Pričenjam 11. nujno sejo Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Na seji bo z nami kot nadomestna članica sodelovala Monika Gregorčič namesto Janje Sluge.

Obveščam vas, da so se za današnjo sejo opravičili naslednji člani in članice, se je opravičila Lep Šimenko, namesto poslanke Nine Maurovič je z nami Karla Urh.

Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam.

S sklicem seje ste sprejeli naslednji dnevni red seje: Nedopustni zaostanki pri reševanju vlog za socialne prejemke.

Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - NEDOPUSTNI ZAOSTANKI PRI REŠEVANJU VLOG ZA SOCIALNE PREJEMKE.

Zahteva Poslanske skupine SDS za sklic nujne seje odbora z dne 24. 1. 2019 je objavljena na spletni strani državnega zbora s sklicem.

Na sejo so vabljeni: predlagatelji zahteve, Ksenija Klampfer, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Anja Kovač, kabinet predsednika Vlade, Urad Varuha človekovih pravic, Socialna zbornica Slovenije, Društvo socialnih delavk in delavcev Slovenije, Skupnost centrov za socialno delo, Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo in Janko Cafuta, delavec Centra za socialno delo.

Pričenjam z obravnavo navedene točke in najprej prosim predstavnika, da nam predstavi njihov predlog za obravnavo problematike.

Gospod Žan Mahnič, beseda je vaša.

Hvala za besedo, predsednik.

Kolegice in kolegi, spoštovana gospa ministrica!

V Slovenski demokratski stranki smo po vsem tem, kar se je dogajalo na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v zvezi z reševanjem vlog za socialne prejemke, smo se odločili, da zahtevamo sklic nujne seje tega odbora, da razjasnimo nekaj stvari, da upamo, da dobimo nekaj odgovorov, predvsem pa zagotovil kako se bo ravnalo v prihodnje, da čez eno leto ne bo ponovno potrebno sklicati takšne seje.

Zdaj proti zadnjih tednih lanskega leta so se v medijih pojavile zgodbe posameznih državljank in državljanov Republike Slovenije, ki so oddali vlogo za socialne prejemke in ta vloga ni bila rešena v razumnem roku.

Prišlo je pred tem do reorganizacije centrov za socialno delo, takrat se je opozarjalo, kaj se bo zgodilo, če se bo ta reorganizacija izvajala na način, kot se je. Lahko rečemo tudi do neke mere pod prisilo. Takrat vemo, da je bila interpelacija vložena zoper ministrico za delo, dr. Anjo Kopač Mrak in pogoj s strani takratnega predsednika Vlade, dr. Mira Cerarja, da njegova stranka interpelacije ne podpre je bil, da ministrica v določenem roku pripravi reorganizacijo centrov za socialno delo, če želi ostati ministrica. In tako se je zgodilo, da mi je sicer organizacija centrov, ki je smiselna, ki bi morala iti v smer, kakršno je ministrica takrat zastavila oziroma cilje kakršne si je postavila, da se predvsem razbremeni zaposlene na centrih za socialno delo, da se naredi neka avtomatizacija pri, lahko rečemo nekih rutinskih vlogah, reševanju nekih zahtevkov, da se to naredi tudi preko informatizacije, digitalizacije oziroma preko informacijskega sistema, se je zgodilo ravno obratno. Za informacijski sistem se je šel spreminjati v začetku oktobra, ko je bilo zaradi začetka tako šolskega leta, kot tudi študijskega leta največ vlog za otroške dodatke, za kosila, za vrtce, za štipendije in tako naprej in zgodilo se je to, da portal E-uprava ni bil dostopen oziroma da ni bilo možno oddajati vlog preko tega portala zaradi že prej omenjene informatizacije oziroma spreminjanja informacijskega sistema. Zdaj, da se je to zgodilo mi ne krivimo aktualne ministrice, saj ne v tem delu, zagotovo pa je imela to možnost, da bi lahko odložili, sploh glede na to, da je društvo že meseca junija opozarjalo, kaj se bo zgodilo in kako bodo socialne delavke in delavci preobremenjeni zaradi te reorganizacije in tudi kasnejšega izpada informacijskega sistema.

