Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam in želim dobro jutro. Pričenjam 11. nujno sejo Odbora za gospodarstvo in vas obveščam, da so zadržani dr. Franc Trček. Kot nadomestni članice in člani pa bodo z nami sodelovali, in sicer imam dve pooblastili kolega Edvarda Pauliča bo nadomeščala kolegica Tina Heferle in pa kolega poslanca Franca Kramarja bo nadomeščal kolega poslanec mag. Andrej Rajh.  S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora in ker v poslovniško določenem roku ni bilo predlaganih sprememb je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem. Prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA – PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA SKLEPA SVETA O PODPISU V IMENU EVROPSKE UNIJE SPORAZUMA O ZAŠČITI NALOŽB MED EVROPSKO UNIJO IN NJENIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI NA ENI STRANI TER SOCIALISTIČNO REPUBLIKO VIETNAM NA DRUGI STRANI. Predlagatelj stališča je Vlada Republike Slovenije. K tej točki so bili vabljeni tako Vlada kot Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Zato bi predstavnico Vlade prosil za dopolnilno obrazložitev predloga stališča. Besedo dajem državni sekretarki gospe Evi Štravs Podlogar. Izvolite.

Hvala lepa za besedo, predsednik. Dobro jutro, spoštovane poslanke in poslanci. Naj že v uvodu poudarim, da Slovenija upoštevajoč mnenje sodišča EU o zadevi mnenje 1/17 ne nasprotuje podpisu zadevnega sporazuma. V imenu Republike Slovenije bo sporazum predvidoma podpisal veleposlanik Republike Slovenije pri EU.  Sedaj pa morda na kratko ozadje poteka pogajanj in postopkov v okviru EU. Potrditev sklepov s strani Sveta je predvidena na zasedanju Sveta za zunanje zadeve 25. 6. 2019. Gre za sporazum v deljeni pristojnosti EU in držav članic EU, ki ga podpišejo vse pogodbenice EU, torej države članice EU in seveda tudi Vietnam. Datum podpisa za države članice EU je predviden 25. in 26. 6. 2019. Za EU in Vietnam pa konec meseca ob robu vrha G20 v Osaki. Začetek veljavnosti sporazuma je vezan na zaključek postopkov v okviru EU, potrditev v Svetu in seveda v Evropskem parlamentu. V Vietnamu in tudi v državah članicah EU, torej tudi v Državnem zboru Republike Slovenije. Nekaj besed o sami vsebini sporazuma. Cilj sporazuma je ustvariti spodbudno okolje za nadaljnji razvoj naložb med pogodbenicama. Ob doseganju ciljev trajnostnega razvoja, upoštevanja visoke rasti ravni, varstva okolja in zaščite delovnih mest ter ustreznih mednarodnih priznanih standardov. Sporazum o zaščiti naložb obsega 200 strani. Sestavljen je iz preambule, štirih poglavij in trinajstih prilog. Sporazum ima podobno strukturo kot sporazum o zaščiti naložb s Singapurjem. Zajema zaščito naložb in reševanje naložbenih sporov med vlagateljem in državo, takoimenovani ICS. Dostop do trga je urejen v sporazumu o prosti trgovini med EU in Vietnamom. 2. TRAK: (ES) - 8.05 Določbe sporazuma o reševanju sporov so pravno in postopkovno bolj dodelane kot v primeru sporazuma s Kanado in Singapurjem.  V razpravi v okviru Sveta EU so države članice izpostavile problem začasne uporabe sporazuma, spoštovanje človekovih delavskih pravic ter 17 sektorjev izjem od načela nacionalne obravnave za Vietnam. Začasna uporaba je v sporazumu predvidena kot možnost. Za začasno uporabo je potrebno oblikovanje posebnega sklepa, ki pa ga Evropska komisija še ni pripravila. Slovenija ne podpira začasne uporabe, kar glede na naravo in cilje sporazuma ni običajno. Pridržek izhaja tudi iz ustavne ureditve.  Slovenija je na podlagi stališča Državnega zbora imela zadržke glede ICS. Sodišče EU pa je 30. 4. 2019 v zadevi mnenja P-1/17 menilo, da je mehanizem ICS skladen s pogodbami EU. Mnenja sodišča EU so za države članice in institucije EU zavezujoče in zadevno mnenje je bilo upoštevano tudi pri pripravi predloga stališč do sklepa v podpisu. Spoštovanje človekovih in delavskih pravic ter okoljskih ciljev so ključnega pomena v odnosu EU in Vietnam. Zato je v sporazumu obsežno poglavje o trgovini in trajnostnem razvoju. V primeru bistvene kršitve sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med EU, državami članicami in Vietnamom lahko pogodbenica na podlagi 57. člena slednjega sprejme ustrezne ukrepe tudi v zvezi z naložbenim sporazumom.  Dovolite, da na kratko še predstavim predvidene ekonomske učinke tega sporazuma. Menimo, da bo sporazum o zaščiti naložb skupaj s sporazumom o prosti trgovini izboljšal bilateralno sodelovanje med Slovenijo in Vietnamom in ustvaril nove priložnosti za povečanje relativno skromne trgovinske menjave in investicij med državama.  Glede na navedeno predlagam, da odbor podpre predlagani sklep, ki se glasi: »Republika Slovenija upoštevajoč mnenje sodišča EU v zadevi mnenje 1/17 ne nasprotuje predlogu sklepa Sveta o podpisu v imenu Evropske unije sporazuma o zaščiti naložb med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Socialistično Republiko Vietnam na drugi strani. Ne podpira pa začasne uporabe zadevnega sporazuma. Za podpis se pooblasti stalnega predstavnika Republike Slovenije pri Evropski uniji veleposlanika Janeza Lenarčiča.« Hvala lepa.

