visokim izkoristkom obarvane energije za končnega potrošnika.
Hvala lepa. Želite razpravljati? Vam bomo dali obrazložitev glasu. Najprej glasujemo o vloženem amandmaju koalicijskih poslanskih skupin k 30. členu. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (1 član.) Ugotavljam, da je koalicijski amandma sprejet. Sedaj glasujemo še o vloženemu amandmaju Poslanske skupine Levica, k 30. Členu. Kolega Mesec bi želel rad obrazložit svoj glas. Izvoli.
Ja, to, da so potrošniki obveščeni oziroma, da so podatki o tem, kakšen je njihov energetski miks razkriti, to je že zdaj. Na koncu računa za energijo imate oddelek s takim, približno, grafom, to je / nerazumljivo/ računa, ki vam pokaže, koliko je iz obnovljivih virov, koliko je iz fosilnih goriv, katera so ta fosilna goriva, koliko je jedrske energije pač v tem miksu in tako naprej. Skratka, to je že. Na drugi strani pa v zakonu zdaj obstaja opcija, ki je pa distributerji niso zares izkoristili, ki je, da se posebej »brendira« obnovljive vire energije, kar je seveda močan družbeni cilj, verjetno eden od najpomembnejših v našem času in ta sistem je zastavljen pravilno. Treba ga je spravit v pogon.   (nadaljevanje) To kar vi govorite, da bi se sistem izboljšal, če bi ljudje dobivali še potrdila iz TEŠ in ostalih elektrarn, pa nima popolnoma nobenega smisla oziroma jaz kvečjemu mislim, da to ni prišlo s strani potrošnikov, ampak je prišlo s strani distributerjev ali pa koga drugega v energetiki, ki bi rad posebej »brandiral« recimo slovensko energijo, kjer bo lahko v tem boljšem paketu energetskem notri tudi črna energija in s tem se kvečjemu oddaljujemo od cilja, kakršen je bil postavljen leta – če se ne motim, 2014, 2015, ko je bil ta zakon pisan.
Hvala lepa, kolega Mesec. Sedaj glasujemo še o vloženem amandmaju Poslanske skupine Levica k 30. členu. Moram opomniti, da če ta amandma ne bo sprejet, postanejo amandmaji Poslanske skupine Levica k 39., 40. in 41. členu brezpredmetni. Glasujemo. Kdo je za? (3 člani.) Kdo je proti? (9 članov.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet. S tem so amandmaji k 39., 40. in 41. členu postali brezpredmetni. V razpravo dajem 31. in 32. člen h katerima ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo. V razpravo dajem 33. člen in vložen amandma koalicijskih poslanskih skupin k temu členu. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Glasujemo o vloženem amandmaju. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Kolega želi proceduralni predlog.
Ja, hvala lepa.  Predsedujoči, prej ste rekli, da k 32. členu ni vloženega amandmaja. Jaz imam zdaj pregled amandmajev, zdaj dopuščam možnost, da to ni pravi, glede na to, da je ta pregled prišel po tistem, ko se je seja začela. Kjer piše, da je k 32. členu vložen amandma Poslanske skupine Levica.
Se opravičujem, res je vložen, zato dajem na glasovanje in razpravo ta člen. Kolega Mesec, izvoli.
Ja, k 32. členu imamo vloženo skupnostno samooskrbo iz obnovljivih virov energije. To je… prej sem razlagal, da bi s tem radi omogočili, da nekdo, ki živi na Gorenjskem ne bi investiral v… ne bi imel možnosti investicije za skupnostne recimo sončne celice samo v okviru svoje transformatorske enote, ampak tudi recimo na nekem drugem koncu države, pa bi se mu to priznalo. Zdaj, distributerji ugovarjajo, da to tehnično ni izvedljivo, jaz pa se sprašujem, da če to ni tehnično izvedljivo, kako so potem tehnično izvedljivi statistični prenosi recimo Španije, o katerih je prej govorih gospod Rajh. Tako da predlagam, da podpremo.
Kolega Černač, želite razpravo?
Ja. Ja, jaz moram reči, da sem ta amandma razumel popolnoma drugače, ker v zakonu je to omogočeno za večstanovanjske objekte, ni pa omogočeno recimo za eno vas, kjer imamo šest hiš. Zakaj pa ne bi ta vas lahko na enak način bila deležna teh ugodnosti? V čem je razlog? Zdaj, po sedanji določbi to ni mogoče, po tej, ki jo predlaga Levica, pa bi bilo.
Državni sekretar, izvolite.