Po podatkih, ki smo jih dobili je bilo tako 6 tisoč vlog še nerešenih v mesecu decembru, ki jih je ministrica po tem prerazporedila tudi na druge centre za socialno delo. Zdaj v zvezi s tem, ko je prišlo do reorganizacije 62 centrov na 16 in pa do te informatizacije je potem tudi novembra ministrica, ko je videla kaj se dogaja, prišla z zakonom, kjer se je zamaknilo oziroma ukinilo to avtomatično reševanje vlog, ko gre za letne socialne prejemke.

Zdaj navkljub zagotovilom, da bodo v najkrajšem možnem času ti zaostanki rešeni, smo imeli primere, ko so recimo mlade mamice, ki so v začetku septembra oddale vlogo, ko so po navadi dobile prejšnjo leto, dve leti nazaj vlogo rešeno v dveh, treh tednih, vloge dobile rešene konec meseca januarja.

Zanima me gospa ministrica, kaj se bo v prihodnje naredilo, da do tega ne bo prihajalo? Prav tako glede na to, da na poslansko vprašanje takrat na ta podatek, da ga predsednik vlade ni imel, bodisi ni želel odgovoriti, me zanima koliko, če imate podatek, koliko je stala reorganizacija centrov za socialno delo, predvsem pa koliko se je namenilo finančnih sredstev za promocijo te reorganizacije v javnosti? Zdaj, če se ne motim, je to počelo podjetje Pristop in če se mogoče da dobiti podatek na tej seji, kakšna finančna sredstva so bila pri izstopu namenjena tako za ta projekt, kot tudi za projekt socialne aktivacije?

Zdaj za odločanje predlagamo v odboru sklep, prvi je bolj seznanitveni narave in sicer, da smo se seznanili z razlogi in odgovornimi osebami za zaostanke. Tudi tukaj bi rad slišal od vas, kdo je po vašem mnenju odgovoren za nastalo situacijo? Vemo pa, da st tudi javno večkrat reciva temu malo potarnali, kakšna je situacija na ministrstvu, kakšno stanje ste podedovali od prejšnje ministrice, dr. Anje Kopač Mrak in pa kakšna je njena vloga pri vsem tem.

In pa drugi sklep, ki ga predlagamo je sledeči in sicer, da Odbor za delo predlaga ministrici, da za odbor pripravi poročilo, ki bo obsegalo podrobnejše mesečne podatke o zaostankih pri izdajanju odločb za posamezne vrste socialnih prejemkov. Ukrepe, ki so bili sprejeti za odpravo zaostankov ter predvsem, katere ukrepe je Ministrstvo sprejelo oziroma jih bo sprejelo, da do takšnih zaostankov ne bo več prihajalo.

Jaz vem, da se boste danes verjetno sklicevali na tega Krpana, ampak, ali so zagotovila, da se v jeseni ne bo zgodba ponovila, ker govorimo tukaj… vemo, da ste dvigovali plače tako v javnem sektorju, kot tudi minimalno plačo. Takrat ste veliko govorili o socialno ogroženih družinah in večina teh prejemkov, o katerih govorimo, večina teh vlog pride ravno s strani socialno ogroženih družin, tako za subvencije vrtcev, za otroške dodatke, za štipendije. In ljudje so bili pač v tistih mesecih, ko ni bilo odgovora na vloge, v negotovosti, koliko bodo dobili, ali bodo sploh dobili. In predvsem me zanima, kako boste zdaj reševali za naprej, glede na to, da je kar nekaj mesecev zaostankov, vemo pa, da se takšne vloge, kot je dejal, mislim, da tudi predsednik Vlade, lahko rešuje tudi do enega leta ali še več. Potem se lahko zgodi, da zdaj, ko bodo te pritožbe, če bo to trajalo leto ali še več, bo prišel še vmesni čas, ko bodo nove vloge. In če se zgodba ponovi, bomo v hudi zagati oziroma boste v hudi zagati.

