12. nujna seja (skupna seja)

Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

5. 6. 2019
podatki objavljeni: 5. 6. 2019

Transkript

Lepo pozdravljeni spoštovane kolegice in kolegi! Začenjam 12. nujno sejo Odbora za infrastrukturo okolje in prostor in vse prisotne lepo pozdravljam. Obveščam vas, da zaradi odsotnosti predsednika Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, nadomeščam gospoda Edvarda Pauliča. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani in članica odbora, gospa Nataša Sukič. Na seji kot nadomestni člani odbora z pooblastili sodelujejo: Karla urh namesto Jerce Korče, gospod Franc Breznik namesto Zvonka Černača, gospod Žan Mahnič namesto Francija Kepe, gospod Boštjan Koražija namesto gospoda Ciglerja, Nima Maurovič namesto Edvarda Pauliča.  Besedo sedaj dajem kolegu Francu Brezniku, predsedniku Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki bo v nadaljevanju vodil skupno sejo. Izvoli.
Najlepša hvala, kolega mag. Rajh. Spoštovani kolegice in kolegi! Začenjamo z 11. nujno sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ter vas tudi sam lepo pozdravljam, vse prisotne na današnji seji. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani tega matičnega odbora – torej opravičil nimam, imamo pa, da na seji sodelujejo kot nadomestni člani naslednje članice in člani odbora: kolegico Violeto Tomić bo nadomeščal kolega Luka Mesec, ki ga lepo pozdravljam v naši sredini, kolega Tomaža Lisca bo nadomeščal kolega Žan Mahnič, ki ga lepo pozdravljam v naši sredini, kolegico Nado Brinovšek nadomešča kolega Franc Rosec, ki ga prav tako lepo pozdravljam v naši sredini, kolega Gregorja Židana nadomešča   (nadaljevanje) Gregor Perič, ki ga prav tako lepo pozdravljam v naši sredini, kolega Edvarda Pauliča pa nadomešča Lidija Mirnik, ki jo prav tako lepo pozdravljam v naši sredini. Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odborov. S sklicem seje, 6. junija 2019 ste prejeli naslednji dnevni red te skupne seje: 1. točka - Napadi in pokoli divjih zveri nad živino, 2. točka - Problematika divjih zveri. Ker do pričetka seje nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen kot je bil posredovan s sklicem.  Preden pa nadaljujem pa mi dovolite, da vas najprej obvestim, zakaj je dnevni red tokrat nekoliko drugačen kot običajno. Namreč, Poslanska skupina Nove Slovenije – Krščanski demokrati je 5. junija na Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor ter na moj odbor, torej na Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naslovila zahtevo za sklic nujne seje odborov s točko dnevnega reda: Napadi in pokoli divjih zveri nad živino. Isti dan, v istem časovnem obdobju je pa tudi Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke prav tako naslovila zahtevo za sklic nujne seje odborov s točko dnevnega reda: Problematika divjih zveri. Torej, ker je bilo nesmiselno in neracionalno, da bi pravzaprav o enaki problematiki imeli dve seji, sem se zaradi načela racionalnosti odločil, da obravnavano obeh zahtev nekako združimo in obravnavamo sočasno. Kot gradivo ste prejeli: prvič, zahtevo Poslanske skupine Krščanski demokrati za sklic nujne seje odborov s predlogi sklepov in zahtevo Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke za sklic nujne seje odborov s predlogi sklepov, kot rečeno obe dne, 5. junija 2019. K zahtevi je priloženo tudi gradivo Zavoda za gozdove Slovenije z naslovom Strokovno mnenje za odvzem velikih zveri iz narave v obdobju od 1. oktobra 2018 do 30. septembra 2019.  Na sejo smo vabili: predstavnike obeh predlagateljev, tako Poslanske skupine Nove Slovenije, kot Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, gospoda Simona Zajca, ministra za okolje in prostor, ki ga lepo pozdravljamo v naši sredini, Ministrstvo za okolje in prostor, dr. Aleksandro Pivec, ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki jo prav tako lepo pozdravljam v naši sredini, Zavod za gozdove Slovenije, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, Združenje lastnikov gozdov Slovenije, Združenje društev ekoloških kmetov Slovenije, Sindikat kmetov Slovenije, Zvezo lastnikov gozdov Slovenije, Alpe Adrio Green, Lovkso zvezo Slovenije, Božidarja Peteha – Civilna iniciativa aktivna Kočevska, Civilna iniciativa Nova vas-Loška dolina. Naknadno smo povabili še: Agencijo Republike Slovenije za okolje, Civilno iniciativo za zaščito ljudi, domačih živali in okolja pred vdori in napadi velikih zveri, Boštjana Čemažarja, Civilno iniciativo Cerkno, Rafaela Kraševca, Simona Marolta, Gašperja Uršiča, župana občine Cerkno, Milana Čadeža, župana občine Gorenja vas-Poljane, Antona Luznarja, župana občine Železniki, Marka Gasserja in Zvezo ekoloških gibanj v Sloveniji. Torej vse naštete prav lepo pozdravljam na današnji seji tega skupnega odbora. Zaradi velike zastopanosti in številčnosti, bi prosil, če malo prisluhnete seji, morda nekoliko utišate medsebojne pogovore, ker je danes na tej seji veliko število udeležencev, zato, da se nekako slišimo. Prehajamo pa na obravnavo. Najprej bom dal besedo Ivi Dimic, da v imenu Poslanske skupine Krščanski demokrati predstavi zahtevo za sklic nujne seje odborov. Kolegica Iva Dimic, izvolite, imate besedo.
Hvala lepa, predsednik Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Spoštovani vsi vabljeni, vsi člani, vsi verjetno, spoštovana ministra oba, tisti, ki dejansko se vas tiče zadnje dogajanje, ki se dogajanje, ki se dogaja praktično že skoraj da po celi Sloveniji. V Novi Sloveniji smo danes videli oziroma doživeli vendarle epilog našega pritiska, skupaj s civilno iniciativo, ki je bila ustanovljena na Blokah, da so se stvari na področju upravljanja z zvermi mogoče nekoliko premaknile. Danes je bil na Vladi seveda sprejet interventni zakon o odvzemu 11 volkov in 200 medvedov iz narave kar   seveda je en del sklepa, katerega smo v Novi Sloveniji predlagali. Pa preden pridem do sklepov, naj samo na kratko povem, kaj se je pravzaprav dogajalo, ne samo v zadnjem mesecu, ampak na stvari, na katere opozarjam sama kot poslanka že vseh in celih sedem let na področju kmetijstva.  Kmetje dejansko imajo vsega dovolj. To, da opozarjajo, da je nekaj narobe, da je populacija zveri dejansko ušla iz pod nadzora in da oni so tisti, ki nosijo glavnino vseh napadov zveri in škod, je dovolj zgovorno, da vendarle se v Državi ukrene in da se opravi tudi ne nazadnje takale razprava na današnji seji odbora. Nenehno pregovarjanje s predstavniki države glede višine odškodnin in prejemanja prenizkih zneskov, ki nikakor ne pokrijejo niti neposredne materialne škode zaradi pokolov, kaj šele druge vrste škode. Moramo se zavedati, ni samo škoda, fizična, tista, ki jo dejansko zveri povzročajo, ampak je še ostalo: stres živali, izguba mlečnosti, prezgodnja telitev, ne nazadnje tudi psihične bolečine kmetov ter njihovih družinskih članov. Najhujše pa je bilo to, ko sem bila sama udeležena, na povabilo iniciative na na Blokah, da enostavno posluha države za te probleme ni bilo. Bil je, praktično lahko rečem, molk organa. Ljudje so bili tam prepuščeni sami sebi, nihče jih ni poslušal, povabili so medije, kar je še najhujše, še mediji niso smeli priti, da bi vendarle poročali, kaj se dogaja na teh področjih.  Bistven, vseslovenski problem, dejansko je pre številčna populacija zveri. Posledica tega pa je, da se nekontrolirano in kvalitetno uporablja z njo. Predlagamo zmanjšanje staleža zveri na vzdržno raven, ki jo prenesejo stalna območja pojavljanja zveri. To je raven ali pa širše kočevsko območje. Populacija zveri se nekontrolirano širi na območja, kjer jih v preteklem stoletju ni bilo. Ravno danes sem dobila poročilo zavoda za gozdove, da je prišlo do napada medveda na Vranskem. Zavedati se moramo, da niso ogroženi samo kmetje in njihove živali, čedalje bolj so ogroženi vsi prebivalci podeželja. Lahko povem tukaj, da so otroci Osnovne šole Bloke imeli športni dan ali pa, ne vem, naravoslovni dan in da so šli na sprehod po Blokah v spremstvu lovcev. Tako daleč so že te stvari prišle in se mi zdi, da je prav in današnji odbor je tisti, ki bo mogel sprejeti nekatere sklepe, da bomo vendarle lahko začeli normalno sobivati. Življenje na zemlji je bogato in raznoliko. Znanstveniki menijo, da si naš planet deli vsaj 8, 7 milijard vrst, od bakterij, sesalcev, alg, cvetočih rastlin. Sprehod skozi divjino pa je ločevanje zrn od plev. Kaj želimo? Na kateri ravni in s kakšno populacijo lahko v Sloveniji sobivamo? Zato smo v Novi Sloveniji za današnjo sejo odbora predlagali sklepe, in sicer prvi je ugotovitveni, o katerem se niti ne glasuje. Drugi sklep je Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor, to je Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, predlagata takojšen izredni odstrel rjavega medveda in volka, predvsem osebkov, ki izvajajo pokole živine zaradi velike verjetnosti ponovitve. Volk je predator. On se bo vračal tja, kjer ve, da bo hrano dobil. Če je ta hrana lažje njemu dosegljiva, tu mislim predvsem na mlade živali ali so to jagenjčka ali so to telički in pa žrebički, se volk bo vračal tja, ker mu je lažje kot pleniti divjad po gozdovih. Tretji sklep. Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor, to je odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, priporočata Vladi Republike Slovenije, da pristojnosti za upravljanje divjadi prenese z Ministrstva za okolje in prostor na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Tukaj lahko dodam na Zavod za gozdove. Zakaj smo v Novi Sloveniji ta predlog predlagali? Zato ker že sedaj predstavniki Zavoda za gozdove sledijo in, bom rekla, opravljajo velik del, kar se tiče upravljanja z zvermi, pobirajo tudi po gozdovih DNK, imajo direkten stik, vsakodnevno so prisotni v gozdu in se mi zdi, da imajo ato tudi zelo usposobljene kadre, ljudi, katere sem tudi v preteklosti sama srečala in enostavno jim zaupamo in verjamemo, da njim stvar ne bi ušla izpod nadzora, da bi z zvermi upravljali tako, da bi bilo mogoče sobivanje ljudi na podeželju in zveri. 4. sklep je: Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor ter Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano priporočata Ministrstvu za okolje in prostor ter Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da v roku enega meseca pripravita akcijski načrt za uravnoteženje staleža zveri, divjih zveri, še posebej na pokolih živine prizadetih območjih, ter ga nemudoma začneta izvajati o njegovem izvajanju, naj redno mesečno poročata obema odboroma.  Zakaj smo sprejeli in zakaj smo predlagali v bistvu ta sklep v Novi Sloveniji? Zato, ker pokoli, upadi zveri, niso samo na področju Blok, to je širši problem. tukaj notri lahko rečem Ilirska Bistrica, Kočevje, Velike Lašče, Cerkno, Tolmin, danes smo slišali tudi Vransko, mogoče sem še katerega pozabila, Kostelj in tako naprej in se mi zdi, da je potrebno o tem vedeti, da je prav, da smo kot predstavniki ljudstva, poslanci, izvoljeni, da je prav, da je ta odbor o teh napadih in seveda aktivnostih, ki bi omogočale sobivanje ljudi na tem področju in zveri, da smo o tem seznanjeni zato, ker enostavno mogoče določene zadeve ne pridejo vedno aktualno takoj do nas in potem izpadejo tudi nenazadnje tudi ministrstva in vsi ostali nekoliko neverodostojno. Želim sodelovanja tako s civilnimi iniciativami, z ljudmi na podeželju, z naravovarstveniki, da bi vendarle lahko skupaj nekaj naredili na tem področju predvsem v luči sobivanja. Jaz osebno imam zelo rada živali, vendar enostavno kar se dogaja v zadnjih časih, tudi področje Cerknici, preštevilčen rjavi medved enostavno krni tudi našo kulturno krajino, turistično razvitost okrog Cerkniškega jezera in vam povem, ni prijetno in ljudje z zadržkov zdravo živijo. Želim rešitve, ki bojo v vse strani v obojestransko korist. Toliko zaenkrat, hvala.