Bojan Kumer
V bistvu ni pomembno, ali imamo vas ali imamo ulico ali imamo neko zaključeno naselje, industrijsko cono. Pomembno je na katero transformatorsko postajo so odjemalci priključeni in tukaj smo zasledovali – jaz mislim, da smo se tudi z vami o tem veliko usklajevali, da smo odprli trenutno zelo omejujočo samooskrbo, ki je bila dana samo enodružinskim hišam. Tudi na tiste stanovalce, ki so v večstanovanjskih stavbah. Končno se dogaja razmah, ravno zaradi tega, ker so bili tukaj distributerji in distribucijski sektor zelo nasproti in tukaj smo se našli, ker bi jim lahko izven, če širimo na / nerazumljivo/ transformatorsko postajo   (nadaljevanje) neko regijo, potem trčimo ob mnogo tehničnih, obratovalnih, fizikalnih lastnosti omrežja in enostavno rabimo nekega nacionalnega operaterja, birokratiziramo zakon. Nismo še tam. Mi nismo rekli, da se temu za vekomaj večne čase odpovedujemo. Narejen je bil velik korak naprej, da to omogočimo. Če je v eni vasi pet hiš in so vse priključene na isto transformatorsko postajo, je to izvedljivo. Če sta pa dve hiši, kar dvomim, na eno transformatorsko postajo, dve hiši pa na drugo, seveda pa to ni mogoče. Še vedno pa lahko naredita dve ločeni samooskrbi, jima nič ne preprečuje.  Hvala.
Hvala lepa, državni sekretar. Želi še kdo besedo? (Ne.) Prehajamo na glasovanje o 32. členu z amandmajem Poslanske skupine Levica. Glasujemo. Kdo je za? (3 člani.) Kdo je proti? (9 članov.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  V razpravo dajem 34. in 35. člen, h katerima ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? (Ne.)  V razpravo dajem 36. člen in vložen amandma koalicijskih poslanskih skupin. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Glasujemo. Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. V razpravo dajem 37. do 43. člen, h katerim ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? (Ne.) V razpravo dajem 44. člen in amandma Poslanske skupine Levica ter amandma Poslanske skupina SAB k temu členu. Želi kdo razpravljati? Kolega Mesec, izvoli.
Hvala. Ta amandma je za nas najpomembnejši, govori pa o možnostih statističnih prenosov deležev obnovljivih virov energije iz drugih držav v Slovenijo. Skratka, poanta tega amandmaja je, da se prepreči to, kar bi ministrstvo rado omogočilo. Se pravi, pričakuje, da bo Slovenija zgrešila cilje glede deleža uporabe obnovljivih virov energije, ki smo si jih zadali, in bi zato radi s tem zakonom omogočili, da se enostavno statistiko popravi z zakupom v drugih evropskih državah. Mi to vidimo kot kontraproduktivno, ker namesto da bi silili energetiko in spodbujali, da se nameni čim več sredstev za čimprejšnje razogljičenje družbe, v bistvu dajemo samo potuho in ta cilj odlagamo. Še bolj bo stvar postala škodljiva, če bo sprejet amandma Stranke Alenke Bratušek, ki je k istemu členu. Namreč, ta predvideva, da bi kar iz Sklada za podnebne spremembe financirali popravljanje teh statistik, kar je popolnoma proti namenu tega sklada; sklad se financira iz evropske sheme ETS ogljičnih kuponov in je namenjen temu, da se spodbuja gradnjo obnovljivih virov energije, mi bi pa ta denar zapravljali za to, da si umetno popravljamo statistike. Tako bomo mi tu glasovali za amandma; če pa ta amandma ne bo sprejet, bomo pa glasovali proti zakonu.
Če ne želi nihče več razpravljati, bi jaz repliciral na to trditev. Mi mislimo, da je trditev Levice zavajajoča, pa bom to na zelo konkretnem primeru pojasnil. Ministrstvo za infrastrukturo ima zelo ambiciozne načrte glede energetskih objektov, pa se pojavljajo težave pri umeščanju v prostor. In ni prav, da se zaradi težav, ki so na Ministrstvu za okolje in prostor, potem v nadaljnjih fazah omejujejo investicije v ceste, železnice in drugo spremljajočo infrastrukturo.   (nadaljevanje) Kar se pa statističnega prenosa tiče in financiranja iz podnebnega sklada, pa bom ponazoril na primeru vetrnih elektrarn na Koroškem. V Sloveniji so težave, preko meje jih ni. In to omogoča, da Slovenija tudi čez mejo na avstrijski strani vlaga v te proizvodne objekte, postane tam lastnica in svoje proizvodne kapacitete in obveznosti, ki jih ima, knjiži kot lastne. Hvala lepa. In jaz zaradi tega vašega amandmaja ne bom podprl.  Kolega Perič, izvoli.