Tako odboru predlagamo, da se sprejme sklepa, ki ju predlagamo. Od vas, ministrica, pa želimo slišati, kdo je za to odgovoren, kakšne bodo sankcije, koliko je vaše ministrstvo v preteklosti, ko še niste bili ministrica, plačalo piar agencijam. Lahko povem, da bom sam to temo odprl tudi na komisiji, ki bo preiskovala financiranje političnih strank, kajti če neka politična stranka v zadnjem letu pred volitvami nameni piar agencijam preko ministrstva, ki ga vodi, nekaj sto tisoč evrov, to zelo smrdi; tako se bomo s tem še ukvarjali. In kaj boste storili, da se ob letu osorej ta zgodba ne bo ponovila.

Hvala lepa.

Hvala za razpravo.

Najprej moram povedati, da je prišlo pooblastilo, in sicer za Žana Mahniča, ki nadomešča Suzano Lep Šimenko.

Besedo dajem ministrici Kseniji Klampfer.

Hvala lepa za besedo.

Vsi skupaj lepo pozdravljeni!

Kot ste sami ugotovili, s 1. oktobrom se je začela reorganizacija centrov za socialno delo. Moram reči, da s prihodom na ministrstvo 14. septembra te reorganizacije nisem mogla več ustaviti, ker je bila praktično že izvedena, namreč, priprave za to reorganizacijo so potekale že več kot leto nazaj. In takoj, ko je s 1. oktobrom začela veljati reorganizacija, ko je stopila v veljavo, en teden ni deloval informacijski sistem, to pomeni, od 1. do 5. oktobra. V tem času ni bilo možno izdati nobene odločbe glede pravic iz javnih sredstev. Mi smo takoj začeli na ministrstvu sprejemati ukrepe, moram reči, da smo dnevno, mogoče bolj plastično povem, po urah spremljali stanje na centrih za socialno delo. Vloge smo prerazporejali še med druge uslužbence, delali povečan obseg dela, tudi čez vikende. Reševali smo tudi na ta način, da smo v mesecu oktobru odobrili dodaten izplačilni dan za štipendije in tako omogočili v oktobru, sicer deset dni kasneje, še 10 tisoč ostalim dijakom in študentom izplačilo teh štipendij, ker drugače bi zapadle v mesecu novembru. Skratka, sproti smo gasili požare. S temi ukrepi smo nekako uspeli, da so do konca meseca novembra vsi centri za socialno delo začeli poslovati brez zaostankov. Največje težave so se pa pojavile na Centru za socialno delo Ljubljana, ki je tudi največji. Takoj, ko sem ugotovila, da s temi ukrepi ne bomo uspešni na centru v Ljubljani, sem izdala sklep o prenosu teritorialne pristojnosti. Kot veste, na centrih še vedno v teh upravnih postopkih velja teritorialna pristojnost, ki je vezana na prebivališče stranke. S tem sklepom sem prerazporedila vse te vloge po celi Sloveniji, tako so vsi centri oziroma vsi uslužbenci pomagali reševati, približno 6 tisoč je bilo teh zaostankov, 4 tisoč smo jih razdelili po celotni Sloveniji in do konca meseca januarja so bile rešene večinoma vse vloge, ostalo je nerešenih 180, 65 v Ljubljani in 120 teh, ki so razporejene po Sloveniji. To pa so tiste vloge, kjer se čaka na dopolnitev s strani stranke, bodisi da kdo še nima urejenega statusa ali da čakamo na priloge, da imajo morda dohodek v tujini oziroma odprt račun v tujini, pa morajo prinesti dokazila. Skratka, čakamo na dopolnitve teh vloge, tudi to stanje še vedno redno in budno dnevno spremljamo. Zakaj smo v mesecu novembru po nujnem postopku spremenili Zakon o urejanju pravic iz javnih sredstev in uveljavitev masovnega informativnega izračuna premaknili za tri leta. Namreč, ko sem prišla na ministrstvo, so mi predstavili projekt informatizacije in tudi masovnega informativnega izračuna. Tveganja, ki so mi jih takrat predstavili, so bila prevelika, da bi z masovnim informativnim izračunom startali 1. 9. 2019. Masovni pomeni, da bi sistem sam izračunal socialni transfer, iz sistema bi odletelo v tiskarno in iz tiskarne v hišne nabiralnike. Prav tako je po moji oceni takrat bila tudi nekako ogrožena pravna varnost samih uporabnikov. Namreč, informativni izračun, ko bi ga prejeli domov, bi seveda, če ne bi podali ugovora, to postala dokončna odločba. Vedeti pa moramo, da te socialne transferje dobivajo najbolj ogroženi ljudje, ki si mogoče tudi ne bi znali raztolmačiti tega informativnega izračuna. Tako je poleg tveganja na strani samega informacijskega sistema obstajalo tudi pravno tveganje, zato sem se odločila, da smo to uveljavitev umaknili, prestavili za tri leta. Pri tem bi rada opozorila, mi nismo ukinili informativnega izračuna, informativni izračun je stopil v veljavo 1. decembra, kar pomeni, da letnih vlog za letne dajatve, kot so štipendije, otroški dodatki, subvencije malice, vrtce in kosila, ne bodo stranke rabile ponovno, ko bo leto okoli, ko bo poteklo, ponovno vlagati; te bodo v sistemu in bo sistem avtomatsko kreiral odločbo, kar pomeni tudi, da odpade del administrativnih opravil, ker ni treba ponovno vnašati vloge v sistem. Medtem ko sam masovni informativni izračun je pa umaknjen iz zakona. Namreč, mogoče za lažjo predstavo povem, informacijski sistem ISCSD je eno veliko hrbtišče, ki je vezano na 36 različnih baz, od registra stalnega prebivalstva, MRLBL, zemljiška knjiga, geodetska. In približna ocena je bila, da sistem na dan nekako zdrži 60 tisoč klicev. Namreč, če dam jaz kot uporabnica vlogo, se preverja premoženjski status in vsi podatki, mene, mojega moža, otroka, skratka, za vse družinske člane se preverjajo podatki. In ocena informatikov je bila, da bi sistem zdržal približno 60 tisoč klicev na dan. Če bi šli v masovni informativni izračun, bi potrebovali 300 tisoč klicev in to bi pomenilo kolaps sistema. Zato smo informativni izračun seveda ohranili, medtem ko pa masovnega umaknili iz sistema, ker je bilo preveliko tveganje in bi dobesedno po moji oceni to pomenilo kolaps sistema.