Najlepša hvala kolegici Ivi Dimic, kot predlagateljici Poslanske skupine Nove Slovenije. Sedaj pa dajem besedo še kolegu Žanu Mahniču, predlagatelju poslanske skupine Slovenske demokratske stranke za predstavitev zahteve za sklic nujne seje obeh odborov. Kolega Mahnič, izvolite.
Hvala za besedo, predsednik. Kolegice in kolegi, spoštovana ministrica, spoštovani minister, cenjeni gosti! Že ta udeležba danes na tej seji samo potrjuje to, da je problematika pereča, da je bil ta sklic seje, ki smo ga predlagali nujen in da očitno v naši državi stvari gredo naprej šele takrat, ko se naredi pritisk tako s strani politike kot predvsem s strani državljank in državljanov oziroma v tem primeru tudi civilne družbe. Verjemite mi, da če danes ne bi bilo te seje, če ne bi bilo vseh teh prispevkov, ki so bili v medijih, danes ob pol dveh mi v parlament ne bi dobili interventnega zakona, ki govori o tem, da se odvzame osebke vrst rjavega medveda in pa volka. In še v okviru sprejemanja tega zakona smo bili priča boj u za prestiž. Namesto, a bi se pogovorili kako zadevo rešiti, se je podajala žogica oziroma prepiranje o tem, kdo bo zakon vložil med Ministrstvom za kmetijstvo in Ministrstvom za okolje in prostor. Ne vem zakaj ni Ministrstvo za okolje in prostor že prej prišlo s takšnim zakonom. Od decembra se je vedelo, kaj se dogaja in kakšne bodo posledice. In moje prvo vprašanje na ministrstvo je, kaj se je v tem času dogajalo? Gospod Zajc, vi niste bil tam takrat, je bil gospod Leben, njemu sem postavil poslansko vprašanje, dejal je, da se zadeva rešuje, vmes je potem odstopil, prišel ste vi, rezultati oziroma bolje rečeno ne, rezultati so isti. In potem za nameček sedaj dobimo še dva predloga sklepov s strani Liste Marjana Šarca, Socialni demokrati, Stranke modernega centra, Desusa in pa Stranke Alenke Bratušek, dva sklepa: 1. Da se v čim krajšem času prične postopek za sprejem zakona, ta postopek se je dejansko že začel danes, ko je bil vložen; in pa 2. sklep: da po tem v roku 6 mesecev poroča o izvedenem odvzemu in rezultatih redne sprejemanja stanja. Se pravi nič za naprej. Mi bomo čez pol leta ali čez eno leto naslednje leto tukaj ob tem času sedeli na isto tematiko, ker ta dva sklepa, ki jih predlaga koalicija sta v posmeh vsem, ki danes tukaj sedijo, ta dva sklepa sta trenutno aktualna, ker je vse skupaj celotna situacija pripeljala do tega, nič pa ne rešujeta za naprej.  Zakaj je prišlo do tega? Sam problematiko dobro poznam, tako kot poslanec, ki je izvoljen v okraju, kjer se napadi volka dogajajo, kot tudi lovec. To se pravi iz obeh strani. Lahko rečem, da sem v zadnjih 2 tednih prejel številne klice kmetov, rejcev drobnice, ki so se pritoževali, da tako ne gre več naprej in da bodo kmalu tudi sami postali tista 1,5 kmetije, ki vsak dan v Sloveniji propadajo. Ti napadi se dogajajo na tistih kmetijah, kjer ljudje večinoma to delajo ljubiteljsko, kjer delajo zato, da lahko preživijo, ne pa da bi šlo za neko masovno potem trgovsko verigo in tako naprej. V tem parlamentu govorimo kako kmetije propadajo, kako se podeželje zarašča, po eni strani pa imamo vlado Marjana Šarca, ki za te ljudi nima posluha. In potem, ko stvari pridejo tako daleč, pa seveda vladi servilni mediji rečejo »tudi Marjan Šarec ima sedaj posluh za te ljudi«. Kje je bil prej? Kje je bil, ko je Alpe Adria Green povedala, kaj bo naredila? Kaj se je dogajalo v samem tem postopku? Kje je triletni načrt gospodarjenja z zvermi, z medvedom, z volkom? Kje je petletni načrt gospodarjenja? Tega ni. In moje vprašanje je: Zakaj tega ni? Da ne odpiram še tematike šakala, 300 do 400 jih je že, mi se pa tukaj še niti nismo začeli pogovarjati, kaj bomo s šakalom. Zanima me, gospod minister, ali držijo informacije, da je pretekli teden v Romuniji potekal posvet ministerjala na temo kako v bodoče gospodariti z zvermi, tudi z volkom in s strani Republike Slovenije tam ni bilo predstavnika? Ne vas ne katerega od državnih sekretarjev.  Zakaj smo danes tukaj? Zaradi tega, ker se ministrstvo ni uspelo dogovoriti oziroma sprejeti nekega konsenza z vsemi deležniki. In da bo mera polna …
Malo pozornosti bi samo prosil, ker nas je veliko število danes, da lahko predstavnik …
… da bo mera polna sedaj čakamo sodišče, v tem času pa je šele sedaj prišlo do tega, da bi pa vendarle sprejeli interventni zakon. Mimogrede, s strani Ministrstva za okolje je ravno za organizacija Alpe Adria Green, ki ne ruši samo tega državnega projekta, tudi druge državne projekte ruši, s strani eko sklada dobila v zadnjih dveh letih več kot 90 tisoč evrov. Dajte malo pogledati minister, koliko je smiselno financirati nevladne organizacije, ki z državnim denarjem potem rušijo državne projekte. Tako ta primer, kot tudi ostali primeri. Zavod za gozdove Slovenije je naredil strokovno mnenje za odvzem velikih zveri iz narave v obdobju 1. oktober 2018 do 30. september 2019. To je odlična analiza, strokovno mnenje in pa podlaga za to, kar se je naprej dogajalo. In vse varovalke, ki so tukaj notri napisane tako za medveda kot tudi za volka ne morejo biti razlog, da nekdo reče, da ni potrebe oziroma, da ni družbene sprejemljivosti. Tako je Zavod za gozdove predlagal, da se od 1. oktobra 2018 do 30. septembra 2019 načrtuje odvzem 11 volkov in sicer 3 volke na področju Kočevsko-Belokranjskega lovskega upravljalnega območja in na novomeškega lota, 3 volki na Notranjskem, 2 volka zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko območje in pa trije na Primorskem. Odstreli naj se praviloma manjše živali v tropu. Tako bo zagotovljeno varovanje strukture tropov, saj so manjše živali praviloma tudi mlajše in niso del dominantnega para. Z odstrelom teh živali zmanjšamo velikost tropa in na dolgi rok številno dispergiranih živali, ne izzovemo pa potencialnega razpada tropa. V primeru, da število odvzetih odraslih volkov, osebkov starih 2 ali več let doseže 45 % načrtovanega odvzema, to je 5 živali, se odstrel takoj zaključi in še nadaljnje točke, kjer se je predvidelo vse tiste ukrepe, da bi se odstrel izvršil tako, kot se mora.  V občini Železniki, Gorenja vas-Poljane, Cerknem, se napadajo dnevno, se dogajajo dnevno napadi volka. Dober teden nazaj smo že poslali s strani občine Gorenja vas-Poljane prošnjo za izredni odstrel volka. In sedaj poglejte v kako zbirokratizirani državi mi živimo, ko gre za nek resen problem. najprej smo vlogo poslali na ARSO. Na ARSO so rekli, da zadeve nismo dopolnili. Na občino je klicala gospa, ki je rekla »vi nimate pojma, lovci nimajo pojma, jaz sem naredila diplomo iz volka, vem, da ni nevaren, vem, da ne napada«. Sprašuje, če smo na Blegošu postavili meter 70 visoko ograjo, če imamo pastirske pse in tako naprej. Pa kje v visokogorju ti bojo ljudje na tisoč 200 ali več metrov nadmorske višine postavljali meter 70 visoke ograje. Ne bodo, ker ni racionalno, ker ni razumno. Pridite pogledati gor v Poljansko dolino, v Cerkno, v Selško dolino, do zadnje kvadratnega metra zemlje nad tisoč 200 je pokošeno vse, skrbno obdelovano, in vi s takšnimi ukrepi silite ljudi, da se bo to območje zaraščalo, ker ne bodo več gospodarili na teh delih. No in potem, ko se napiše dopolnitev gre stvar nazaj na ARSO, iz ARSO gre na Zavod za gozdove, iz Zavoda za gozdove gre na Zavod za varstvo narave, od tem gre nazaj na Zavod za gozdove, do tam gre potem na ARSO in tam gre potem v podpis. Nora je država, ki ima takšne postopke v primerih, ki so res kritični. In če je tukaj tako, potem si lahko predstavljate, kako je šele v drugih primerih. In ne samo interventni zakon, spremeniti bi morali pristojnosti in pa krovno zakonodajo, ki se tiče načina odvzema volka in medveda. Ne more tam nek tretjerazredni birokrat odločati, ali se bo volk odstrelil, ali se ne bo. Ne morejo tretjerazredni birokrat tukaj v Ljubljani odločati kako bomo živeli na podeželju in s kom bomo živeli. Ne more nekdo, ki dnevno ne živi tam, vedeti kakšno je stanje na terenu in odločati potem na podlagi nekih paragrafov, ki niti ne ve na podlagi česa so narejeni. Ni življenje na podeželju takšno, kot je življenje v Ljubljani, kjer imajo medvede v živalskem vrtu in pa doma ter v trgovinah na policah v plišasti obliki. Ne gre enačiti tega.  In zanima me kdo je dejansko pri tem kriv, da se je zakon, ki je prišel danes v Državni zbor sprejemal tako pozno, predvsem pa kaj ste naredili v tem vmesnem času, da se prihodnje leto situacija ne bo ponovila? Kaj je s triletnim načrtom gospodarjenja, kaj je s petletnim načrtom gospodarjenja? Kaj je s habitatno uredbo Evropske unije? Kaj boste naredili, da volka in medveda iz aneksa 4 prestavimo na aneks 5? Gospa ministrica, je bilo to že kaj odprto na ministerialu? Aneks 5 pomeni, da se z njim gospodari seveda na način, da se vrši normalen odstrel, vendar v takšni smeri se gospodari, da se vrsta ohrani. V aneksu 5 je tudi recimo gams, pa imamo gamsa v sprejemljivih mejah. Redkokdaj se zgodi, da smo na isti valovni dolžini tako lovci, kot kmetje, kot tudi gozdarji. In jaz ne vem zakaj ne izkoristite tega trenutka, ko smo vsi poenoteni, razen tistih nevladnih organizacij za katere trdim, da morajo obstajati, in Alpe Adria Green in ostali, številni projekti so brez kateri, če oni ne bi opozarjali na te projekte, bi bilo   veliko škode narejene, tako narave, kot ljudem in tako naprej, ampak ne more pa nekdo tukaj iz Ljubljane govoriti kaj se dogaja z medvedom in volkom. K sreči ni uspel gor v Leskovici, da bi poklal govedo, ampak uredba za odstrel mora priti v istem dnevu oziroma naslednji dan, ker volk bo po vsej verjetnosti na naslednjih dveh dneh prišel nazaj. Če mi dobimo odločbo za odstrel prihodnji teden, ali pa čez 14 dni, vprašanje kaj bo. in država dobesedno sili lovce k nezakonitemu odstrelu. Ne upam si povedati koliko volkov je padlo v zadnjih mesecih, ampak verjemite mi, tisti, ki ste to zadeve zabremzali povzročate, da volkovi padajo nelegalno in s tem se dela volku, ki ga tako ščitite večja škoda, kot pa če bi imeli zakonit odstrel, ki je seveda narejen na podlagi analiz in raziskav, ki ga pripravi Zavod za gozdove, ki je bil potrjen in na podlagi tega tudi določen odstrel.  V Slovenski demokratski stranki predlagamo naslednje tri sklepe in sicer, da Ministrstvo za okolje in prostor takoj pripravi vse potrebno za izredni odstrel medvedov in volkov do števila, ki ga je ocenil Zavod za gozdove, tukaj z veseljem ugotavljamo, da je bilo to narejeno.  Drugi sklep: Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naj v sodelovanju z vsemi deležniki pripravita posvet o nadaljnjih aktivnostih in ukrepih za upravljanje z velikimi zvermi.  