Spoštovani vsi prisotni!

Začenjamo 6. nujno sejo Odbora Državnega zbora Republike Slovenije za zdravstvo.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: kolegica Lidija Ivanuša zaradi bolniške odsotnosti, na seji kot nadomestni član odbora s pooblastili sodelujejo, bo daljša lista, kolega Blaž Pavlin nadomešča kolegico Ivo Dimic, kolegica Karla Urh nadomešča Andrejo Zabret, kolegica Lidija Divjak Mirnik kolega Jožeta Lenarta in kolega Primož Siter kolega Željka Ciglerja.

Seja odbora je bila sklicana v skladu s 47. in drugim odstavkom 48. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije. Na sejo so vabljeni predstavnik predlagatelja predloga rebalansa proračuna, to je Vlada Republike Slovenije ter pristojnega ministrstva za finance in Ministrstva za zdravje. Prihajajo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje dne 29. 1., ste prejeli predlog dnevnega reda seje odbora. Ena in edina točka, kot sem že omenil predlog rebalansa proračuna republike Slovenije za leto 2019.

Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora Republike Slovenije. Odbor navedeno gradivo obravnava kot zainteresirano delovno telo na podlagi 166. člena Poslovnika Državnega zbora. Ker do začetka seje nisem prejel predlogov za razširitev dnevnega reda oziroma za umik predlagane točke dnevnega reda - je določen takšen dnevni red seje kot je bil prelagal s sklice.

Prehajamo na 1. TOČKA DNEVNEGA REDA - PREDLOG REBALANSA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2019.

Besedo dajem predlagatelju predloga rebalansa proračuna za leto 2019. Uvodno obrazložitev predstavnice Ministrstva za finance, gospa Žakelj, beseda je vaša.

Lepa hvala za prijaznost in pomoč. Hvala za besedo in lep pozdrav vsem prisotnim. Moje ime je Jana Žakelj in prihajam s strani Ministrstva za finance.