Mogoče pokomentiram še uvedbo Krpana. Centri za socialno delo še vedno nimajo dokumentarnega sistema. Kar nekaj centrov za socialno delo, kar je mene zelo presenetilo, ker prihajam iz vrst upravnih enot, da še ročno knjižijo dokumente. Na primer, upravne enote so tak sistem dobile leta 2002, kar pomeni, da so centri res zaostali v tem razvoju informacijskega sistema. In ravno zaradi teh zaostankov nismo šli v uvedbo tega Krpana s 1. 1., smo premaknili na 1. 3. Lahko povem, da pilotni projekt že izvajamo na CSD Zasavje, in sicer od 1. februarja. Zaenkrat so podatki spodbudni, potem pa bomo postopno začeli Krpana uvajati tudi po drugih centrih za socialno delo, nekje smo si zadali vsak teden en center, zato da je tudi vsa ekipa informatikov tam, da ne bi prihajalo do kakšnih zastojev. Skratka, Krpana bomo uvajali postopoma in tudi sproti reševali morebitne težave, ker bo takrat cel teden ekipa informatikov na tisti enoti. Nekje računamo, konec meseca maja, v začetku junija bomo naredili evalvacijo same reorganizacije, vseh teh ukrepov. Ugotovili ali so določeni cilji že doseženi ter kaj še moremo narediti, da te cilje tudi dosežemo. Prav gotovo vsi si želimo, da bi čim več tega administrativnega dela odpadlo in da se strokovni delavci začnejo seveda ukvarjati s stroko in pa z ljudmi na centrih in s tem tempom bomo nadaljevali tudi v prihodnje.

Toliko mogoče za enkrat.

Hvala lepa za pojasnila.

Se opravičujem! Ali lahko?

Izvolite.

Gospod me je še spomnil, da sem pozabila na eden del vprašanja.