Hvala lepa, gospa državna sekretarka. Preden odprem razpravo samo še informacija. Imamo slabo uro časa za izvedbo te seje. V kolikor v tem času ne bomo zaključili, bomo potem nadaljevali danes ob 17.30. Točen prostor bomo še sporočili.  Prosim, če želi kdo razpravljati? Gospod Koražija, izvolite besedo.

Spoštovani, hvala za besedo. Odločbe sporazuma so oblikovane po vzorcu poglavja o naložbah v CETA sporazumu in sporazumu o zaščiti naložb med EU in Singapurjem že sprejete. Že ob sprejemanju CETA in sporazuma s Singapurjem smo v Levici opozarjali na neštete sporne vidike mehanizmov in ta opozorila moramo žal še enkrat ponoviti. To je bilo takrat.  Mehanizem za reševanje sporov ICS je v bistvu pravna možnost, da korporacije tožijo državo zaradi zakonov, ki naj bi bili slabi za podjetništvo, tako kot je denimo tobačni gigant Filip Morris tožil Avstralijo samo zato, ker so bili prisiljeni na škatle svojih tobačnih izdelkov prilepiti slike kaj vse lahko povzroči kajenje oziroma kako škodljive posledice so po kajenju.  ICS v osnovi ni nič drugega kot privatizacija sodnega sistema za potrebe multinacionalk. Žal. Prav ta mehanizem je bil najbolj sporna točka sporazuma TITIP? in CETE. Enostavna sporna točka sporazuma s Socialistično republiko Vietnam. Na papirju služi zaščit investitorjev dejansko pa ima mnoge izredno negativne učinke od kovanja dobičkov na račun posameznih držav, do vpliva na zakonodajo in druge predpise vseh teh držav. Mehanizmi izvensodnih poravnav v sporih med korporacijami in državami sicer niso neznanka v mednarodnem pravnem redu, njihov namen pa naj bi bil zagotoviti pravno varnost investitorjev v državah,  3.TRAK: (ES) - 8.10 kjer sodni sistem očitno ne deluje zadovoljivo in obstaja dvom o nepristranskosti sodišč. Še bolj sporno je delovanje takšnih arbitražnih sodišč v praksi. So namreč nadrejena obstoječim sodnim sistemom in nimajo nobene demokratične legitimnosti. Pogosto pa so institucije v okviru katerih arbitraže potekajo ustanovljene in financirane pa so s strani kapitala. Tudi arbitri, ki v posamičnih primerih presojajo so elitni korporativni odvetniki, ki so za uro razsojanja plačani okoli 700 evrov in več. Celotni mehanizem je v praksi močno nagnjen v prid tožečim strankam, se pravi mednarodnim korporacijam.  To, da lahko investitorji obidejo domača sodišča in se s svojimi zahtevami obrnejo neposredno na mednarodne arbitražne tribunale predstavlja prelom s tradicionalno zahtevo, da se lahko stranka obrne na mednarodne forume šele potem, ko je izčrpala lokalna pravna sredstva. Arbitraže so tudi poslovna priložnost. Ker so stroški postopkov visoki, stopijo posebni skladi, ki ti stroške pokrijejo v zameno za visoke provizije oziroma delež iztrošenega zneska ali poravnave.  