Zaradi volilnega leta, Vlada v letu 2018 ni sprejela spremembe državnega proračuna za leto 2019, je pa takoj pričela z aktivnostmi za pripravo rebalansa, saj sprejeti proračun ni več odražal pravega obsega in strukture prihodkov in odhodkov. Razlogi za pripravo predloga rebalansa proračuna so predvsem: boljša gospodarska rast, ki je vplivala na višje prihodke ter lani sprejeti predpisi in sklenjeni dogovori z reprezentativnimi združenji ter sindikati, ki povečujejo obseg izdatkov proračuna. Rebalans za leto 2019 temelji na odloku o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2018 do 2020, makroekonomskih izhodiščih iz jesenske napovedi gospodarskih gibanj ter izvedbenega načrta operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2014 do 2020. Pri pripravi finančnih načrtov proračunskih uporabnikov so bile upoštevane tako zakonske obveznosti kot strateške usmeritve, ki izhajajo iz strategij in nacionalnih programov. Predlogu rebalansa so prihodki načrtovani v višini 10,35 milijard evrov, od tega 8,6 milijard evrov davčnih prihodkov, 593,5 milijonov evrov nedavčnih prihodkov, 98,3 milijone evrov kapitalskih prihodkov, donacij in transfernih prihodkov ter 1 milijarda evrov prejetih sredstev iz proračuna EU. Načrtovani prihodki so v primerjavi s sprejetim proračunom višji za 6,2 %. Največji delež ocenjenih prihodkov državnega proračuna predstavljajo prihodki iz naslova DDV, sledijo trošarine, dohodnina in prejeta sredstva iz proračuna EU. Odhodki državnega proračuna so načrtovani skladno z zgornjo mejo, ki jo je sprejel Državni zbor z odlokom o okviru za pripravo proračunov sektorja država, 21. decembra 2018, in znašajo 10,16 milijarde evrov. Od sprejetega proračuna so višji za 4,8 odstotka. Z vidika virov financiranja naj bi se v letu 2019 uporabilo 8 tisoč 544,5 milijona evrov integralnih sredstev, tisoč 246,5 milijona evrov evropskih sredstev skupaj s slovensko udeležbo, 367,4 milijona evrov namenskih sredstev in 1,6 milijona evrov namenskih sredstev finančnih mehanizmov. Več kot tretjino odhodkov proračuna se namenja drugim tekočim domačim transferom in sicer, 3,4 milijarde evrov, od tega skoraj 2 celi milijardi evrov za tekoče transfere posrednim proračunskim uporabnikom in drugim izvajalcem javnih služb. Približno 13 odstotkov vseh odhodkov, to je 1,3 milijarde evrov se namenja za stroške dela pri neposrednih proračunskih uporabnikih in so načrtovani skladno z dogovorom s sindikati. Prav tako naj bi se 13 odstotkov odhodkov namenilo za transferje posameznikom in gospodinjstvom, kar je za 14,7 % več kot v sprejetem proračunu. Za investicije se namenja 1 milijarda evrov, kar je za 21 % več glede na sprejeti proračun. V primerjavi s sprejetim proračunom se v predlogu rebalansa načrtuje največji porast odhodkov na naslednjih politikah: socialni varnosti za 165,5 milijonov evrov, izobraževanju in športu za 103,2 milijona evrov, plačilih v Evropsko unijo za 59,7 milijonov evrov, varovanju okolja in okoljski infrastrukturi za 53 milijonov evrov, prostorskemu planiranju in stanovanjski dejavnosti za 43,6 milijonov evrov, prometu in prometni infrastrukturi za 43,5 milijonov evrov ter podjetništvu in konkurenčnosti za 42,7 milijonov evrov. Ob upoštevanju navedenih ocen prihodkov in odhodkov znaša načrtovani proračunski presežek za leto 2019 193,6 milijonov evrov oziroma 0,4 % BDP in je za 139,8 milijonov evrov višji do sprejetega proračuna in znašal 53,8 milijonov evrov. Toliko na kratko s strani Ministrstva za finance.

Hvala, gospa Žakelj. Besedo predajam državni sekretarki iz Ministrstva za zdravje, gospa Vračko.

Izvolite.

Spoštovani predsednik, spoštovani poslanke in poslanci! Lepo pozdravljeni!

Tema današnjega odbora je rebalans proračuna za 2019. Pri tem naj uvodoma povem, da v Sloveniji vse zdravstvene storitve zagotavljamo iz zdravstvene blagajne. Iz proračuna pa se zagotavljajo nekatera druga sredstva, ki jih na podlagi zakona zagotavlja država.

Predlog rebalansa proračuna 2019 znaša 189,2 milijona evrov in se glede na sprejeti proračun 2019 povečuje za 19,62 % oziroma 31 milijonov evrov. Največji del sredstev Ministrstvo za zdravje namenja razbremenitvi zdravstvene blagajne, saj je na državni proračun preneslo financiranje specializacij zdravnikov ter financiranje pripravništva medicinskih strok v višini 60 milijonov evrov, s čimer omogoča, da se v isti višini sredstva ZZZS namenjajo zagotavljanju izvajanja zdravstvenih storitev. Nadalje so v proračunu Ministrstva za zdravje sredstva zagotovljena za skrajševanje čakalnih dob, in sicer v višini 10 milijonov evrov, za izboljšanje likvidnostne situacije javnih zdravstvenih zavodov v višini 4,4 milijona evrov in za zagotavljanje zdravstvenega varstva socialno ogroženih skupin prebivalstva v višini 14,2 milijona evrov. Z dodatnimi sredstvi Ministrstvo za zdravje v okviru javne službe na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje načrtuje izvajanje strategije o varnosti in zdravju pri delu, vzpostavitev nekaterih novih podatkovnih zbirk ter izvedbo pilotne implementacije sistema za podporo odločanju pri izbiri radioloških preiskav po smernicah ESRiGuide. V okviru kakovosti v zdravstvu so dodatna sredstva načrtovana za spletno rešitev VAR-NET kot del vladnega projekta Šilih in Sensis(?) za dograjevanje registra Slovenija Donor s tipizacijo novih vzorcev za ocenjevanje biocidov v okviru zagotavljanja kemijske varnosti. Zagotovljena pa so tudi dodatna sredstva za nov program humanega biomonitoringa za obdobje 2018 do 2022. V okviru investicijskih vlaganj so za primarno raven načrtovana sredstva v višini 2 milijona evrov, in sicer za financiranje pristajališč za helikopterje. Za sekundarno in terciarno raven pa so v rebalansu 2019 namenjena sredstva za investicije v višini 31,6 milijonov evrov, bo tem pa zagotavljamo še dodatnih 55 milijonov evrov sredstev iz proračunskega sklada, kar skupaj za leto 2019 za investicije na sekundarni in terciarni ravni znaša 86,6 milijona evrov.