In pa tretji sklep, kjer bi eno besedo možno spremenil s sprejemljivo in sicer: Ministrstvo za okolje in prostor naj v sodelovanju z deležniki preuči in ugotovi najvišjo sprejemljivo številčnost populacije zveri. Da smo imeli leta 1998, 1999 300 medvedov, da se je vršil odstrel, takšen kot je bil, in da imamo danes leta 2018 po ocenah med 900 in tisoč medvedov je zgovoren podatek. Zdaj pa jaz sprašujem kje je tista meja, koliko jih bomo še tolerirali, predvsem pa kje jih boste tolerirali. Kdo ga želi gledati, ga naj gre gledati v ljubljanski živalski vrt. Zmenite se SDG, zmenite se z Zavodom za gozdove, postavite obore v Kočevskem rogu pa ga naj hodijo tja gledati v državne gozdove. Zagradite, tisti, ki bi ga rad v naravi videl. Še dober biznis bi lahko s turisti delali. Ali pa, ne vem, dajmo zagraditi Rožnik pa dajmo gor ene 3, 4, pa bomo videli, bo tamle gor enega pudlja raztrgal, ga bo prišla SD ukrotit, enota za specialno delovanje, vojaška policija. Tako daleč očitno nekateri želite stvari pripeljati in jaz upam, da bo ta seja pokazala, da tisti, ki se dnevno srečujejo z zvermi na terenu na ta način ne morejo več gospodariti. Jaz ne rečem, da naravovarstveniki nimajo prav v ničemer, seveda imajo. Ampak na ministrstvu je, da najde konsenz med vsemi deležniki. In spominjam se, da je nek gospod, ne vem iz katere naravovarstvene organizacije, mislim da ravno iz Alpe Adria Green dajal, ja bom pa sprejel odgovornost, če bo kaj. No, zdaj mu pa pošljite račune vsi kmetje, ki so vam trgali volkovi konje, teleta, govedo, drobnico in tako naprej. Saj je gospod rekel, da bo prevzel odgovornost, da zdaj vidimo heroje, kdo bo prevzel odgovornost.  Skratka, na ta način je potrebno zadevo ustaviti, potrebno je narediti to, kar smo predlagali, kar se predlaga. Jaz upam, da ne bojo šli zdaj še interventnega zakona spodbujati, ker to bi bila pa res kaplja čez rob in potem bi pa res jaz, minister, premislil, komu dajem državni denar, ker na tak način ne bo šlo več. Tukaj so vsi, ki se jih zadeva osebno tiče, ne želimo da slovenske kmetije še naprej propadajo, želimo si sobivanja divjadi, zveri in ljudi. Tudi vprašanje, kjer pa mogoče, tukaj ne bom govoril kot poslanec, ampak kot lovec, ne pridemo ravno skupaj, številčnost odstrela jelenjadi, ampak srnjadi, ampak kot kažejo raziskave in tudi iz tujine, kjer se je drastično višal odstrel jelenjadi in srnjadi, tam so bili napadi volkov pogostejši zaradi tega, ker nima več volk hrane in pride pač na pašnike in pride v naselja. Ampak treba je doseči neko soglasje. Verjemite mi, da tudi 11 volkov, če se bo ta odstrel izvršil, še vedno so lahko problemi, ker na določenih območjih kjer so bili napadi tudi ni planiran odstrel. Zato je pa potrebno tudi iti v korak s časom, s potrebami na terenu kar se tiče izrednega odstrela. In jaz upam, da bo kljub temu, da zakon imamo in da bi kdo rekel, da ta razprava danes ni potrebna, da se opravi predvsem to, kaj boste naredili da čez eno leto spet ne bomo sedeli tukaj in premlevali enih in istih stvari. Nam gre za slovensko podeželje, nam gre za slovenskega kmeta. In če lahko politika kakorkoli pomaga, potem politika tukaj mora pomagati. Nekih iracionalnih argumentov tukaj ni več. Hvala lepa.
Hvala, kolega Mahnič. Sedaj dajem besedo ministru za okolje in prostor, gospodu Simonu Zajcu.  Gospod Simon Zajc, izvolite.
Simon Zajc
Predsednik, hvala. Poslanke, poslanci, gostje dober dan!  V Sloveniji imamo zaradi dobro ohranjenega narave in tudi zaradi tega, ker je sobivanje bilo do sedaj mogoče in da je bila strpnost lokalnega prebivalstva zelo visoka, neprekinjeno prisotnega medveda in volka. S tem, da v 19. stoletju, konec je bil ris iztrebljen, ampak smo ga ponovno naselili. Imamo vzpostavljen sistem upravljanja z velikimi zvermi. Okvir postavimo s strateškimi dokumenti, ki jih sprejme Vlada in so podlaga potem za ukrepanje na različnih področjih. Tukaj imamo ukrepe za zmanjševanje škod na premoženju, potem odškodninski sistem, intervencijske skupine, subvencioniranje šolskih prevozov, medovarne smetnjake imamo, do poseganja populacije zveri z odstrelom, ki je le eden od ukrepov, je pa nujen za delovanje celotnega sistema upravljanja, ampak delamo celo vrsto ukrepov zato, da imamo to sobivanje možno, ker se zavedamo, da dokler bo sobivanje možno in dokler bo toleranca prebivalstva lokalnega ustrezna bomo lahko izvrševali to, za kar je naše ministrstvo pristojno. To je pa zato, da imamo populacijo volka in medveda v ugodnem stanju. Brez vseh teh povezav do tega ne moremo priti. Medveda spremljamo sedaj že ker nekaj časa. Pokazalo se je, da je populacija v ugodnem stanju. Ob vstopu v Evropsko unijo, ki je referenčno leto, je štela tam nekje od 450 do 550 osebkov. V zadnjih dveh desetletjih smo pa zabeležili kar dobro rast populacije. Rezultati ocene številčnosti rjavega medveda, ki se je izvajala v okviru projekta / nerazumljivo/ kažejo, da je bilo konec leta 2015 nekje minimalna številčnost okoli 600 se pravi 599 medvedov. To kaže na 40 % rast v primerjavi z letom 2007, ko je bila ocenjena minimalna številčnost 424 osebkov. Ocenjena maksimalna letna številčnost za leto 2018 je okoli 950 medvedov in letni prirastek okoli 200 osebkov. Pri odvzemu medveda je bilo v razpravi strokovne komisije in delovne skupine sprejeto stališče, da ministrstvo pripravi osnutek odloka za odvzem v višini letnega prirastka za 200 medvedov, torej 175 odstrel, pa 25 ostale izgube in to smo tudi naredili.  Glede volka, velikost populacije ima dolgoročno trend zmerne rasti. V sezoni 2016/17 je bilo po ocenah v celotni super populaciji, ki vključuje tudi vse znane volkove v čezmejnih tropih okoli 73 volkov v 11 tropih, od katerih so bili štirje čezmejni. Po zadnjem štetju v sezoni 2017/18 je skupaj z zaznanimi volkovi čezmejnih tropih ocenjena velikost populacije okoli 88 volkov. Od tega se pretežno zadržuje v Sloveniji 75 volkov v 14 tropih. Razširjen je predvsem v jugovzhodnem delu Slovenije, Kočevska, Notranjska, Trnovski gozd.  Populacija risa je po porastu, ki je izhajala iz ponovne naselitve treh slovaških parov leta 73 na robu izumrtja, pretežno zaradi parjenja v sorodstvu, poteka projekt LIFE Lynx 2017-2024 za izboljšanje stanja ohranjenosti te populacije. Šakal je bil pred desetletji še ogrožena in redka vrsta in zato zavarovana, nato se je pa kar hitro širil. Aktualni podatki kažejo, da se je populacija šakala v Sloveniji, v zadnjem desetletju povečala, prav tako tudi območje razširjenosti, hkrati pa je populacijski trend izrazito naraščajoč, primeren potencialni življenjski prostor pa še ni zaseden. Poleg širjenja, je zanj značilno tudi zelo hitro naraščanje številčnosti v vseh državah in območjih, ki jih je poselil. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave je izdelal oceno ogroženosti šakala po metodi IUCN in ugotovil, da vrsta v Sloveniji ni več ogrožena, zato je tudi ta trenutek v javni razpravi sprememba uredbe in sicer, da se ga da med lovne divjadi. Zdaj pa mogoče še nekaj v zvezi s pobudami glede ureditve razmer zveri. Pravna ureditev Evropske unije in Republike Slovenije dovoljujeta poseganje v populacijo zavarovanih živalskih vrst, kamor spadata tudi volk in medved, le pod natančno določenimi pogoji. Te pogoje morajo dokazovati ob odvzemu prostoživečih živalskih zavarovanih živali iz narave, vse države članice Evropske unije. Tako direktiva o habitatih, kakor tudi uredba namreč za tovrstno poseganje terjata strogo presojo izpolnjenosti naslednjih pogojev, tako imenovani trojni test in sicer, prvič; obstoj enega ali več razlogov, ki so navedeni v prvem odstavku, 16. člena Direktive o habitatih oziroma v prvem odstavku, 7. člena Uredbe o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah, za preprečitev resnih škod in interesov zdravja ljudi in javne varnosti. Drugič; da za dosego cilja ni drugih zadovoljivih možnosti, da so bile izčrpane vse druge možnosti, kot je izvedba vseh možnih zaščitnih ukrepov in da kljub temu prihaja do razlogov za odstrel ali argumentacijam, zakaj te možnosti ne pridejo v poštev, na primer, zaradi fizičnih lastnosti terena, klimatskih pogojev in podobno, ob izključitvi razloga ekonomske neupravičenosti. Prva alternativna možnost, ki je tudi najbolj učinkovita, vsaj kar se tiče reje, je uporaba zaščitnih ukrepov, ki dokazano zmanjšuje pogostost napadov. Odslej, odstrel, je smiseln in potreben tudi, če odvračanje ni možno, fizične omejitve terena recimo to onemogočajo ali če že na prvi pogled ni smiseln, situacija pa je ocenjena kot kritična in tretji pogoj, da poseg ne bo škodoval vzdrževanju ugodnega stanja ohranjenosti populacije, kar se ugotavlja upoštevajoč prognozo dinamike populacije, odvzete, ne sme poslabšati stanja ali preprečiti doseganje ugodnega stanja. Za uravnavanje številčnosti populacij zveri, ki so, kot je to v našem primeru, v ugodnem stanju, pa je predvidena možnost odstrela z odlokom Vlade Republike Slovenije. Poseganje v populacijo zveri temelji na ugotovitvah stroke, ki je na tem področju v Sloveniji na visoki ravni. V zadnjih desetletjih so močno napredovale metode spremljanja stanja, tudi ob pomoči mednarodnih projektov, ki jih je financiralo naše ministrstvo. Vlada za uravnane populacije z odvzemom vsako leto sprejme odlok - tudi za letos smo ga sprejeli - v izjemnih primerih pa je možen odstrel medveda ali volka z odločbo, po postopku, ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za okolje, po Zakonu o splošnem upravnem postopku. V teh primerih se pač moramo držat zakonodaje. Situacija, ki je pripeljala do današnjega odbora, je nedvomno povezana z odločitvami Upravnega sodišča, ki je v preteklosti ustavilo izvajanje odstrela volka, v letošnjem letu pa tudi odstrela medveda. Naj poudarim, da smo v odgovoru na tožbo Upravnemu sodišču izrecno izpostavili verjetnost, da bo zaradi neizvajanja odstrela medvedov, prišlo do povečane verjetnosti konfliktov, vendar je naše navedbe sodišče zavrglo in po realizirani tretjini predvidenega odstrela, ustavilo izvajanja odstrela medvedov. Zaradi izpada odstrela in obstoječih ugotovljenih trendov, se kaže možnosti rasti, zato je predviden interventni poseg v populacijo na podlagi zakona, ki ga predlagamo v sprejem Državnemu zboru po nujnem postopku. Ta zakon je pripravljen na podlagi tega odloka, ki smo ga mi pripravili, je prepisan, sodišče ga je pač ustavilo, zdaj, bomo s tem šli mimo sodišča. Vsi taki odloki so pripravljeni na podlagi strokovnih podlag in so tudi utemeljeni in tudi v tem primeru smo to tako naredil. Zdaj MOP skupaj, z Zavodom za gozdove in Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave je pripravilo tudi odlok za naslednje obdobje. Mnenje Zavoda za gozdove bo temeljilo na najnovejših podatkih rednega monitoringa, s predvidenimi učinki interventnega zakona in upoštevanju dejanske realizacije odstrela v zadnjem načrtovanem obdobju. Uspešnost interventnega zakona in novega odloka o odvzemu zveri pa bo nedvomno odvisno tudi od tega, ali bomo znali združiti znanje in moči ter se vsi zavzeli, da bi izkoristili vse razumne možnosti za izvajanje tudi drugih ukrepov opravljanja z volkom in ne le odstrela. Pomembno je pač da, delamo vse ostale ukrepe hkrati, ker mi, ko moramo utemeljevat odstrel, moramo zelo uspešno zagovarjat oziroma razložit, da so bili vsi ostali ukrepi izpolnjeni. Mimo tega pač ne moremo. Imamo odškodninski sistem. Ker ni mogoče in nikoli ne bo mogoče, v popolnosti preprečit napadov, kajne, tudi če postrelimo praktično, ne vem, vse, kajne, pa jih pustimo samo par, bo prišlo do napadov in v tem primeru bomo odškodninski sistem potreboval in ga tudi imamo in