Hvala lepa. Lep pozdrav vsem!  Torej, pred seboj imamo po moje zelo pomemben sistemski zakon na področju energetike. In kot vidimo, so številni vidiki v njem, ki lahko z malenkostmi zelo pomembno spremenijo in definirajo tudi našo prihodnost na področju energetike. Danes smo se dotaknili številnih vidikov, od distribucije do v končni fazi tudi pridobivanja, pa v pomembni meri tudi okoli tega, kam bomo vire, ki jih imamo, investirali, zato da bomo v prihodnje imeli take vire pridobivanja energije, ki bodo imeli čim manjši ali pa ničelni vpliv na okolje. To je, verjamem, prizadevanje, ki je skupno vsem nam, ne glede na to, kje se znajdemo na tej politični premici, bolj levo, bolj desno ali v sredini, so pa potem detajli tisti, ki so izjemno pomembni.  Da ne bi zdaj razpravljal preveč na široko, kar se tega člena tiče, tu moram izpostaviti in še enkrat podčrtati, tako kot je bilo že večkrat storjeno, da je treba predvsem upoštevati načelo namenskosti. In podnebni sklad, če ga tako poimenujem, ima zelo jasno definiran namen. Ta namen pa je zlasti v tem, da investiramo sredstva za to, da so vplivi na okolje čim manjši. Se pa težko strinjam s tem, da iz tega naslova, iz tega vira potem plačujemo oziroma poiščemo neko rešitev za tiste izzive, ki nas čakajo pri umeščanju bodisi v prostor oziroma iskanju nasploh nekega širšega družbenega soglasja o tem, iz kakšnih virov bomo pridobivali električno energijo. Dejstvo je, da ko se pogovarjamo o različnih virih, pri čisto vsakem, pa naj bo to vetrna energija, naj bo to sončna energija, naj bo to hidroenergija, naj bo to novi blok nuklearne elektrarne, naj bodo to plinske elektrarne, vedno bomo našli neko težavo, vedno bomo našli nekoga, ki bo temu nasprotoval, utemeljeno, morda včasih tudi malo manj. Če smo zelo aktualni, vidimo, da se je v javnosti začelo zelo veliko pogovarjati tudi o samem plinu. Evropska unija oziroma Evropa kot taka zalog plina nima, jih mora pridobiti, bodisi iz Rusije bodisi iz ZDA. Če govorimo o sončni energiji, je to nek izziv, ki - ta energija pride zastonj iz sonca, po drugi strani pa imamo zelo velik problem pri samem omrežju. Tu bi rad še enkrat izpostavil, da ne mešajmo stvari, ki niso povsem take, da jih lahko kombiniramo. In pri podnebnem skladu je njegov namen zelo jasen, torej to, da z različnimi ukrepi na različnih področjih omejujemo negativni vpliv emisij toplogrednih plinov na naše podnebje. Evropska unija je tu vodilna v globalnem smislu in mora to vlogo tudi širiti še kam. Torej, če bomo mi izredno pridni, pa če bodo v naši soseščini ali pa kjerkoli drugje onesnaževali, potem smo rešili zgolj en mali del problema. In ravno zaradi tega se mi zdi pomembno, da tudi v Sloveniji, kljub temu, da smo relativno ozemeljsko majhna država, da potem ta sredstva, ki jih imamo na voljo za to, da omejujemo te negativne učinke, tudi na ustrezen način porabimo. Tako se jaz ne strinjam s tem, da bi sredstva iz podnebnega sklada namenjali za te kompenzacije, o katerih smo govorili predhodno.  Hvala lepa.
Jaz bi samo repliciral, potem pa dam takoj besedo vam, kolega Černač.  129. člen Zakona o varstvu okolja določa, da se sredstva lahko uporabijo za ukrepe Evropske unije za razvoj obnovljivih virov energije za izpolnitev zaveze skupnosti, da doseže uporabo 20 % obnovljivih virov energije v končni rabi energije leta 2020, mednje spada tudi izgradnja proizvodnih enot v tujini. Hvala lepa.  Besedo ima kolega Černač.