Ja, hvala, lepa.

Zdaj čisto zgolj za informacijo, matično delovno telo gre jutri na zavarovalnico, ker bomo imeli naš primarni proračun, če se tako izrazim.

Odpiram razpravo, besedo dajem poslankam in poslancem. Se je kdo prijavil za razpravo? Kolega Siter, prosim.

Hvala lepa in lepo dobro jutro z moje strani.

V bistvu bi, ne z razpravo, bi zgolj otvoril s par vprašanji za boljše razumevanje dokumentov, ki jih imamo pred sabo.

Zdaj, kar se tiče programa 1701, torej, urejanje sistema in podporne dejavnosti na področju zdravstvenega sistema, je zabeleženo, da bo ministrstvo sistemsko uredilo področje dolgotrajne oskrbe. Zelo praktično, me zanima, kaj to točno pomeni? Kaj to pomeni v operativi? Kaj lahko pričakujemo že konkretno, v tem letu? Kako daleč je usklajevanje? Kako daleč je priprava Zakona o dolgotrajni oskrbi? Se opravičujem. Kakšni premisleki so bili narejeni v povezavi s pokojninsko reformo, če sploh? In potem še eno podvprašanje no, v zvezi z institucionalizacijo – kako točno jo razumete oziroma, kako naj jo razumemo mi, kaj to točno pomeni?

Potem ena druga stvar - ministrstvo sodeluje tudi z zvezo NATO. To je taka zanimiva točka, za katero bi prosil, da mi razložite, kaj to točno pomeni? Na kakšen način to sodelovanje v praksi poteka, torej kako zgleda in kaj to terja od Republike Slovenije?

Potem pa še ena točka v zvezi z tako imenovano optimizacijo vodenja javnih zdravstvenih zavodov. Znotraj tega je omenjeno usposabljanje in prevetritev znanja in me zanima, kaj točno, zopet v praksi to pomeni? Na kakšen način naj bi to kakorkoli spremenilo ustaljeni način funkcioniranja javnih zdravstvenih zavodov?

Potem pa še zadnja točka – celostna podoba resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja, za katero, za izdelavo katere je predvidenih 400 tisočakov. Razrez tega bi me zanimal no, kam točno bo šel ta denar? In koliko daleč je dejansko to uresničevanje te resolucije? Hvala lepa.

Hvala. Še kdo prijavljen? Kolegica, prosim.

Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem.

Jaz bi rada izpostavila oziroma prav pač dve stvari in sicer, julija 2017 je bil sprejet Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami. S 1. januarjem letos bi morali biti zagotovljeni tudi vsi pogoji za izvajanje zakona, pa me zanima, torej, ali so s strani Ministrstva za zdravje zagotovljena potreba proračunska sredstva za izvajanje tega zakona? Ker na terenu namreč že prihaja do nekih določenih težav.