je pomemben del upravljanja z zvermi, ki zagotavlja pač redno izplačevanje neposredne škode. Zdaj, oškodovanec mora v roku treh dni od nastanka, pisno prijaviti nastalo škodo območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije, kjer nastopi škodni dogodek in nato zavarovati kraj nastanka kože. Pooblaščena oseba v roku dveh dni po prijavi škoda opravi ogled kraja dogodka in ob tem svoje ugotovitve zapiše v zapisnik. Po osmih dneh od prijave škode, pooblaščena oseba pošlje zapisnik na naslov ARSO, oškodovanec je ali pooblaščena oseba, lahko k ogledu povabita tudi druge osebe. Imamo tudi intervencijsko skupino - v letu 2006 je bila ustanovljena, takrat jo je ustanovil minister, pristojen za ohranjanje narave, izdal je sklep o ustanovitvi te skupine in delovanje skupine za hitro in učinkovito ukrepanje v primeru ogrožanja življenja ljudi in premoženja zaradi velikih zveri, to gre za, v primerih medveda in volka. Intervencijska skupina mora ukrepati na podlagi obvestila policije ali centra za obveščanje ob pojavu velikih zveri, ki neposredno ogrožajo življenja ljudi in premoženja na območju celotne države. Intervencijska skupina lahko ukrepa tudi na podlagi obvestila fizične ali pravne osebe, na podlagi podatkov o neposrednem ogrožanju po velikih zvereh. Zdaj, vprašanje je bilo, kaj smo mi v tem času počeli. Se pravi, prva stvar, ki smo jo naredili skupaj, tako kot vsako leto – na podlagi strokovnih podlag, smo pripravili odlok za odvzem medveda, to je isti, kot ga zdaj vnašamo v zakon in sicer, že novembra lansko leto. Ta odlok se je začel izvrševat, potem je pa pritožba, sodišče je izvrševanje ustavilo. Mi smo dali tudi zahtevo za revizijo te odločitve, ker se z njo nismo strinjal, smo dodatno pojasnjevali, zakaj mislimo, da je ta odlok primeren, ampak smo bili neuspešni. Zdaj tudi pripravljamo vse te argumentacije, ki jih sodišče zahteva, seveda imamo največ težav pri argumentaciji, da je bilo storjeno vse, da do tega ne bi prišlo. Se trudimo, tukaj sodelujemo tako z Ministrstvom za kmetijstvo, s Kmetijsko zbornico, z Zavodom za gozdove, da bi to tudi pripravili. V vmesnem času, ko je prišlo do napadov volkov, je postopek, kot je bil že opisan, v teku. Zdaj za dva volkova na Blokah, je bila odločba že izdana, v pripravi so druge, ampak še enkrat, moramo jih utemeljit na način da, ker so sprejete po Zakonu o upravnem postopku, da nam ne padejo in mi smo v tem času dajali velike napore za to, da smo tudi uskladili to z nevladnimi organizacijami, ravno zaradi tega, da nam te posamezne odločbe ne bi padle. Zdaj vem, da bi marsikdo tukaj rad, da takoj pridemo, pa postrelimo, samo pač, za enkrat smo še, imamo predpisane postopke, naj bi zakonodajo spoštovali in mi se trudimo to tudi delat. Je pa treba povedat, pač, do, dokler nam niso odloki začeli padat na sodiščih, smo v bistvu uspešno upravljali z divjimi zvermi. Populacija je bila ugodna, kar je pomembno, na kar smo lahko ponosni. To ni samo problem, to je nekaj, kar je za državo, za našo biotsko raznovrstnost dobro. Ukrepi, ki jih izvajamo, so številni – eden od teh ukrepov je bil tudi odstrel, ki pa je pač, zaradi odločitve sodišča je moral zastati in zdaj, krivit mogoče nevladne organizacije, naše ministrstvo, ja, mi jih plačujemo, zaradi tega, ker smo po zakonu to dolžni in nevladne organizacije so potrebne in dobrodošle. Brez njih, kot ste sami povedali, poslanec, ta država tudi ne bi bila tako uspešna in tako dobro funkcionirala. Jih potrebujemo. Zdaj. Kdo se bo odločil, v kakšnih primerih jih potrebujemo, to najbrž nisem jaz, najbrž tudi nismo, ni nihče za to mizo. Sodišče se je odločilo, kot se je odločilo. Mi smo pripravili obrazložitve, jih tudi še pripravljamo in nov odlok, ki ga že zdaj pripravljamo, bo pripravljen, tako upam da na take stvari na sodišču ne bodo padle. Ampak nikoli pa ne moreš vedeti, ko pride do tega ali bo to padlo ali ne. Ali bomo dovolj dobro utemeljili razloge, da smo storili vse, da je ta odstrel upravičen. Zdaj za enkrat bi toliko.
Najlepša hvala ministru Zajcu. Sedaj pa dajem besedo ministrici za kmetijsko, gozdarstvo in prehrano, dr. Aleksandri Pivec. Želite besedo, ministrica? Izvolite.
Aleksandra Pivec
Ja, najprej, seveda hvala za besedo. Spoštovana predsednika odborov, spoštovani poslanci, spoštovani vsi ostali gostje! V resnici bi želela mogoče zgolj nekaj pojasnil glede tistega dela obrazložitve, ki se nanaša na ukrepe, ki jih izvajajmo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in mogoče stavek, dva o tem, zakaj smo, v bistvu mi na nek način dali pobudo, da vendar do sprejema interventnega zakona pride.  Torej, na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, seveda v okviru različnih ukrepov, ki jih izvajamo pod okriljem programa razvoja podeželja, se pravi, evropskih sredstev, spodbujamo različne investicije, povezane z varovanjem živali pred zvermi. In pa seveda tudi različne ukrepe sobivanja pašnih živali z velikimi zvermi. Glede na to, da je bila kot ena od utemeljitev oziroma eden od argumentov, da je Upravno sodišče odločalo tudi na podlagi tega, bom jaz vendar povedala nekaj ukrepov, ki smo jih izvajali, jih še izvajamo. In na koncu vendar poskušala mogoče tudi spodbuditi odgovor na vprašanje, kaj pa je merilo, za to, kdaj je teh ukrepov dovolj. Oziroma koliko ograj še in koliko različnih drugih zaščitnih vrst, da bi pa potem bil izpolnjen tisti pogoj, ki je dovoljšen, da lahko do rednega odstrela, seveda v skladu s strokovnimi argumenti, tudi pride.  Torej, ukrepi, ki jih izvajamo za zaščito pred zvermi in sobivanje pašnih živali z velikimi zvermi sodijo pod okrilje podpore za naložbe v kmetijska gospodarstva, v okviru katerih se lahko postavljajo žične ograje. V obdobju leta 2018 je bilo tako odobrenih za 4, 9 kilometra elektro ograj, kar znaša približno 81 tisoč evrov. Nadalje se v okviru kmetijsko okoljskih podnebnih plačil izvajajo različni drugi ukrepi, namenjeni izboljšanju pogojev za sobivanje pašnih živali z velikimi zvermi, ki jih podpirajo različne operacije. In te so: varovanje črede z visokimi premičnimi varovalnimi elektro mrežami, varovanje črede ob prisotnosti pastirja in pa varovanje črede s pastirskimi psi. Da ne bi razlagala podrobno, kaj vse ti ukrepi podpirajo, dovolite mogoče zgolj nekaj številčnih pojasnil, ki kažejo na to, da se kmetje seveda teh ukrepov tudi poslužujejo in da se jih poslužujejo iz leta v leto v večji meri. Tako da tukaj nikakor ne gre zanemariti dejstva, da ta ukrep oziroma vsi ti ukrepi so koriščeni, da so koriščeni iz leta v leto bolj in da se jaz potem sprašujem, kje je resnično tista mera ali resnično to mora biti dejstvo, da ogradimo popolnoma vse pašnike in popolnoma vse hiše oziroma objekte, ki so zraven kmetijskih gospodarstev. Torej če povem samo glede ukrepa varovanja čred z visokimi premičnimi elektro mrežami. Če je bilo v letu 2015 število vlog 26 potem vsako leto vsaj dvakrat to število vlog in tudi odobrenih vlog, naraste. In skupaj tudi za prisotnost pastirja, prisotnost oziroma varovanje črede s pastirskimi psi, ti ukrepi znašajo v obdobju zdajšnje finančne perspektive, do tega trenutka, približno v vrednosti 550 tisoč 439 evrov. Želim še poudariti, da je opisana operacija ukrepa KOPOP, eden od mehanizmov ukrepov   (nadaljevanje) kmetijske politike, ki podpira sobivanje pašnih živali in velikih zveri. Ta podpora je lahko pomoč pri varovanju pašnih živali pred zvermi nikakor pa ta podpora in to varovanje ni tisto, ki lahko rešuje nastalo problematiko. Zavedati se je treba, da je vstop v ukrep KOPOP prostovoljne narave. Kmetje se glede na razmere na svojem kmetijskem gospodarstvu torej lahko sami odločijo ali bodo v ta ukrep vstopali ali pa ne. Zraven tega seveda obstajajo še številne druge aktivnosti na področju informiranja kmetov o sobivanju pašnih živali in zveri, številne okrogle mize, izobraževalnih dohodki, na katerih seveda tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano skupaj s svojimi institucijami kot so svetovalne službe seveda tudi aktivno deluje. Glede na nastalo situacijo in pereče težave kmetov, ki jim enostavno ni bilo konca iz dneva v dan jaz moram iskreno povedati, da sem vsako jutro z veliko težavo odprla različne portale in s strahom pričakovala kaj bo naslednja novica in žal smo temu priča še danes. Jaz se ravno vračam iz obiska na Gorenjskem, kjer smo danes slišali, da sta dva volka prisotna tudi na Gorenjskem, ki sta povzročala škodo številne napade na živali in da je bila že podana zahteva za izredni odstrel teh dveh volkov. Jaz sem nekako, če sploh smem temu tako reči zadovoljna, da v tem obdobju ni prišlo do še večje škode oziroma do kakšnega napada na človeka in v resnici sem tudi zadovoljna, da smo z zakonom vendar uspeli. Upam seveda, da bo dokončno postopek pripeljan do konca preden se je zgodilo še več škode pa nikakor ne mislim, da ta škoda, ki je nastala je premajhna, zato smo seveda želeli in poudarjam, pri tem smo sodelovali na številnih sestankih z Ministrstvom za okolje in prostor. Podati skupno pobudo, da vendar naslednja instanca je samo še interventni zakon, ki lahko v tem trenutku dovolj hitro reši nastalo perečo situacijo. To seveda ne pomeni, da ne zaupamo sistemu, ki v Sloveniji je vzpostavljen. To ne pomeni, da ne mislimo, da se ta sistem da izboljšati, da se da popraviti zakonodajo. In res je s podobnim primerom se sooča skoraj, da vsa Evropa. Vsak mesec se o tem pogovarjamo tudi na Svetu evropskih ministrov tudi glede premestitve iz aneksa 4 na aneks 5, vendar tudi na tem delu na evropskem nivoju v tem trenutku ni dovolj konsenza za ta ukrep. Jaz sem sama sodelovala tudi na nekaterih drugih sestankih na pobudo ministrov iz Finske, Nemčije, Francije, ki se s perečo problematiko prav tako soočajo in moram reči, da na tem delu smo resnično aktivni in poslušamo tudi na evropskem nivoju podpirati vsaj iniciative, ki gredo v smeri tega, da bi seveda lahko s to populacijo opravljali, kar se da bolj v duhu možnega sobivanja. Prepričana pa sem, da številni napadi v zadnjem obdobju dejstvo, da se ljudje več ne gibljejo normalo o tistih območjih, kjer se seveda, zaradi svojega življenja in dela morajo gibati, zaradi ugotovitve, ki mislim, da je ključnega pomena in nismo je ugotovili mi, ampak strokovnjaki na Zavodu za gozdove, da so te zveri izjemno spremenile način vedenja v zadnjem obdobju torej, da volk prihaja v naselja, da se giblje v bližini človeka, da napada živali, ki jih v preteklosti ni napadal. Mislimo, da je to dovoljen razlog, ki dela razliko med prejšnjimi dokumenti se pravi odločbami za odvzem iz narave in med tem, da je ta interventni zakon resnično nujen. Kot že rečeno jaz mislim, da v tem trenutku je pomembno, da do tega predloga je prišlo, verjamem, da se bo postopek in si želim čim prej zaključil in da vendar omogočimo normalno sobivanje vsem, ki v našem naravnem okolju morajo bivati. Poudarjam dejstvo, jaz nimam popolnoma nič proti zverem, tudi sama sem izreden ljubitelj živali, narave, vendar mislim, da sobivanje pomeni vse kaj drugega od tega, kar se danes v našem okolju dogaja. S tem zaključujem.  Hvala.