Hvala lepa.  Mislim, da je predsedujoči odgovoril na vprašanje, ki sem ga hotel tukaj javno zastaviti. Mi bomo torej financiranje gradnjo hidroelektrarn na Muri, ne naši Muri, ampak v Avstriji, tako poenostavljeno povedano, če bo ta člen sprejet. Tako, da jaz tega, moram reči, da ne razumem ali je to resen predlog ali ne. Tako da, na eni strani govorite o tem, da si je ta vlada postavila zelo ambiciozne cilje na področju obnovljivih virov energije, in da gredo vse določbe te novele zakona v to smer, na drugi stani pa vgrajujete člen, po katerem bomo mi financirali izgradnjo hidroelektrarn na Muri ob tem, ko jih je ta vlada, ko je ta vlada blokirala izkoristek vodnega potenciala te rekel v Republiki Sloveniji in vsega ostalega kar bi se dalo vzporedno urediti.
Besedo ima še državni sekretar. Izvolite.
Bojan Kumer
Hvala. Samo da povem kaj je namen tega člena, ki ga predlagamo v zakonu. Namreč statistični prenos se bo zgodil samo v primeru, ponavljam, samo v primeru, če se bo država Slovenija, ne vem, leta 2021-2022, odločila, da bo imela pred seboj možnost plačati penale evropski komisiji za nedoseganje 20 % cilja, kar pomeni, da bo zelo drago stalo naše davkoplačevalce. Ali pa, da bo statistično zelenost kupila. Če hočemo to kupiti, prostovoljno prispevamo v nek sklad, finančni mehanizem, ki se ni izpostavljen, pa se bo vzpostavil, je to cenejša rešitev za naš proračun in ko smo na vladi želeli najti rešitev v primeru, da ne bomo dosegli cilja, se v primeru, da bomo dosegli cilj, tega ne bo treba poslužiti. Ampak v primeru, da pa ne bomo dosegli cilja, pa da tega člena ne bomo imeli notri, preostane samo kazen, ki pa vemo, da bo zagotovo višja, ta strošek bo zagotovo višji za državni proračun in za naše davkoplačevalce, kot pa strošek, če bi nek prostovoljni prispevek za zelenost kjerkoli v Evropi plačali. To se že dogaja, ta trgovina med državami se že dogaja znotraj evropske članice. Pa še nekaj. Saj ni nujno, da bo strošek. V primeru 2022, 2023, 2024, če bi bili zelo dobri pri umeščanju v prostor, zelo ambiciozni, ta vlada samo izpolnjuje deset let nazaj postavljene načrte, ko smo bili zelo ambiciozni. Več kot četrtino bolj ambiciozni smo kot povprečje evropske komisije in zato imamo danes težave z realizacijo, z umeščanjem, tudi obnovljivih virov energije v prostor. Ne zaradi tega, ker resorno ministrstvo, ki mora spodbuditi ukrepe za, lahko povem, da več kot 60 vetrnih elektrarn imamo rezerviran denar, pa se jih umešča že nekaj let v prostor. Naše ministrstvo ni pristojno za to. S tem želimo samo naš državni proračun v primeru, da se država Slovenija bo to odločila enkrat v prihodnosti olajšati in mislim, da je skrajno odgovorno in gospodarno, da se temu primerno zakonska osnova tudi vnese v zakon.  Hvala.
Hvala lepa.  Besedo ima gospod Mesec.
Hvala lepa.  Mi smo proti kupovanju statistične zelenosti, kot jo je poimenoval državni sekretar in sicer zato, ker je to v bistvu zanka. Če mi ne dosežemo zadanih ciljev, bo to pomenilo, da si bomo kupovali to zelenost v tujini, kar pomeni, da bomo financirali gradnjo recimo avstrijskih hidroelektarn, kot je gospod Černač povedal, namesto da bi ta denar uporabili za to, da v Sloveniji gradimo zelene elektrarne in skrbimo za svojo energetsko samooskrbo. In več denarja ko bomo zapravili za kupovanje te statistične zelenosti v tujini, manj ga bo za to, da bomo dejansko kapacitete vzpostavljali doma. Cilj bi moral biti ravno obraten, se pravi, te cilje presegati in kvečjemu doseči to, da nam druge države pomagajo pri vzpostavljanju zelenih kapacitet tukaj. In če bo ta ureditev, kot jo predlaga ministrstvo, sprejeta, v Levici tega zakona ne moremo podpreti.
Gospod Černač.