Po podatkih Konference Združenih narodov za trgovino in razvoj je bilo v zadnjih desetih letih vloženo več kot 400 tožb. Zelo jasen pa je trend hitre rasti števila teh postopkov. V dveh tretjinah primerov so spori oziroma se spori končajo uspešno za mednarodne korporacije, se pravi za kapital.  Primeri uporabe tovrstnega mehanizma so nadvse ilustrativni. Eden najbolj poznanih je iz Nemčije, kjer je švedsko energetsko podjetje Watenfall? tožilo nemško vlado za 3,7 milijarde evrov, ker se je ta v času po jedrski katastrofi, ki se je zgodila v Fokušimi na Japonskem odločila, da postopoma opusti jedrsko energijo. Waterfall pa je bil sicer udeležen še v enem drugem primeru, in sicer v drugih poskusih, ko je spodbijal okoljske predpise mesta Hamburg in celo dosegel njihovo omilitev.  Trikrat se je v takšnih sporih znašla tudi Republika Slovenija. Leta 2000 je belgijski Interbru? tožil državo zaradi diskriminatorne obravnave pri prodaji Pivovarne Union. Pred arbitražnim postopkom je bila sklenjena poravnava med obema stranema. Poleg tega je bila sklenjena poravnava med obema stranema med Slovenijo in hrvatsko elektro privredu zaradi nedobave električne energije z nuklearne elektrarne Krške in plačala 42 milijonov evrov odškodnine. Tretji postopek pa je leta 2013 sprožilo italijansko gradbeno podjetje Graseto, ki je sicer v stečaju zaradi domnevno diskriminatorne obravnave pri gradnji predora Trojane. Prav tako pa tudi pred leti ameriška velika korporacija Western … International? ustanovila podjetje Vega, s katerim je želela prodreti na trg mobilne telefonije. Ker ji projekt in tudi prodor na trg ni uspel je tožila Republiko Slovenijo in državni Mobitel za 337 milijonov evrov. Sodišče je tožbo zavrglo. Vprašanje pa je kako bi se primer končal v primeru razsojanja na arbitražnem sodišču.  Skratka, čeprav je sodišče EU mnenju 1/17 odločilo, da pravo unije ne nasprotuje mehanizmu ICS, to še ne pomeni, da bo ta mehanizem v praksi koristil blaginji državljanov in javnemu interesu. Res je, da sporazum na deklarativni ravni vključuje nekaj varovalk v prid javnega interesa držav, okoljevarstvenih standardov in podobno. S tem naj bi bilo zagotovljeno ravnovesje med zaščito vlagateljev in varstvo pravice države do urejanja v javnem interesu. Toda suverena pravica držav do obrambe javnega interesa, zaščita delavskih pravic in okoljevarstvenih standardov ne smejo biti predmet pogajanj in bi morale imeti brezpogojen primat pred pridobitniškimi interesi tujih ali domačih vlagateljev. Hvala.

Hvala lepa. Gospod Polnar, izvolite.

Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane gospe, cenjeni gospodje! Sporazum o zaščiti naložb med Evropsko unijo in Vietnamom je neposreden nasledek sporazuma o prosti trgovini med tema dvema intitetama?. Danes je postalo moderno, da tisti, ki želi zaščititi demokracijo nasprotuje oziroma se zoperstavlja sporazumom o svobodni trgovini in   (nadaljevanje) iz njih izhajajočim sporazumom o zaščiti naložb, predvsem zato, ker ta dva mehanizma vzpostavljata posebna sodišča s posebnimi pristojnostmi za gospodarske družbe in investitorje.  Svobodna trgovina namreč v tem okviru vzbuja zgolj prijetne asociacije, v realnem svetu pa je to nekaj čisto drugega, ker naj bi postala sinonim za tajne dogovore gospodarskih družb in politikov.  Prav tako nasprotniki trdijo, da ni potrebno biti prav velik poznavalec svobodne trgovine, da bi se razumelo, da ukinja tako imenovane necarinske ovire, kot so denimo pravni, ekološki in socialni standardi, na katerih so utemeljeni naši družbeni sistemi. Ti standardi namreč ščitijo interese državljanov. In če naj bi bili žrtvovani svobodni trgovini in seveda tudi iz nje izhajajočim sporazumom o zaščiti naložb, potem bo vse skupaj pripadlo poslovnim subjektom ne pa ljudem. To je tisto, kar je na teoretični ravni.  Ključno vprašanje na katerega si moramo danes odgovoriti pa je, ali je razvijanje gospodarskih odnosov brez posebnega pravnega okvira boljše kot tisto z ustreznim posebnim pravnim okvirom. Gre namreč zato, da se soočamo z ahilovo peto sodobnega kapitalizma, ki se izraža najbolj v tem, da je globalni biznis postal neulovljiv za pravne sisteme, predvsem pa tudi za davčne sisteme sodobnih držav. Korporacije so vse bogatejše, socialne države, v kolikor so sploh še ostale socialne države, pa so vedno revnejše in vedno bolj zadolžene. Če povzamem. Ekonomska svoboda korporativnega sveta je hkrati politični zaton socialne države in državljanov. In zato je določena regulacija in ureditev vendarle potrebna. Sporazumi o zaščiti naložb se prav tako poskušajo predstaviti kot slepa pega tržnega gospodarstva. Poglavitna značilnost takega gospodarstva naj bi bila tako imenovana nevidna roka tržnega reda, ki pa naj dejansko bila vidna roka lastnikov in managerjev podjetij oziroma če postavim nekoliko drugače, nevidna roka trga je skrita roka tatov, vidna roka države pa je pot do ekonomske demokracije. In to je tisto, o čemer se danes pogovarjamo. O vidni roki države.  Novodobni zapleti uravnavanja mednarodnih ekonomskih odnosov so se z globalizacijo in deregulacijo samo stopnjevali. Tudi to je nesporno dejstvo, zato smo danes soočeni z nasprotnim trendom, ne z deregulacijo ampak s poskusom vsaj kolikor toliko spodobne regulacije. Problemi so se izkazali kot široki, sistemski, dolgoročni, povezani pa predvsem z ekonomskim znanjem ter poslovno in pravno kulturo. Kaj je za njimi? Za njimi sta predvsem dve teoriji. Prvič, teorija podjetij in drugič, tista teorija, ki se imenuje teorija ekonomske vrednosti podjetij. Tisto kar je v podjetju pomembno. Ali je to kapital in management na eni strani, ali pa interesi delničarjev na drugi strani. Veliko je o tem demagogije zakaj interesi drugih udeležencev podjetja, predvsem tistih, ki se tičejo države, so v tem okviru sekundarnega drugotnega pomena. In zato gre. Nesporno gre, da so bile določene napake storjene. To kar sedaj počnemo in čemur smo priča, gre za odpravljanje napak. In predvsem za odgovor na to ali je učenje na napakah v politični in korporativni praksi tisto, kar pomeni njihovo odpravo ali pa ono drugo, kar pomeni njihovo ponavljanje. Mi napak ne smemo ponavljati. Gospe in gospodje, tale sporazum tako kot je zasnovan z vsemi tistimi atributi v štirih poglavjih bi naj bil nekakšna zasnova oziroma zasnutek depolitizacije biznisa, ki se začne takrat, ko politiko države in politiko podjetja začnemo jemati resno. Ključ pri obeh obravnavanih politikah pa je profesionalnost. Ta ključ je zaenkrat viden. Vprašanje pa je, če vidimo tudi ključavnico. Mislim, da je tisto, kar je danes predlog   (nadaljevanje) obravnave nasledek za nekaj čemur lahko rečemo, da se vidi ključavnica, zato bom to zadevo podprl.  Pa še eno stvar bi želel izpostaviti. Gre za sporazum med Evropsko unijo in določeno veliko državo v jugozahodni Aziji, Socialistično republiko Vietnam. Gre za sporazum, ki se tiče predstavnikov zahodne politike, kamor spada tudi Slovenija. In veste zahodna politika bi resnično bila v zelo veliki krizi, če smo prišli tako daleč, da se ideja Evrope izkorišča za drobna izsiljevanja, namesto za razreševanje resnih problemov. Tukaj gre za razreševanje resnega gospodarskega problema. Prav je, da ga razrešimo na način, da tako predlagan dokument, kot smo ga danes sprejeli od Vlade tudi sprejmemo. Sam osebno bom to storil. Hvala lepa.