Najlepša hvala, gospa ministrica, dr. Aleksandra Pivec. Sedaj bom dal besedo ostalim vabljenim.   (nadaljevanje) Jaz bi prosil, kljub temu, da nekateri iz kmetijskih institucij redno prihajate, da se na tej seji predstavite za magnetogram, ker imamo veliko število tudi gostov, da vas prepoznajo tisti, ki vas ne poznajo in tudi gospe prosim, da se predstavite za magnetogram. Sedaj bom dal besedo prvo direktor Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, gospodu Branku Ravniku, potem pa še tudi ostalim, ki se boste prijavili. Gospod Ravnik, izvolite.
Branko Ravnik
Hvala, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Spoštovana ministrica in minister! Hvala za to današnjo sejo, ker ne gre le za kmete. Mi smo res pogosto prvi na udaru, ko gre za problematiko v prostoru in v tem primeru smo prvi na udaru, ampak v resnici gre, za to, da nismo edini in da gre tudi za podeželje, prebivalstvo podeželja in gre za vprašanje delujoče države. Kot je bilo že danes omenjeno tako kot je sedaj se ne da več živeti in gospodariti na velikem teritoriju te države in pa na velikem delu podeželja, ker dejansko presežen je prag tolerantnosti lokalnega prebivalstva in na to kaže nenazadnje tudi sklep, ki smo ga sprejeli na Svetu Kmetijsko-gozdarske zbornice, da se pristopi k izvedbi protesta v kolikor se ne bo pričelo z upravljanje na način, da bo ponovno možno sobivanje. Mi ne govorimo o neizmernem posegu populacij, mi govorimo o možnosti sobivanja tako kot smo ga že imeli v preteklosti in ta trenutek se je vse praktično podrlo. Moram reči, da je pomembno, da sta storjena ta dva prva koraka v tej smeri in pričakujemo, da bo prišlo takoj do dejanske realizacije tega, kar je sedaj v proceduri in da se bo ukrepalo ne samo kratkoročno ta trenutek, ampak da zastavljene aktivnosti dolgoročno. Mi seveda v zakonu pričakujemo, da boste veljala tako interventni zakon kot tudi odlok hkrati. Da se ne bi slučajno zgodilo, da bi imeli zakon, ki ureja stvari za nazaj ne bi pa imeli odloka, ki bi urejal stvari redno, tekoče. Namreč v tem besedilu zakona ta rešitev ni predvidena in če ne bo nihče drug bomo tudi mi predlagali dopolnitev zakona v tej smeri. Da ne bom predolg. Danes je veliko tukaj naših članov, ki bodo dodatno in jasno argumentirali sklepe, ki smo jih sprejeli kot zahtevo za takojšnje ukrepanje med nevladnimi organizacijami na področju kmetijstva, se pravi, med kmečkimi organizacijami in tudi z iniciativami, ki so se ustanovile, da opozorijo na nevzdržen položaj na podeželju. In sicer, zahtevamo takojšnje odločbe za interventni izredni odstrel problematičnih medvedov in volkov, ki zahajajo v bližino naselij in pašnih živali. Interventni zakon, s katerim se v treh letih zniža stalež zveri na nivo leta 1990, njihovo prisotnost pa omeji na strnjena območja gozdov jugovzhodne Slovenije. Kot tretje, redno opravljanje z zvermi, ki se izvaja le ob upoštevanju stroke in lokalnih prebivalstev. Četrto, da se dovoli takojšnji odstrel šakala, ki je tuje roden in invaziven. Potem, da država kot upravljavec prevzame strošek nadstandardnega vgrajevanja pred zvermi in da se povrne tudi posredna škoda ter, da ima kmet pravico zahtevati povrnitev plemenskih živali in avtohtonih pasem v naravi. Veliko je govora ali smo opravili vse potrebno za zavarovanje pred napadi. Da, smo, ampak takega števila prostor enostavno ne prenese. Seveda ni rešitev gradnja zidov po celotnem podeželju, lačnih zveri pač nič ne bo ustavilo. Če bo število sprejemljivo bo tudi varovanje učinkovito.  Hvala.
Hvala, gospod direktor Kmetijsko-gozdarske zbornice. Preden dam besedo ostalim gostom imamo na sejo povabljene tudi tri župane, ki jih prav tako pozdravljam, torej gospod Gašper Uršič župana občine Cerkno, gospoda Milana Čadeža župana občine Gorenja vas - Poljane in gospoda Antona Luznerja župana občine Železniki. Spoštovani župani, ali želite besedo? Želite. Gospod Milan Čadež, izvolite.
Milan Čadež
Hvala lepa. Lep pozdrav iz Poljanske doline obema ministroma! Spoštovani poslanke in poslanci! Spoštovana kolega župana in vsi ostali vabljeni!  Sam bom samo povedal par dejstev, ki sem jih doživel prejšnji teden. Moram reči, da sem bil zelo presenečen, ko sem dobil klice iz vasi pod Blegošem, da je volk napadel drobnico. Potem pa vprašaš malo kaj to pomeni in to je za volka nekaj normalnega. Ko sem pa naslednji dan dobil obvestilo zjutraj, da je pa volk napadel govejo živino, to pa, morem reči, da sem bil zelo presenečen, ker če se izrazim po strojniško, to ni v njegovi pristojnosti. In ko je bila napadena goveja živina, poglejte, so pa ljudje se vprašali kaj sledi. In so se ljudje počutile ogrožene, kar je pa meni zelo jasno in takoj sem se odpravil na obisk in smo podebatirali. Ker so ljudje govorili o teh stvareh, ki so potem še isti večer videli volka v Robidenskem brdu in ga tudi fotografirali ob osmih zvečer, nekako stvar izvije in naredi alarmantno.  Jaz sem bil deset let nazaj poslanec Državnega zbora, sicer prvi skrajšani mandat, triletni, ne spomnim se, da bi bila kdaj ta soba tako polna kot je danes. Res ne polnim. To pomeni, da danes govorimo o res pomembni temi.  Poglejte, jaz želim samo to poudariti, jaz sem za sobivanje, ampak to sobivanje mora biti regulirano. In sedaj je šla zadeva čez. Mi župani prinašamo signale iz terena in imamo jasno odgovornost. Mi smo prvi predstavniki ljudstva, pred poslanci. In res želim poudariti, da smo slišani, tudi kolega boste še svoje povedala in da se ta regulativa doseže in da ne bo več strahu med ljudmi. In tudi to poenotenje glede lovcev, Kmetijsko-gozdarske zbornice in ostalih, tudi slišim gospo ministrico, enako razmišlja, jaz mislim tukaj skupaj stopite in čim prej priti do odločbe in da naredimo korak naprej in pa da ljudi ne bo strah. Hvala lepa.
Najlepša hvala, gospod Čadež. Naslednji, ki želi besedo je gospod Anton Luznar, župan občine Železniki. Izvolite.
Anton Luznar
Lep dober dan vsem zbranim tudi v mojem imenu.  Jaz zastopam občino Železniki. To je na Gorenjskem, čeprav je bilo prej rečeno, da zveri se pojavljajo bolj na Notranjskem, Primorskem, pojavljajo se tudi na Gorenjskem. Do nas so prišli krajani iz območja Sorice, in sicer iz območja Zgornjih Dan. Prišli so 30. maja in so povedali, da je bil pač v noči na 30. maj, da je volk pokončal 13 ovac in da je bil tak slučaj že približno mesec dni prej, se pravi 17. maja, ko pa je pokončal 25 ovac. To sta prišla dva predstavnika, ki paseta na tem območju drobnico. Potem naslednji dan so se pa najavili in prišli tudi krajini iz Davče. Povedali so za primer, ko je volk napadel konja ponija in ga tudi pokončal. Povedali so, da se volk stalno pojavlja od avgusta lanskega leta, da jih pogosto vidijo, opazijo tudi več skupaj. Kolega Marko Gaser vam bo kasneje lahko pokazal tudi fotografije. On je rejec drobnice, ki je bil oškodovan. On je tudi lovec in bo lahko bolj nazorno predstavil, kako to zgleda. Mi smo potem 31. maja, smo poslali na Ministrstvo za okolje in prostor, smo poslali vlogo za izdajo dovoljenja za izreden odstrel volkov. Predvsem želimo, da se izda dovoljenje za selektiven in omejen odvzem volkov iz teh naših območij, se pravi, iz območja Cerknega, Gorenje vasi, Poljane, občine Železniki, pa tudi nekje do Bohinja. Predvsem poudarjamo to gospodarsko škodo, gospodarsko škodo tudi tiste drobnice, ki je ne dobijo in tudi kasneje, ko breje izvrgavajo ni telitev. Potem izpostavljamo, da se tako rejci drobnice, kot tudi drugi kmetje vse bolj bojijo pasti v teh višje ležečih območjih in zaradi tega se nam bodo ta, če tega pač ne bo in ne bo pašne, se nam bodo ta višje ležeča območja zaraščala. Največji poudarek, pa kar se tiče občine, pa tudi kar se tiče šole, pa poudarjamo dejstvo, da so tudi ljudje prestrašeni, predvsem otroci, ki gredo na teh odročnih krajih, je še vedno treba kilometer in tudi več peš, večinoma po osamljenih poteh skozi gozd. In ljudje se bojijo. Bojijo se napadov volkov. In prav zaradi tega apeliramo na ta odbor, da sprejme te predlagane ukrepe, za selektiven odvzem volkov iz teh naših območij.  Pri nas … No še to bi omenil. Pri nas civilna iniciativa tudi zbira tudi podpise. Začeli so jih zbirati 2. 6. nekje zaključujejo 16. 6. Pobuda je padla pri prebivalcih na območju Davče, tudi na območju Sorice, sledijo jim pa tudi drugi. Tako da na naših koncih se bo zbralo veliko podpisov za ta selektiven odvzem volkov iz narave.  Hvala.