Finančna sredstva. Vem, da je bila ena pogodba sklenjena s podjetjem, ki je projektno vodilo sam postopek reorganizacije v višini 345 tisoč evrov kolikor vem na pamet. Kar se tiče pristopa ne vem številk na pamet lahko vam pa to pisno podamo. Predlagam, da daste pisno poslansko vprašanje pa vam odgovorimo kakšne pogodbe so bile sklenjene, ker nimam teh podatkov tukaj pri sebi.

Hvala. Želi razpravljati vabljeni? Najprej bi dal besedo - ker ima prednost - Anji Kopač kot prejšnji ministrici. Izvolite.

Hvala, spoštovani predsednik! Spoštovane poslanke in poslanci! Vabljeni!

Jaz bi se najprej zahvalila ministrici in njeni ekipi, da je pristopila k reševanju konkretnih problemov, ki so se pojavili. Vseeno pa se mi zdi prav, da morda spomnimo na nekatera dejstva reorganizacije, za katere verjamem, da je bilo tudi s strani pobudnika jasno povedano, da je smer prava. Dejstvo je, da centri za socialno delo so institucija naše države, ki nikoli ni bila reformirana, reorganizirana ali kakorkoli, da bi se kdorkoli z njo ukvarjal, ker je izjemno težavna, kompleksna tako s samim informacijskim sistemom, ki se tiče dokumentacijskega sistema torej spremljanja vlog kaj šele, da govorimo o kompleksnosti sistema ICSD na podlagi katerega centri za socialno delo odločajo o pravicah. Gre za izjemno izjemno kompleksen proces. Mi smo se tega lotili projekta vsaj jaz nikoli moram reči, da za to stvar pa res ne vem, da bi predsednik Vlade takrat meni pogojeval moj obstoj z vašimi interpelacijami glede izvedbe tega projekta. To je dve leti trajal intenzivno in je bila tudi z / nerazumljivo/ sklenjena pogodba za projektno vodenje, ker namreč mi smo hkrati vpeljevali tri zelo pomembno spremembe za delovanje centrov za socialno delo. Prva je bila vpeljava socialne aktivacije z evropskimi sredstvi, kjer smo nove programe programe za delo prav z dolgotrajnimi prejemniki denarne socialne pomoči, ker programi aktivne politike zaposlovanja z njimi niso najbolj primerni za njih, ker so tako dolgo stran od trga dela in seveda tudi projekt povezovanja centrov za socialno delo in zavoda za zaposlovanja, ki se tudi sedaj nadaljuje. To je bila ena zgodba pilotni projekt dveletni sedaj bo evalvacija in se bodo lahko stvari dopolnile, popravile gre pa za kratke in dolgotrajne programe socialne aktivacije. Druga stvar je bila informativna odločba, ki je bila zelo pomembna in kot je ministrica povedala s 1. decembrom in to je bil prvi del projekta - tako je nekako izgledalo, ker to je bilo vse na ta način vodeno. Do sem smo prišli, če rečemo torej informativna odločba prvi del je bilo to, da z decembrom ljudem ni več treba ponovno vlagati vlog, ko gre za podaljševanje njihovih pravic. To seveda velja za enoletne pravice ne pa za pravice, kjer je odvisno predvsem od materialnega položaja in je pač treba na tri mesece vlagati vloge to je vloga ponavadi za denarno socialno pomoč, varstveni dodatek ali izredna denarna socialna pomoč za te seveda tega avtomatizma ni, ker ne more biti, ker ni v skladu z zakonom. Ves čas je seveda pri vseh projektih, ki se ga dela ga spremljaš in ocenjuješ ali je še smotrno ga izvesti, kakšna so tveganja, ker se ta tveganja v procesu sprejemanja odločitev spreminjajo. To je dejstvo. Septembra, bilo je še eno leto časa, absolutno je pristojnost ministra tisti, ki vodi, da oceni in prevzame seveda tudi tveganje. Odločitev glede avtomatske torej te masovne je bila sprejeta v Državnem zboru, da se premakne. Vesela sem, da se premika za tri leta in ne zavedno, ker menim, da je to tisti ključna stvar, ki bo bistveno pripomogla k temu, da se bo osnovna ideja, o kateri bom malce kasneje reorganizacije tudi udejanjila.