To je ena zadeva, drugo pa, ker prihajam s tega območja in ker je bilo že več let dolgo pisano in govora o urgentnem centru Ptuj, sedaj lahko vidimo torej, da je v rebalansu proračuna vpisan, da je ocenjena vrednost projekta 3,4 milijone in me zanima, kakšna bo torej zdaj velikost tega urgentnega centra? Ali gre za tipsko velikost C3(?) ali za manjšo urgenco? Torej, kaj točno bo obsegal ta urgentni center?

Ker tu so že par let prave kalvarije, glede tega tudi, če veste, vse občine Spodnjega Podravja smo, so participirale sredstva za tisti svoj določen del, ki ga morajo bolnišnice prispevati, to je tudi zdaj teh 620 tisoč evrov vključenih tudi v ta, v rebalans proračuna, torej prikazano so tudi ta sredstva, tako da me res zanima, kakšna je zdaj odločitev, kakšna bo velikost in kaj bo zajemal? Hvala.

Hvala kolegica Žnidarič. Ker je kar nekaj vprašanj, bi kar predlagal, gospa državna sekretarka, da odgovorite, da se ne bo zgodilo, da jih bomo potem polovico vmes nekje izgubili.

Hvala lepa.

Torej, če grem kar po vrsti. Sistemska ureditev dolgotrajne oskrbe v celoti bo za izvajanje Zakona o dolgotrajni oskrbi potrebno doseči politični konsenz o tem, na kakšen način se bodo zagotavljala sredstva za dolgotrajno oskrbo tako za tisti del kar se tiče zdravstvenih storitev kot kar se tiče socialnih storitev. Kar so pa sredstva iz rebalansa proračuna za 2019, so pa namenjena sofinanciranju projektov kohezijskih sredstev za izvedbo pilotov. Trenutno že potekajo trije politi, ki se bodo končali oktobra letos in ta sredstva iz rebalansa proračuna 2019, so namenjena delovanju oziroma izvedbi teh pilotov, gre pa za preizkušanje treh nekoliko različnih rešitev za to, da dobimo informacije o tem, katera varianta je najboljša za slovenski prostor in sicer te tri rešitve so, da se razlikujejo v koordinaciji in sicer v eni je koordinator zdravstveni dom, v drugi je center za socialno delo in tretja varianta je koordinator dom za starejše občane.

Deinstitucionalizacija v okviru dolgotrajne oskrbe je mišljena kot čim daljše zagotavljanje bivanja starejših oseb na domu in temu je namenjena celotna vsebina tudi predloga zakona. Ideja je, da bi zagotavljali, da se na domu omogočajo tako socialne kot zdravstvene storitve za ostarele, za tiste, ki so takih storitev potrebni zato, da lahko starejše ohranjamo čim dlje v krogu njihove družine na njihovih domovih, ne pa, da se jih institucionalizira v dome starejših občanov.

Za optimizacijo vodenja zdravstvenih zavodov so sredstva, ki so namenjena… V letu 2019, načrtujemo na ministrstvu več pozornosti namenjati ravno boljšemu sodelovanju z zdravstvenimi ustanovami in tesnejšemu spremljanju vodenja zdravstvenih zavodov. S tem v zvezi načrtujemo tudi opredelitev znanja in kompetenc tako za ključne menedžerje v zdravstvu kot tudi za člane svetov zavodov, pripravljamo pa kot veste, tudi poseben Zakon o opravljanju in vodenju bolnišnic in ta sredstva so namenjena izvajanju teh dejavnosti.

Kar se tiče sredstev za izvajanje resolucije o nacionalnem planu duševnega zdravja, so sredstva namenjena prav tako sofinanciranju projektov iz strukturnih evropskih skladov in sicer za izvedbo pilotov razvojnih ambulant, ki tudi že potekajo, hkrati pa je to tudi odgovor na naslednje vprašanje, izvajanje Zakona o celostni zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami. Gre torej za iste razvojne ambulante, namreč ta zakon opredeljuje oziroma načrtuje razširitev tima razvojnih ambulant.

Za urgentni center Ptuj bi pa prosila sodelavca Mirka Stoparja, da poda odgovor.