Jaz mislim, da to, kar je povedal državni sekretar moram reči so žal argumenti, ki govorijo proti temu, da se tak člen sprejem oziroma to so argumenti, ki govorijo, da bi bilo treba ta amandma, ki govori o tem, da se ta člen črta sprejet. Kajti, ta ureditev kot jo predlaga državni sekretar pomeni samo potuho tistim, ki so za to, kar morajo storiti dobro plačani in morajo biti za to tudi odgovorni. Če boste na tak način ravnali tudi v vseh ostalih primerih, potem Slovenija na nobenem področju ne bo dosegla ciljev, ki se jih je mimogrede kot ste povedali sami postavila. Povedal pa sem, da je problem te konfuzne politike v Vladi, ki se mora izostriti. Ne morete na eni strani govoriti, da podpirate neko politiko obnovljivih virov energije, na drugi strani pa ista Vlada sprejema sklepe in ukrepe, ki gredo v nasprotni smeri. Kar je pa še največji absurd ukrepe, ki naj bi financirali dodatne obnovljive vire v drugih državah, to je pa skrajno noro.
Hvala za vaša mnenja. Gre za financiranje lastnih virov v tujih državah lahko kot opcijska možnost. Če nima nihče več želje po razpravi dajem predlog Levice na glasovanje. Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da amandma Levice ni sprejet.  Prehajamo na glasovanje o vloženem amandmaju Poslanske skupine SAB k 44. členu. Želi kdo razpravo? (Ne.) Glasujemo.  Kdo je za? (2 člana.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  V razpravo dajem 45. do 52. člen h kateremu ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravo? (Ne.) Zaključujem razpravo.  V razpravo dajem 53. člen in vložen amandma koalicijskih poslanskih skupin k temu členu. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Glasujemo.  Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (1 član.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.  V razpravo dajem 54. do 58. člen h kateremu ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Zaključujem razpravo.  V razpravo dajem 59. člen in vložen amandma koalicijskih poslanskih skupin k temu členu. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Glasujemo.  Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.  V razpravo dajem 60. člen, h kateremu ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravo? (Ne.) Zaključujem razpravo.  V razpravo dajem 61. člen in vložen amandma koalicijskih poslanskih skupin k temu členu. Želi kdo razpravo? (Ne.) Glasujemo.  Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet.  V razpravo dajem 62. do 68. člen, h katerem ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Zaključujem razpravo.  V razpravo dajem 69. člen in vložen amandma koalicijskih poslanskih skupin k temu členu. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Glasujemo o amandmaju. Kdo je za? (10 članov.) Je kdo proti? (2 člana.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  V razpravo dajem amandma koalicijskih poslanskih skupin za nov 69.a člen. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Glasujemo.  Kdo je za? (9 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  V razpravo dajem 70. člen, h kateremu ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.  V razpravo dajem 71. člen in vložen amandma koalicijskih poslanskih skupin k temu členu. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Glasujemo. Kdo je za? (10 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  V razpravo dajem še 72. in zadnji 73. člen, h katerima ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.  Zaključili smo razpravo o členih ter razpravo in glasovanje o amandmajih.  V skladu s prej sprejeto odločitvijo prehajamo na glasovanje o vseh členih predloga zakona skupaj. Želi kdo obrazložiti svoj glas? Kolega Mesec, izvoli.
Mi smo že v prvi obravnavi napovedali, da smo bili takrat vzdržani, ampak zgolj zaradi možnosti, da se ta zakon izboljša. Zakon bi podprli, če bi bili naši amandmaji sprejeti, ampak kot rečeno, jih je večina padla, vključno z najpomembnejšim. To je ta, ki omogoča potuho slovenski energetiki pred ozelenitvijo. Omogoča ji kupovanja oziroma popravljanje statistik v tujini in s tem oddaljevanje od okoljskih podnebnih ciljev, ki smo si jih kot država zadali. To je glavni razlog zakaj bomo glasovali proti zakonu v celoti, tako na odboru kot tudi na drugi in tretji obravnavi na seji Državnega zbora.
Hvala lepa za vaše stališče. Želi še kdo obrazložiti glas? Ugotavljam, da ne. Glasujemo.  Kdo je za? (10 članov.) Je kdo proti? (3 člani.) Ugotavljam, da so členi predloga zakona sprejeti.  S tem zaključujem drugo obravnavo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona.  Sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora.  S tem zaključujem drugo obravnavo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona na matičnem delovnem telesu. Odbor bo pripravil poročilo v katerem bo predlagal Državnemu zboru… Se opravičujem… Sedaj še predlagam, da odbor sprejme naslednji sklep: Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor predlaga Kolegiju predsednika Državnega zbora, da se na dnevni red 9. seje Državnega zbora uvrsti naslednja točka dnevnega reda: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona, EPA 571/8, da se uvrsti predlog zakona EPA 571/8. Glasujemo.  Kdo je za? (9 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet.  Določiti moramo še poročevalca, ki bo poročilo odbora predstavil na seji Državnega zbora. Predlagam, da sem to jaz.  S tem zaključujem to točko dnevnega reda in 11. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor.  Hvala lepa vsem!