Najlepša hvala, gospod Anton Luznar, župan Občine Železniki.  Evo, še tretji župan, ki ga imamo danes v naši sredini, je gospod Gašper Uršič, župan Občine Cerkno. Izvolite, gospod Uršič.
Gašper Uršič
Lep pozdrav tudi v mojem imenu. Jaz bi se sam pridružil mnenju mojim kolegom, županom. Vsi smo s približno istega območja, ukvarjamo se z istimi problemi. Res je nenavadno to, moram poudariti, to vedenje volkov, kot smo danes že večkrat slišali, saj so ti volkovi res izgubili strah pred ljudmi. Tako da to ni več neka prehranjevalna navada, bi jaz temu rekel. To je že malo krvoločno. Zver je zver, jasno. Kot tudi že poudarjeno, župani zastopamo interese naših občanov in smo zaskrbljeni, tudi kot že poudarjeno, zaradi prevoza otrok v šolo in tako dalje. To da volka zagledaš popoldne ali pa v večernih urah pred svojo hišo, sprejemljivo ali ni sprejemljivo, nek strah požene to v kosti ljudi in ravno zaradi tega naslavljamo na vas to, da se izvede ta res selektivni izvzem teh osebkov iz narave. Jasno nam je, da morajo biti tu neki nadzorovani pogoji in neko omejeno število tega odvzema. Sobivanje je nam vsem v interesu, najti pa moramo neko ustrezno mejo. Hvala lepa za povabilo še enkrat in prelagam besedo naprej.
Najlepša hvala, gospod   (nadaljevanje) župan Gašper Uršič, župan Občine Cerkno.  Zdaj pa imamo med gosti še gospoda predsednika Lovske zveze Slovenije mag. Lada Bradača, ki mu dajem besedo. Gospod Bradač, izvolite.
Lado Bradač
Hvala lepa za priložnost, da lahko tudi mi, lovci, spregovorimo javno o tem problemu, ki pa se ni začel včeraj, ampak se je začel že leta 2008, pa še prej. Takrat smo prvič lovci stopili v akcijo in začeli zbirati medvedove iztrebke, dlako, da so znanstveniki lahko z znanstveno natančnostjo, 95 %, dokazali, da je v obdobju 2007-2008 v Sloveniji živelo 435 medvedov. Zakaj smo to naredili? Zaradi Ministrstva za okolje in prostor, zaradi habitatne direktive, zaradi vseh teh stvari, da dokazujemo, kakšno je stanje populacije medveda v Sloveniji, volka in vseh ostalih zveri. Vsi govorijo, »ugodno«. Ampak danes, ko v bistvu zaključimo s številko, ugotovimo, da je na podlagi ugotovitev znanstvenikov iz zadnjega štetja in dodanih prirastkov številka 970. O kakšnem »ugodnem« stanju pa govorimo? Govorimo o drastičnem porastu. Kje so pa ukrepi? Kje so ukrepi? Ukrepi so taki, da je v bistvu danes težko priti na sestanek, pa najsi bo to do današnjega ministra za okolje in prostor ali pa do prejšnje ministrice, ker ko sem prišel na sestanek, je pač ni bilo več. Mi kot lovci tu težko kaj naredimo. Kolega je prej omenil, da bo treba vzeti puško v roke pa narediti odstrel. Zagotovo ne, zato ker imamo do kaznivih dejanj ničelno toleranco. Če država ni sposobna upravljati z medvedom na način, da bo lovec na zakonit način uravnaval populacijo danes v slovenskem gozdu, da ljudje ne bodo ogroženi, potem lovci tega ne bomo počeli, in to vam javno povem. Zagotovite pogoje. In interventni zakon je edina svetla točka, ki sem jih v zadnjem obdobju sploh slišal od ministrice, da bomo lahko kaj naredili na tem področju. Poslušam pa take novice: poklane ovce, goveda, žrebički. Seveda, telefonski klici na Lovsko zvezo: »Kaj boste naredili, volka imam na dvorišču, pridite, naredite nekaj!« Kaj pa naj naredim? Interventnega odstrela ni. Če se spravim na to zgodbo, da svetujem starešini lovske družine, da naj pripravi zahtevo, da bo šel interventno streljat, bo verjetno tisti volk tam na tistem dvorišču že zdavnaj pojedel tistega psa, pa še zraven kaj poklal. Spremenite sistem, da bomo lahko trajnostno upravljali. Dva dneva nazaj, če govorimo o vrtčevskih otrocih na Blokah, vam bom povedal še primer. Dva od mojih lovcev sta šla na Krim - poznate ta hrib tule v bližini -, ob 19. uri je zraven planinske poti prišla medvedka z dvema mladičema. Na srečo so štorkljali s palicami, pa sta odhlačala, na srečo. Začelo se bo nabirati gobe - in kaj se bo zgodilo? Z ene strani bo prišel gobar, z druge strani planinci in zgodil se nam bo dogodek, o katerem danes piše v Timesu. Britanska pohodnika, »hikerja«, v romunskih gozdovih oziroma planinah sta bila napadena s strani medveda. Zakaj? Zato, ker je verjetno v Romuniji problem z upravljanjem medveda številka ena v Evropi. Sklicana je bila ministrska konferenca, kamor so povabili tudi naše strokovnjake, ki delajo v okviru Evropskega združenja lovcev in Svetovnega združenja lovcev, CIC in FACE. Pogovarjali smo se o izhodiščih, pogovarjali smo se o tem, kaj je treba spremeniti. Kaj je treba spremeniti, da bomo lahko začeli aktivno upravljati z medvedom. Ne me napačno razumeti, imam medveda na kravati, rad ga vidim, poskrbel sem za to, da smo lovci sodelovali pri ponovni naselitvi risa v slovenskem prostoru. Minister se je prej pohvalil, da bomo risa, ki je ogrožen, pa smo ga ponovno naselili - ja, smo ga, lovci leta 1973. Potem je bila kopica debat o tem, da lovci streljamo tistega risa, pa zaradi tega umira in bo odšel oziroma bo izginil iz našega prostora. Zopet smo se lotili znanstvenih metod. Dokazalo se je, da umira zaradi parjenja v sorodu - zaradi parjenja v sorodu! Nihče tega seveda potem javno ne pove. Pa sodelujemo zraven, zopet pri ponovni naselitvi, ker dobro vemo, da je treba tisto, kar smo dobili od naših prednikov, ohraniti za naše zanamce, pa najsi bo to ris, kjer sodelujemo, in sodelovali smo pri   (nadaljevanje) medvedu. Ampak tako, kot gre sedaj, pač ne gre več naprej.  Rad bi slišal kakšno pismo, ki je bilo poslano na ministrsko konferenco. Če držijo te informacije, ki so mi jih povedali kolegi z Madžarske in iz Bruslja, potem sem razočaran, ker sem prepričan, da je Slovenija številka dve kot problem z medvedom, z upravljanjem z zvermi v evropskem prostoru. Pa bom tako rekel, no, vzamem del krivde tudi na lovce. Mislim, da smo pri ohranjanju medveda žrtve lastnega uspeha, mogoče je to celo neuspeh. Ko smo jih imeli ustrezno število, se je Ministrstvo za okolje in prostor začelo braniti, da ne more upravljati, da ne gre. Danes v bistvu noče aktivno pristopiti k temu, da bi se spremenile ureditve v evropskem prostoru, da bomo takrat, kadar imamo zelo visok porast, lahko aktivno ukrepali. Da bomo lahko interventno streljali, hitro, učinkovito, takrat, kadar nastane škoda, takrat, kadar volk hodi tja, ne da ljudem razlagam, pišite pisma. Te stvari pričakujem, da se bodo spremenile. Tako bomo lahko trajnostno upravljali z medvedom, na kar sem, tako kot minister Zajc, ponosen, da ga imamo, da imamo tako biotsko raznovrstnost, in upam, da ga bomo ohranili tudi za naše zanamce. Ampak, koliko? Ta številka se mora enkrat doreči. In edino, kar lahko rečem tukaj, toleranca lokalnega prebivalstva, ki smo jo mi dosegli, je bistveno drugačna, kot pa jo imajo francoski kmetje. Ko mi vzamemo medveda, pa ga podarimo Francozom, v Pirenejih pogine, zaradi tega, ker kmetje nadrobijo steklo, steklovino v koruzo, ker ga nočejo videti. Pri nas ljudje na Kočevskem in Notranjskem so do sedaj tudi na Blokah sobivali z volkom in medvedom, ampak zakaj - zato, ker jim ta ni hodil po dvorišču. Poleg tega interventnega zakona, skratka, trajnostno upravljanje - in to polagam na srce vsem z Ministrstva za okolje in prostor - pomeni, da zvišujemo toleranco sobivanja, ne pa da jo z ukrepi znižujemo.  Če grem še na en drug problem, ki se nas bo lotil v naslednjih stvareh. Jaz upam sicer, no, da bo ta interventni zakon dovolj, da ne bo prišlo do kakšnih smrtnih žrtev; trije mrtvi so bili letos že v Romuniji. Res upam, da ne bo tega pri nas, ker bi se čutil soodgovornega. In svetujem vsem tistim, ki bodo trpeli kot žrtve tega postopka, da tožijo odgovorne. Ne da demonstrirajo pa zbirajo ljudi, ampak da enostavno poiščemo osebno odgovornost tistih ljudi, ki so povzročili tako stanje in s svojim ne ukrepanjem stvari ne spreminjajo. Šakal. Ja, leta 2014 smo na Ministrstvu za kmetijstvo dosegli, da se je šakal uvrstil med lovne vrste. Od leta 2015 - ne bom predolg, vem, da vam kradem čas, veliko imam povedati o teh stvareh, ampak si bom vzel še dva stavka, pa zaključil…
Gospod predsednik, kar na dan z besedo, ne bom vam vzel besede; mislim, da ste zelo strokovni.
Lado Bradač
Leta 2014 je šel šakal v uredbi med lovne vrste, z lovno dobo precej mehko, kot lisice, skratka, ščitimo ga takrat, kadar ima legla, takrat, ko jeseni pač lovimo. Res ne vidim težave, zakaj ne bi tega izpeljali. Vendar, zopet, na Ministrstvu za okolje in prostor z raznimi direktivami, zaščitami, aneks štiri, pet, ta naš šakal mora tu ostati in je ogrožen. Pa že takrat smo povedali, da je zadeva problematična. Danes, ko se dogajajo škode, je bilo prej omenjeno, ga bomo dali v javno razpravo, pa ga bomo dali med lovne vrste. Zdaj bomo pa lovci plačevali škode, kar pomeni, da bodo naše lovske družine, ki so podpisale koncesijo, plačevale škodo za dokazano petletno ne upravljanje s šakalom. S tem se ne moremo strinjati. Zato zahtevamo, da v bistvu takrat, ko ga boste prenesli med te lovne vrste, zagotovo bomo poskrbeli, da bomo z njim trajnostno upravljali - veste, da na Hrvaškem v bistvu celo plačujejo nagrade, ker imajo take težave, ker ne morejo tega uravnavati -, bomo poskrbeli. Ampak naj država oziroma odgovorni na Ministrstvu za okolje in prostor za teh pet let ne upravljanja prevzamejo odgovornost in za ta čas plačujejo škodo, tako kot so jo do zdaj.  Precej sem poslušal še okrog odškodnin in podobnih zadev. Lahko bi govoril tudi mogoče o posegu zakona na področje lovskega zakona, ki je odpravil nek del škode, ki je danes več ne priznavajo žrtvam po medvedu. Pa pustimo to, je to stvar stroke. Me pa je vmes zmotila ta zgodba. Koliko denarja se namenja za razno razne nevladne organizacije. Mi smo nevladna organizacija, Lovska zveza Slovenije. Ampak mi tega denarja ne dobimo, nič. Mi vzamemo puško, svoj avto, gremo na lov, naredimo krmišče, naredimo prežo, naredimo plan državi, ne bom rekel brezplačno, ker nas to stane, iz mojega žepa, delam pa volontersko. Zaradi tega tudi pričakujem, da me pri vseh teh akcijah, ko delamo monitoring in podobne stvari, podprejo, pa mogoče kdaj pristavijo tudi kakšen kanček denarja. Upam, da se bo ta stvar v bodoče spremenila. Kajti danes, v bistvu delamo še monitoring šakala, marsikdo od lovcev reče, pa dobro predsednik, pa koliko časa nas bodo še imeli za norce. Mi to štejemo, zbiramo, na koncu pa ni efekta.  Tako da bom zaključil debato okrog tega. Jaz upam, da se bo kaj spremenilo, da se bo Ministrstvo za okolje in prostor kdaj udeležilo kakšne konference, ki govori o izzivih in priložnostih z upravljanjem z zvermi v slovenskem prostoru, pa trdo zastopalo neko stališče za spremembe. Ministrici Pivec pa hvala lepa za interventni zakon, da bomo vsaj vložili te posledice, ker mislim, da je treba res nekaj narediti na tem področju. Hvala.