Sedaj če gremo na tisti tretji del sprememb je bila pa torej ta sprememba organizacijske strukture centrov za socialno delo. Mi smo imeli ves čas v državi 62 centrov za socialno delo, cel razvoj socialne politike je šel v smeri, da so se na te centre za socialo delo dodajale naloge - če se spomnite Zakon o izvrševanju sankcij - pa je dobil CSD pa nobenih dodatnih zaposlitev. Sedaj imamo proces, ko se hvala bogu začelo čistiti probacijska služba Ministrstvo za pravosodje ga je ustanovilo, centri za socialno delo so to nalogo izgubili se prenaša na druge tudi z Družinskim zakonikom se vzpostavlja ločnica med tem svetovalnim delom in odločevalsko vlogo centrov za socialno delo. V vsem tem procesu je žal bilo številne nove naloge brez zaposlitev, ki so potrebne in v bistvu ob tem je seveda obremenitev delavcev in vsega samo naraščala. Naša osnovna ideja reorganizacije zakaj sploh od leta 2000 poizkusi. Mi smo tako oblikovali, če vam povem. Projektna ekipa je bila na Ministrstvu za delo z točnimi časovnicami nalogami in tudi vsak je bil odgovoren vodja. Hkrati je bilo tudi posvetovalna skupina kjer je bila stroka. Vsi, ki so vključeni so sodelovali pri sami reorganizaciji. Ves čas smo komunicirali tudi z zaposlenimi - bil je ožji in širši kolegij - skratka voden je bil projekt. Če ne bi bil tako voden bi bila stvar bistveno drugačna.