Hvala lepa. Besedo bom dal še gospodu Knežaku in če potem v tem nizu ne bomo več imeli želje po razpravi, dam še možnost za odziv državni sekretarki. Gospod Knežak, izvolite.

Hvala, predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Sedaj v tej svetovni ekonomiji, kamor je vpeto tudi naše gospodarstvo, se srečujemo z različnimi težavami, z različnimi kulturami, z različnimi poslovnimi navadami, praksami in nenazadnje tudi z njihovim samim načinom življenja, ki za nas Evropejce velikokrat niso sprejemljive. Tiste pomisleke, ki so jih imele tudi nekatere države članice pri pripravi tega predloga sporazuma o zaščiti naložb in ki se tiče predvsem varovanja človekovih pravic in pa te mednarodne ILO konvencije, so seveda povsem na mestu. Sedaj pa sprašujem kaj nam je potem alternativa. Ali eno ekonomijo, kjer je 90 milijonov prebivalcev, ki se razvija, ki je na relativno dobri poti osamiti in z njo ne poslovati in ji neposredno omogočiti, ne vem večji priliv, večjo gospodarsko blaginjo in vse kar potegne zraven. Če se pa hkrati sprašujem, da imamo hkrati sprašujem, da imamo pa v sami Evropi tudi, ne vem, ko dobimo sadje, pred kratkim sem gledal zanimivo oddajo o izkoriščanju migrantov, tujcev, v sosednji Italiji pri predelavi sadja, ki ga dobimo tudi pri nas, na naš trg. Mislim, da smo tukaj lahko kar precej primerljivi.  Sam tak sporazum o zaščiti naložb med Evropsko unijo vidim predvsem s tega, da se zavedamo, da so te razlike in da so v večji meri poskušali s tem sporazumom dogovoriti neko varno poslovno okolje za neko trgovinsko zamenjavo, zato bom seveda ta sporazum podprl. Hvala lepa.

Hvala lepa. Še kratko kolegica Hot, izvolite.