Najlepša hvala, gospod Lado Bradač, predsednik Lovske zveze Slovenije. Upam, da boste z nami do konca, gospod Bradač, ker mislim, da z vaše razprave vidim, da bi morda sprejeli kakšen sklep, glede na problematiko, ki ste jo tudi navedli s strani Lovske zveze Slovenije. Tako, zdaj bomo nadaljevali. Med prijavljenimi gosti imam tudi tukaj gospoda Damjana Oražma, torej direktorja Zavoda za gozdove Republike Slovenije, ki bo naslednji.  Imate besedo. Izvolite.
Damjan Oražem
Gospod predsednik, hvala lepa za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci, oba ministra in vsi ostali prisotni. Zavod za gozdove Slovenije predstavlja strokovne podlage, ki služijo Ministrstvu za okolje in prostor za predlog Vladi, kaj naj se strelja, na kakšen način in tako naprej, kar se tiče zavarovanih zveri. Pri tem predlogu nimamo nikoli nobenih resnih težav, ker imamo najboljši sistem monitoringa in številke so definitivno take, da strokovno stojijo v vsakem primeru in populacije na drugi strani teh zveri niso ogrožene. Kot je bilo rečeno. Družbena toleranca je ključ, ne samo za te zavarovane vrste, ampak tudi za ohranitev poseljenosti podeželja. Pre namnožitev, kot rečeno, je problem v celi Evropski uniji, v marsikateri državi. Tako da zagovarjati se na neke zastarele predpise na ravni EU-ja, ki so nastajali pred desetletjem ali dvema, ta trenutek nima smisla, ampak jih je treba skupaj z državami s podobnimi problemi, spremeniti. Ne vem, ali je dovolj sprememba preselitev teh vrst na aneks 5 ali še kaj drugega. Za to mislim, da imamo pristojne, ki lahko, seveda s prisotnostjo na podobnih konferencah, to morda zagotovijo.  Opustitev regulacije teh populacij z znižanjem odstrelov pomeni, seveda, znižanje tolerance družbe, ker seveda pride ob pre namnožitvah do povečanja tveganj. Omenjeno je že bilo, kaj se je zgodilo v Romuniji, tam je povprečno 1, 7 mrtvih v zadnjih desetih letih s strani medvedov. In ne vedo, kako bi se tega rešili. In vse, kar je več kot 500 medvedov, verjetno v Sloveniji, pomeni seveda povečanje tveganja za premoženje in seveda tudi za ljudi. Kaj se je zgodilo letos? Letos se je zgodilo tisto, kar je bilo pričakovano in se lahko samo še nadaljuje, če se ne ukrepa. Mi imamo na zavodu za gozdove Slovenije intervencijsko skupino, letos je bilo do 30. maja 36 % več intervencij kot v enakem lanskem obdobju in to je rekordno leto. Več kot 70 napadov na domače živali in več kot 400 pobitih domačih živali. A je to dovolj za izredni odstrel, ne vem, velikokrat moramo dopolnjevati te vloge in ne vem kolikokrat še. K sreči smo zdaj vsaj na Blokah prišli do dovoljenja za odstrel dveh in to po relativno kratkem času. Ograje, pastirji, pastirski psi to pomeni učinkovito varovanje, ampak ali lahko to zahtevamo od vseh rejcev v vseh delih Slovenije, ki v preteklosti teh zveri sploh niso praktično stoletja poznali, to je stvar kar resne diskusije. Zavod za gozdove Slovenije pozdravlja interventni zakon, opozarja pa, da s tem rešujemo situacijo za lani, za prejšnjo lovsko sezono, vse napore je treba vložiti v to, da pride do ustreznega akta, ki ga ne bo možno izpodbijati in ta akt mora nastati do 30.9. letos. Ali bo potreben nov interventni zakon ali kaj tega žal ne vem. Mogoče ima kdo zadrego, da se z interventnim zakonom zdaj popravlja tisto kar je upravno sodišče na nek način zavrnilo. Moje mnenje je, da gre za posilstvo demokracije in tej stranki v tem postopku je treba pomagati, da zleze spet na svoje noge, da se normalno lahko demokracija opravlja tudi naprej v tej državi. Gre za anomalijo, ki se jo na ta način samo odpravlja. Bi pa vsem skupaj rekel čestitke tudi organizacijam, ki so dosegle kar so dosegle na upravnem sodišču. zrušile so namreč praktično v trenutku tisto kar se nam je z mnogimi deležniki uspeli doseči v mnogih letih, bi rekel celo v več desetletij, to je neka visoka toleranca slovenske družbe in prebivalcev na podeželju do zveri. Mislim, da je res uspeh trenuten in prepričljiv. Kar bi pa predlagal za prihodnost je pa to, da se umakne upravljanje zveri iz medijev iz politike, iz vsega skupaj in se prenese na stroko. Potem bo vse skupaj veliko lažje. Hvala lepa.
Najlepša hvala gospod Damjan Oražem, direktor zavoda za gozdove. Sedaj pa še ostali gostje, ki želite besedo, oprostite vseh vas ne poznam po imenu in priimku kot funkcionarje različnih delov ministrstva, zato vas prosim, da se predstavite za magnetogram. Vi gospod najstarejši izvolite, ker ste se prvi prijavili. Poleg vas, mislim gospoda, ampak oprostite ne poznam vas po imenu, pa se kar. Izvolite.
Gospod _____
Jaz prihajam iz Doline Kokre. Glejte, sem že res malo starejši, tako da zdaj v zadnjih desetletjih je recimo, na primeru Kokre lahko povem, da se spomnim, da smo imeli 31 kmetij, ki so imele živali, drobnico in tako naprej, zdaj imamo samo še 8 takih kmetij. Drobnica absolutno ni več pri nobeni kmetiji, ker ta drobnica se je pasla sama v hribih in brez nadzora, to je bil tradicionalen način. In zdaj bom opozoril na to relacijo s škodami, mnogo alibijev kaže škode so šle dol in tako naprej, je logično, če se ne vem koliko ali 800 ali koliko kmetij na leto zapre, veliko tudi zaradi tega vzroka, seveda te kmetije ne prijavljajo več škode in absolutno je škoda potem v teh grafih manjša in opozarjam, da trendi škode niso pravi parameter za ocenjevanje kje smo z upravljanjem zveri. Opozoril bi na razvoj podeželja in kulturna krajina. Glejte to velikokrat uporabljamo, Slovenija je sprejela v prenekaterih resolucijah tudi v alpski konvenciji, katere podpisnica je Slovenija, zavezo, da bo recimo hribovsko kmetijstvo in tako naprej bo pospeševala, opozarjam tudi na 71 člen Ustave Republike Slovenije, ki pravi država skrbi za gospodarski, kulturni in socialni napredek prebivalstva na gorskih in hribovitih območjih. To se pravi to neupravljanje z zvermi deluje točno v nasprotni smeri teh sprejetih resolucij in same Ustave. Jaz bi opozoril še kot ekološki kmet, glejte, jaz predstavljam danes zvezo društev ekoloških kmetov. Mi kmetujemo na 1100 metrih, tam je samo možno samo travinje, kaj drugega ne moremo pridelati, okoli 10 GVŽ uspemo rediti. In bi opozoril recimo država nam predpisuje, kar je prav, mi se s tem strinjamo, cel kup zahtev o dobrobiti živali ekološke reje, potem humano klanje in tako naprej. Glejte, države v zahodni Evropi gredo celo tako naprej, da se zakol ali pa usmrtitev teh živali ekoloških opravi s strelom na pašniku, da žival nič ne ve, da ne čuti transporta in ne samega klanja. Zdaj si pa vi predstavljajte to žival domačo, ki ni prilagojena evolucijsko na napade zveri in poglejte potem slike, pojdite si ogledati strahotne prizore, namreč volk in medved sta strahopetna predatorja, za razliko od mačk, afriških mačk kaj dosti bom rekel v narekovaju humano usmrtijo svoj plen. Medved in posebej še volk napada od zadaj, trga iz žive živali meso dol. Najbolj so na udaru recimo samice, prvo pojedo vime pri živi živali. Ali bomo to dovoljevali? Ali se te živali toliko, recimo toliko govorimo recimo v narekovaju o naravovarstvenikih kako je treba živali ščititi in tako naprej, ne jim prizadeti bolečine in strahu, to se dogaja zaradi teh plenilcev, takih plenilcev kot jih imamo mi tukaj in se sprašujem, mi pravimo, da je treba varovati divje živali in tako naprej v naravnem okolju. Ali je volk, ki pride na dvorišče, ki pride za ograjo ali je še v naravnem okolju ali je še primerno, da ga ščitimo? To ni več v naravnem okolju, to ni več žival v naravnem okolju. Veliko se pojavlja zdaj informacij, da je ta naša populacija volkov, da so to enostavno hibridi, to niso več volkovi, ki jih imamo v naših pravljicah in tako naprej, ko so bili res v gozdovih in tako naprej, ko so se človeka bali, to so zdaj neke druge živali. Mi sploh ne ščitimo pravega avtohtonega evropskega volka. Kar se pa tiče samega upravljanja se pa strinjam z vsemi tistimi, ki govorijo, da bi bilo prav, da zdaj / nerazumljivo/ bom rekel ne v optimalnem stanju, ampak daleč preko tega, da postane lovna vrsta. Jaz bi celo predlagal, da se upravljanje s temi zvermi prenese iz Ministrstva za okolje in prostor na Ministrstvo za kmetijstvo, ki ima pod svojim okriljem vse vzvode, ima zavod za gozdove, ima direktorat za lovstvo in tako naprej in tudi kmetje pa tudi vsi ostali deležniki imajo v procesu nastajanja načrtov letnih in tako naprej, desetletnih možnost kaj reči. No, in če bi prestavili to zadevo bi bilo tisoč stvari rešenih in veliko manj birokracije. Opozarjam pa, da verjetno tako kot so včasih lovci dobili nagrade zato, da so se s temi zvermi, da so te neatraktivne živalske vrste plenilce in tako naprej bo tudi verjetno zdaj treba poskrbeti za ene vrste stimulacijo. Drugače bo težko zahtevati od lovskih družin in upravljavcev, da bodo na volonterski badvi(?). Mi lahko prestavljamo tukaj številke gor, dol in tako naprej po pisalnih mizah, ko je pa treba iti pa narediti ta plan pa ni tako enostavno. Hvala lepa.