Sedaj zakaj smo se lotili, da smo 62 CSD združili v 16 območnih centrov. Če vam dam primer. Ko se je zgodila Mura in veliki stečaj - več kot tisoč delavcev - je bila tam zgodba, da delavci kljub temu, da so bili v istem položaju - to pomeni izgubili so službo - je namreč vsak CSD, ker je pravna oseba samostojna odločal o diskreciji na način kot je odločal torej ni bilo možno kakršnokoli poenoteno, ker je pač njihova odgovornost in nobeden njim ne more soliti pamet, če tako rečem. Hkrati mi nismo uspeli tako kot z zavodom za zaposlovanje, kjer je zavod za zaposlovanje ustanovil mobilno enoto in je še delati in pomagati tam reševati vloge. Tam dejansko je bilo stanje toliko kot je zaposlenih v Ljutomeru je tisti, ki so v Ljutomeru reševali in skratka je bil ta problem, zato smo sedaj pristopili k temu regijskemu povezovanju, kjer je bil kompromis in je izhajalo se je iz statističnih regij. Veste, da je na koncu tudi vpeljevalo lokalne skupnosti z novim organom, ki ga sedaj dobivajo to je Svet lokalnih skupnosti, da se čim bolj vključi v vse interese lokalne skupnosti, ta svet, potem imenuje predstavnike, ki bo v svetu zavoda prav zato, ker osnovno vodilo je bilo, da sicer povežemo, optimiziramo delovanje centrov za socialno delo na širšem obdobju, ampak hkrati zelo pomembno, da centre za socialno delo krepimo na tistem lokalnem okolju, kjer so blizu ljudem in pri katerem je njihova osnovna vloga. Tako je na primer danes CSD pri Muri kot eden izmed šestnajstih območnih centrov za socialno delo pokriva Gornjo Radgono, Lendavo, Ljutomer in Mursko Soboto, kar pomeni, da delavci so na tem področju lahko prerazporejajo in tudi lahko krizno rešujejo stvari, kar je ne samo to pri vlogah ZUPJS, ker je pač število kadra, ki ga zmore. Ključen problem je, da na centrih za socialno delo tudi sedaj, ko se je dela ta pregled ni bilo kadra, ki bi bil strokovno sposoben - na primer pravnikov nimajo vsi CSD, nimajo psihologov, kliničnih psihologov v osnovi primanjkujejo povsod - in ko pride za eden izjemno težek primer je zelo težko znotraj tega reševati. To je bila ena izmed pomembnih idej te reorganizacije in hkrati, da ne pozabimo ZUPJS to odločanje o enoletnih pravicah smo fizično ločili od odločanja na centrih za socialno delo lokalno, kjer ostane delo z ljudmi, denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, ker je potrebno nujno opraviti razgovor z ljudmi medtem, ko enota ZUPJS je pa za celotno območje in tam je bila tudi naloga, da se prenesejo delavci. Bil je izjemno kompleksen projekt. Seveda tudi kot se zdi, s problemi, ki so se zgodili, če smo korektni, jaz sem tudi na zadnji tiskovni konferenci septembra povedala, da, žal, ni mogoče drugače, da oktobra sistem en teden ne bo deloval. Torej ni bilo nobenega prekrivanja v ničemer. Dejansko ni bilo mogoče narediti nadgradenj v sistemu ICSD, brez da bi ta sistem, žal, ustavili. To je bilo pričakovano. Naloga je bila v.d. direktorjev po območjih in cilj, da se mora pred samo uveljavitvijo ZUPJS, z reorganizacijo, da se naredi vse, da se zaostanke, ki so bili že pred tem, pospravi z mize. To se seveda na vseh centrih, žal, ni zgodilo, razlogi so številni. In zdaj se tu pojavlja največkrat v javnosti izpostavljen argument, da smo na nepravi termin dali reorganizacijo, 1. oktober. Rada bi povedala, da ne bo zgledalo, kot da se minister to odloči, to sprejme in potem pač, ne vem, zaradi tega, ker je tako »tišast« potem to spravi - to je bila odločitev projektnega tima, na podlagi tega, ker smo pogledali možnosti in realne zmožnosti, kdaj bi bilo najbolje. In smo vsak mesec pretehtali. Morate se zavedati, da je bil zakon sprejet 19. 9., septembra, z 51 glasovi v Državnem zboru, da je Vlada sprejela ključen dokument, to je teritorialna organiziranost, v decembru leta 2017 in da je bila ocena, da se potrebuje vsaj 6 mesecev, da lahko vse to pripravimo, ker v osnovi je šlo za - z 62 pravnih subjektov se je prešlo do pravno gledano spojitve centrov in nastanek novih 16 pravnih subjektov. Torej pomeni, da je bilo treba za vse narediti nove sistemizacije delovnih mest. Vse pogodbe o zaposlitvi, vsaj pogodbe, ki jih plačuje ministrstvo, tam približno 1.169 delavcev, je bilo treba tudi primerjati in zagotoviti podobno zahtevnost na podobnih delovnih mestih, ker namreč, ko se je šlo pregledovat strukturo po posameznih CSD, se je ugotovilo, da so zelo neprimerljive sistemizacije, delovna mesta in kdo je zaposlen na teh delovnih mestih. Skratka, ko se je vzpostavljala ta primerljivost, se je marsikaj tudi ugotovilo. In s tem je bilo povezano, da v osnovi do aprila ni mogoče zaradi finančnih poročil, ki jih morajo centri za socialno delo, je bilo ocenjeno, da je nemogoče prvi del leta, pa tudi rabili bi 6 mesecev; med poletjem je bila splošna ocena, da v času dopustov tega ne smemo. In dejstvo je, da avgusta ljudje vlagajo vloge za vrtec, največ avgusta. Septembra imamo vse štipendije in vse, kar se vloži s septembrom. 1. oktober je še vedno, ker so pač te, ampak novembra ni bil… Pomembno je bilo pa še, da je bilo nujno treba imeti datum, ko je prvi v mesecu na delovni dan, ker je bilo to ključno zaradi spojitve centrov. In torej november ni bil mogoč, septembra je bilo še več vlog, kot jih je absolutno v oktobru, decembra ni mogoče zaradi finančnih poročil, ki jih morajo dati. Tako je bil edini datum, ki je bil z vsemi tveganji, ki so, sprejet 1. oktober v projektni skupini. Dejstvo je, da informacijski sistem, ki je podlaga za izračun odločb, kot je povedala tudi ministrica, pokriva tam okoli 40 baz in nedelovanje katerekoli baze, na katero pa Ministrstvo za delo ali centri za socialno delo nimajo vpliva, bistveno prispeva k temu, da je, žal, nedelovanje celotnega ICSD sistema. In dejstvo je, da bi bilo seveda najbolj idealno, če bi lahko sistem ustavil, naredil in imel dva vzporedna sistema, da bi lahko to naredil. Žal to ni bilo mogoče. In zaradi tega, ker so se pojavile še pretekle nerešene vloge, in je bila, kot je bilo iz javnosti razbrano, predvsem Ljubljana problem. In jaz vam povem, da zadnje poročilo, ki sem ga jaz brala, ker je namreč poročilo o izvedenih nalogah, projektov, je bilo vsake štirinajst dni na koncu spremljano, kjer je bilo točno, kaj so pristojnosti po nalogah projektnega tima, status aktivnosti, ki jih izvaja MDDSZ, je bilo točno, in to se je vse spremljalo. Potem je bil pregled izvedenih aktivnosti vseh centrov, ker so pač imeli pristojnosti jasno določene v.d. direktorji, ki so morali izpeljati, na primer, ureditev delovnih pogojev, delovnih prostorov za nove CSD, čiščenje starih vlog in podatkov pred začetkom delovanja novega CSD, ureditev poslovnih funkcij in postopkov za začetek delovanja novih CSD-jev, obveščanje deležnikov o spremembah, prenos zaposlenih, ureditev poslovnih funkcij računovodstev, ureditev IT podpore, ureditev postopkov za prenehanje starih obstoječih CSD-jev.