Hvala lepa. Lep pozdrav vsem. Torej, kot veste smo Socialni demokrati v preteklosti izrazili pomisleke v zvezi s podpisi tovrstnih sporazumov in tudi pozvali, da Vlada Republike Slovenije aktivno sodeluje pri izdaji mnenja 1/17. Pozdravljam dejstvo, da ste aktivno sodelovali. Sedaj glede na to, da je sodišče Evropske unije odločilo, da tovrsten način reševanje sporov ni nezdružljiv s pravom Evropske unije, da ne posega v pravo Evropske unije, tudi sama nimam več nikakršnih pomislekov v zvezi s sklenitvijo tovrstnih sporazumov. Glede na to, kakor je tudi prej kolega povedal, da se vzpostavlja nek pravni okvir, ki ga sedaj pogrešamo, ki rešuje v bistvu kar zelo širok spekter odprtih vprašanj in vzpostavlja neko pravno predvidljivost in pravno varnost pri tovrstnem trgovanju, torej med Evropsko unijo in Vietnamom, mislim, da velja stališče podpreti. Še enkrat pohvala Vladi, da se je res aktivno vključila. Zelo pomembno pa se mi zdi, da imate še vedno zadržek do začasne uporabe. Mislim, da je to tudi zelo pomembno in kaže, da je bila zadeva resnično proučena. Hvala.

Hvala lepa. Bi želeli razpravljati? Izvolite.

Kar se z moje strani tiče, se strinjam. Ampak tisti, ki ste bolj na socialistični strani, vas vprašam, če se zavedate kakšne delavske pravice in standarde imate približno v Vietnamu. Tisti vsi vaši predhodniki v prejšnjem mandatu, ki so bili proti ITTP? podpisu vseeno na meji, kjer veljajo neki standardi. Če veste približno koliko otrok dela v Vietnamu, koliko otrok izkoriščajo totalno. Kakšne so zdravstvene, pokojninske pravice ljudi? Kakšni so okoljski standardi v tej državi? To je sedaj zelo zanimivo. Ko vidite socialistična, vsi roke gor zelena luč. Ko smo pa z Ameriko, kjer bi lahko Amerika in Evropa v svojem sporazumu naredila zgodbo ravno v času tega, kar največ govorim o četrti industrijski revoluciji, sedaj bomo to s Kitajsko dajali ponovno pravice Kitajski. Sedaj vidite kaj se dogaja Hongkongu. Gremo nazaj v okoljske standarde, gremo spet v delavske pravice in vse ostalo. Tu je sedaj tista dvoličnost, ki jo vedno odpiramo in zapiramo in kjer je večna razprava kaj je prav in kaj ne.  Sam spoštujem socialdemokracijo. Tudi nazadnje prihajam s stranke, ki je v Sloveniji socialdemokracijo začela. Problem pa je, da v Sloveniji socialdemokracije kot take nimamo nikoli vzpostavljene. Pri takih zadevah je zelo zanimivo poslušati. Škoda da tega nismo posneli in to en čas poslušamo. Koliko so nas polna usta delavskih pravic, pravic otrok in ne vem česa še. Ko gre za socialistični Vietnam, smo vsi takoj za. Ko pa gre za grdo Ameriko, kljub temu, da vsi uporabljate najnovejše Ajfone? in vsi ste na Twitterju in na Facebooku, pa vsi kateri ste kronični bolniki uporabljate ameriška farmacevtska sredstva itd., da ne govorim vse ostalo. Nenazadnje snemamo tudi z ameriškimi kamerami. To je sedaj tisti razvoj in kam naj gre razvoj in kaj je prav in kaj ni prav. Sem zmeden liberalec kar se tiče gospodarstva in tudi socialdemokratsko gre za človeško plat, ko gre za humanizem, ko gre za pravice tiste, ki so nastale v procesu civilizacije.  Sam ne nasprotujem temu sporazumu. Vietnamu moramo dati neko približnost. Treba pa se je zavedati, da gre za državo, ki je na področju vsega tega, kar sem sedaj govoril še dobesedno na začetku neke poti. Upam, da se bodo razvili in da se bodo s tega socializma končno izmaknili in da bodo končno zaživeli tudi neko polno življenje. Hvala.

Hvala lepa, kolega Breznik. Bom vprašal državno sekretarko, ker se je nekaj vprašanj nabralo, če želi odgovoriti, ali dam besedo še kolegu. Kolega Rajh, izvolite.