Po teh podatkih vsaj avgusta ni bilo bistvene razlike med stanjem na CSD Ljubljana in ostalimi centri, da bi lahko, kljub temu, da je Ljubljana največji in s tem tudi potencialno največji problem, se lahko z ekipo, ker namreč, ko se je ves čas spremljalo tedenski kolegij, so bili tako ožji z vsemi v.d. direktorji, ki so prevzeli to, teh 16 CSD-jev, imeli smo pa tudi širše, z vsemi ostalimi direktorji, ker namreč, morate vedeti, ministrstvo je pripravilo osnutek sistemizacije, ministrstvo je potrdilo nove prostore CSD-jev, je naredilo osnutke pogodb, vendar hkrati je bila to naloga seveda vseh teh izvajalcev, da izpeljejo in ob tem, da je prvi teden, ni deloval sistem, ker ni mogel, ker nadgradnja ni bila mogoča in je bilo potem torej ne vprašanje, kdaj bi, ampak ali to naredimo ali ne?

In jaz, v osnovi, ker vem, da boste pač z veliko kritikami in tem, ko komentirate, jaz še vedno verjamem in bi še enkrat enako storila – Center za socialno delo je bilo treba reorganizirat in ideja, na teren k ljudem, je tisto, kar je vodilo. Če je pa kdo – in jaz nikoli nisem rekla, da bo naslednji dan, 1. oktobra, stanje »bp« in bo vse čudežno, vsi problemi o CSD-jih, pomanjkanje delavcev, vsega, izginilo naslednji trenutek. To, da smo fizično ločili administrativno delo od vsebine, da smo ohranili in krepili, Maribor se je razdelil na dve enoti, ker pred tem ni bil zaradi tega(?), v Tolminu, Kobaridu smo ustanovili posebno pisarno. Skratka, vse to je bilo narejeno.

In še ena stvar, kadrovska podhranjenost – ves čas smo poskušali na Ministrstvu za delo, z sredstvi, ki smo jih imeli, pri čemer glede na to stanje danes, je mnogo lažje, mi smo se borili za vsak evro, na drugačen način, mi smo v 2017 in 2018 za 11 % povečali število zaposlenih na centrih za socialno delo in sicer za 140 in tudi dogovorjeno je bilo, po pregledu nalog in sistemizacij, so bile dogovorjene dodatne zaposlitve, v petletnem obdobju, sem septembra podpisala 235 zaposlitev.

Tako da, to, da bi jaz mislila, da bodo stvari čudežno odšle, ampak še vedno, ideja, na teren k ljudem in reorganizacija centrov v smeri, ki smo jo peljali z ekipo, za njo stojim. Hvala.