Hvala lepa, predsednik, za besedo. Sam bom kratek in bom malo pokomentiral. Ne verjamem, da je ta sporazum namenjen zato, da bi Evropa v Vietnam izvažala umazano industrijo ali pa kršenje delovnih pravic. Ne repliciram vam in rekel sem, da ne verjamem, da je ta sporazum. Vidim tudi priložnost, da tudi slovenska podjetja na področju energetike sodelujejo z Vietnamom. Vemo, da ima gospodarsko rast, da je s tem povezana tudi potreba po energiji. Pri nas imamo tovarne kot so Litostroj, Turbo institut in podobne, ki lahko v to državo izvažajo svoje izdelke. Zame je zelo pomembno, da politiko odpira vrata gospodarstvu. Ministrica za infrastrukturo je sedaj na Kitajskem in odpira poslovne priložnosti za Luko Koper in mislim, da je to osnovna naloga politike. Hvala lepa.

Najlepša hvala. Sedaj pa dajem besedo še kolegici Hot, ki ima krajši odziv.

Čisto na kratko, ker smo bili vseeno Socialdemokrati tukaj izzvani. Absolutno spoštujemo delavske pravice, socialne pravice. Ravno bistvo tega je, da bo vzpostavljen preko trgovinskega sporazuma nek pravni okvir, ampak že predhodno je bil sklenjen med EU in Socialistično republiko Vietnam sporazum o partnerstvu in sodelovanju, ki zagotavlja pravni okvir za dolgotrajno in močno partnerstvo na številnih področjih vključno s političnim dialogom, človekovimi pravicami itd. In ta sporazum daje tudi neko pravno podlago, da lahko Evropska unija v primerih hudih kršitev človekovih pravic zahteva od partneric spoštovanje človekovih pravic. Morda bo na ta način malo bolj imela podlago, da bo zahtevala, da se delavske pravice in ostale v Socialistični republiki Vietnam spoštujejo. Če nimamo nikakršnega sporazuma in pravnega okvirja niti ne moremo upati, da se bo stanje izboljšalo. Hvala.

Hvala lepa. Sedaj pa dajem besedo državni sekretarki. Izvolite.

Hvala lepa. Želela bi morda samo dopolniti, da si delimo skupaj skrb s poslanci in poslanko na temo vezano na ICS, ki zahteva vso našo pozornost in tudi previdnost in po drugo strani pač priložnosti, ki jih sam sporazum prinaša. Potrebno je poudariti tudi, da ravno na priporočilu Državnega zbora smo bili Slovenci aktivni pobudnik mnenja Evropskega sodišča vezano na mnenje 1/17, tako da brez tudi morda naše aktivne podpore in sodelovanja, kljub temu, da je kar nekaj časa trajalo, da smo dobili to mnenje, ga ne bi dobili aprila letos.  Vsekakor pa ICS še ni izvajan v praksi. Potekajo pogovori o samem kodeksu, o samem delovanju. Ne bo tudi upoštevan, dokler ne bo ratificirana, kot rečeno ni začasne uporabe. Torej bo to zopet predmet tudi ratifikacije v Državnem zboru.

Ker opažam, da ni več želje po razpravi in vsi temu pritrjujete, zaključujem razpravo. In ker k predlogu stališča ni bilo vloženih nobenih amandmajev, dajem v razpravo in potem na glasovanje naslednji predlog mnenja: »Odbor za gospodarstvo podpira predlog stališča Republike Slovenije do predloga sklepa Sveta o podpisu v imenu Evropske unije sporazuma o zaščiti naložb med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Socialistično republiko Vietnam na drugi strani, ki ga je predložila Vlada in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme.« Glasovali bomo o tem mnenju.  Pričenjam glasovanje. Glasovanje poteka. Zaključujem glasovanje. Kdo je za? (8 članov.) Je kdo proti? (1 član.) Ugotavljam, da je mnenje sprejeto. Določiti moramo še poročevalca za sejo pristojnega odbora in predlagam, da sem to sam.  S tem zaključujem to točko dnevnega reda in današnjo sejo odbora ter vam želim prijeten in uspešen dan. Hvala lepa.