Najlepša hvala. Sedaj bi predlagal nekako, prvo se vam opravičujem, zadnjemu razpravljavcu, ker sem vas imenoval najstarejši, pa se opravičujem, ne bom vas več tako imenoval. Ampak vseeno bi nekako z vaše, torej z moje desne proti levi bi nekako šli po vrstnem redu, to bo najlažje, pa kar začnite razpravo. Izvolite, pa prosim za predstavitev za magnetogram.
Gospa _________
Hvala lepa.   Jaz sem kot prostovoljni predstavnik Alpe Adria Green, društva za okolje in naravo, ki deluje v javnem interesu.
Ime pa priimek bi prosil še gospod.
Tomaž Ogrin
Ja, sem magister kemije, ampak se s tem okoljem in naravo, pa tudi zdravjem, požari in tako naprej kot stroka ukvarjam izključno prostovoljno. Samo na kratko bi rad, kakšnih daljših… bom po točkah majčkeno…
Vas lahko še enkrat prosim za ime in priimek?
Tomaž Ogrin
Ja, Tomaž Ogrin. Sem zunanji sodelavec Alpe Adria Green za določene probleme in kot raziskovalec tudi na inštitutu se v določeno tematiko poglabljam, verjamem pa, da spoštovani poslanke in poslanci imate 101 problem pred sabo, tako da verjamem, da je težko vse zaobjeti v detajle, zato bi jaz rad navedel nekaj točk samo za nadaljnjo reševanje tega problema. Najprej naj kar omenim – mi smo dali pritožbo na odstrel medveda, ker je bil pavšalen in sodišče ni odpravilo odloka samega, ampak samo spisek odstrela. Utemeljitev je bila, da niso izkoristili vseh možnosti, kot je v konvenciji predvideno in to dejansko nismo. Vsa ta leta, mi smo sodelovali v javni razpravi o tem odloku in smo dali pripombe, ampak moram reči, da gre karavana naprej brez, da bi sploh prišli do razgovora o drugačnih rešitvah in to se je ponavljalo nekaj let, zato smo jo dali zdaj to na upravno sodišče. In ono je potem prvič pregledalo vso zakonodajo, obsežna gradiva vlade, nekaj 100 strani, ki smo jih tudi mi morali prebrati in na koncu je prišlo do te odločitve.  Mi mislimo, da je treba naprej in to do brez tolerance odpraviti škode na kmetijstvu. Nobenih škod. Vsi razpravljavci, ki smo jih danes poslušali tule, dopuščajo še vedno kljub odstrelu, škode. Mi se s tem ne strinjamo. Nobene škode ne sme biti, nobenega strahu. To ni lahko doseči, ampak smeri do tega imamo. Jaz bi samo nekaj omenil…
Malo pozornosti prosim.
Tomaž Ogrin
Prvič, imamo izredno slab informacijski sistem o gibanju divjih živali. Mi ne znamo niti migrantom slediti, še manj seveda znamo slediti volku in medvedu, če samo ta dva omenim. Kako kar nenadoma udari na neko točko. Iz dosedanje debate sem poslušal tudi tiste, ki to doživljajo in so povedali, da volk pošlje oglednike in preceni, ne udari kar na pamet trop, ampak preceni kam bo šel. In zanimiv je tale slučaj, je kar karakterističen iz Dolenje vasi pri Senožečah. Tam sem slučajno bil. Seveda ni nobene obrambe – en kamnit zid en meter, pa potem tista ograjica iz plastike za to, da ovce ven ne uidejo. Je med dvema hišama na robu vasi, na travniku in zanimivo ob katerem času so prišli – točno takrat, ko so vsi ljudje praznovali 1. maj, na predvečer 1. maja v centru vasi. Ni bilo nobenega tam, nobeden nič slišal, so prišli. Ali je to naključje, ali pa imajo svoj sistem – ne vem. Če bi tam bil človek, bi to preprečil. Ampak zato mi pravimo takole, pasivno varovanje ob divjih zvereh ni možno več. Treba je poseči po aktivnem varovanju. Jaz ne bi razlagal detajlno, ampak povem vam samo tole. Program razvoja podeželja ima poseben program za zaščito pred divjimi zvermi. Ima evropska sredstva za to, ima napisano notri, da lahko financira pastirja s psi. Povejte koliko je po Slovenijo pastirjev s psi. Povsod, kjer je prišlo do škode, ni bilo človeka zraven. Naš…/oglašanje iz klopi/ Ne bomo šli v detajle, ampak mi mislimo, da je pastirsko službo treba obnoviti, ker je stara že več tisoč let. In na Hrvaškem, v Bosni, v Albaniji, povsod pasejo ljudje s psi brez ograj. Ne bom sedaj rekel, kako to pri nas implementirati, ampak noben se noče niti pogovarjati o tem. To je najhujše. Samo streljali bi. In mislijo, da bodo s tem rešili. Ne bodo, kljub temu bodo volkovi prišli, tisti, ki so še ostali, pa medved mogoče tudi. 80 % odpade na volkove, kot nas poučujejo, 20 % na medveda glede škode na živalih.  Druga stvar, imamo primere pozitivne prakse napisane v prospektih, Juršče recimo, sredi srednjega območja, 15 let nima škode na svojih čredah. Zakaj ne analiziramo takega primera, kako on doseže to, da nima škode 15 let. Vsi drugi pa imajo tule okoli škodo. Zakaj nismo detektirali, da volkov pridejo v Železnike? Nimamo informacijskega sistema. Poglejte, recimo, samo tole, ti, ki so prišli v Dolenjo vas pravijo, da je bil trop iz Vremščice. Ali veste kaj je med Vremščico in Dolenjo vasjo? Avtocesta z mogoče enim podhodom, podvozom in tako naprej. Kako so lahko od tam prišli čez, čez avtocesto? Potem v odloku notri imamo 25 primerov povoza medveda naprej predvidenega. Veste kaj to pomeni? Tudi toliko škode lahko celo na človeku, smrtni primeri, če ti naletiš na medveda na cesti. In mi to toleriramo. Tukaj gre za problem prehoda. Mi smo zamejili področje medveda od Ljubljane na Koper. Ljubljana - Nova Gorica smo speljali dve avtocesti brez zelenih mostov. Hrvaška jih ima 11. Ima tudi kamere gor, lahko greste pogledati. Prehod ni tako pomemben samo za divje zveri, za ostale živali je pomembno tudi, srnjad, jelenjad in drugo, čez avtocesto recimo. Torej, popolna odsotnost kompletnega upravljanja divjadi kot take. Zato bi jaz rekel, da je treba divjad kot tako preseliti na Ministrstvo za okolje v celoti. Zakaj tudi? Sem slišal od predstavnikov lovstva, da preveč postreljamo tam, kjer so divje zveri. Tudi gospod Žan je povedal tole. To se pravi, nekoordiniran odstrel osnoven hrane divjih zveri. Narava je kruta, pač, eden drugega pobijajo. Saj se tudi mi med seboj pobijamo, ampak ne zaradi prehrane. Oni se pa morajo. Volk ne ve ali bo tri dni lačen ali bo manj ali pa bo cel teden in išče. Torej, če nima te osnovne prehrane, to je bilo omenjeno tudi danes, zato, ker streljamo srnjad, jelenjad, prašiče, v ogromnem številu, deset tisoči gredo, te številke so tudi v statistiki, in to na teh področjih. Poglejte, Prekmurje ni problem. Ali se je kdo iz Prekmurja oglasil, da je medved problem ali volk? Zakaj je tukaj problem samo v tem okrožju? Zakaj tukaj ne pustimo teh živali? Škoda na poljščinah od teh živali. Seveda, tudi to moramo znati upravljati, nič ne pomaga, ali jih pa drastično zmanjšamo. Jaz pa mislim, da to danes ni nobeden za to navijal.  Jaz bi omenil samo še par točk, in sicer Zavod za gozdove je v konfliktu interesov. Oni predlagajo po zakonu odstrel, obenem pa oni streljajo. Imajo   (nadaljevanje) državna lovišča, imajo visoko prežo, imajo krmišča in na krmišču odstrelijo medveda in ga zaračunajo. Cene - to je bilo na RTV Slovenija - znesejo tudi do 10 tisoč evrov za kapitalca, recimo. Trofejni lov je, zraven seveda Italijani pridejo pa še kdo. Skratka, to ima svojo ekonomiko. Jaz ne bom naprej razpredal, ampak konflikt interesov je.  Potem je ekonomika kmetovanja. Jaz mislim, da jo je treba za kmetovalce izboljšati. Jaz sem proti opuščanju kmetij. Ali so ovce prava stvar, ne vem; čemu služijo, mi je nekdo pravil, za volno niso, nimajo kaj početi, je prepoceni vse skupaj. Torej, živali v osrednjem območju, ali lahko kakšno drugo ekonomijo postavimo za kmetovalce, ali mora biti žival. Torej, tudi to je treba pretehtati. Ne da bom jaz zdaj rekel, da ne bi, ampak treba je pretehtati, in mi ne pridemo do te diskusije. / oglašanje v ozadju/ Ja, če mi dovolite še… / oglašanje v ozadju, brez mikrofona/
/ mikrofon ni bil vključen/… predstavnik Alpe Adria Green, da se omejite na temo, da govorite o zvereh, ne o načinu kmetovanja, racionalizaciji kmetovanja. Verjamem, ampak, veste, tule imamo, kot vidite, nekih 30 ljudi na tej seji, glejte, lahko smo do jutri zjutraj tu. Dajem vam besedo, vendar prosim, da se…
Tomaž Ogrin
Bom kar zaključil, če smem. Saj sem napisal te stvari v časopis, a veste, ampak se nobeden ne odzove, na žalost. Tako je enako tudi s temi institucijami. In jaz sem mogoče eden tistih, ki sem rekel, da prevzamem odgovornost. Ampak sem zraven povedal, da potrebujemo kompetence. Mi bi zelene mostove in vse ostalo, kar sem danes naštel, uvedli že zdavnaj, deset, petnajst let smo brez tega.  Hvala lepa.
Najlepša hvala.  Tudi ostale razpravljavce prosim, da se omejimo pri času, ker bo sicer seja izredno dolga. Seveda sam dopuščam demokratično razpravo, da pride do spopada duhov, kot bi temu rekli, argument za ali proti. Prosim tudi, da se nekateri vzdržite čustev, vsi boste dobili besedo, da boste lahko odgovorili na morebitne pomisleke tistih, ki razpravljajo.  Izvolite, naslednji. Prosim, da se tudi vi predstavite z imenom in priimkom ter koga zastopate.
Karl Lipič
(Karl Lipič, Zveza ekoloških gibanj Slovenije, nevladna okoljska organizacija, imamo status društva v javnem interesu po Zakonu o varstvu okolja.) Za začetek moram povedati, ker bo verjetno v razpravi, kot že tokrat, češ, vi iz Ljubljane pa mi s podeželja. Tudi sam živim na podeželju, na kmetiji 14 hektarjev, in škode po divjadi imam vsako leto približno tisoč in več evrov, ne zaradi volka ali medveda, ampak zaradi srnjadi, vendar vseeno živim v dobrih odnosih z lovsko zvezo oziroma lovsko družino. Imam dve preži na svoji kmetiji, opazovalnice in tudi krmilnico za divje svinje. In čeprav so škode, se jih zavedam in jih dejansko tudi znam pokriti oziroma jih sploh ne zahtevam, ker vem, da je to sobivanje med človekom in divjadjo nujno potrebno. In drugi očitek, če bo prišel, koliko je naša nevladna okoljska organizacija bila deležna državnih sredstev iz resornega Ministrstva za okolje in prostor, moram reči, da v 17 letih tudi enega evra ne. Tako da ne bi slučajno odpirali teh tem.  Zdaj bi pa prešel na vsebino.  Področje upravljanja z velikimi zvermi spremljamo že od leta 2004 in stalno opozarjamo vse dosedanje vlade in resorno Ministrstvo za okolje in prostor ter resorno Ministrstvo za kmetijstvo na neurejen status med lastniki, kmetovalci, rejci drobnice, gozdarji, lovci, političnimi strankami in tako naprej. In v 15 letih, moram reči, se je zelo malo uredilo. Zato danes tu sedimo, ker dejansko nekdo svojega dela na tem področju ni dokončno uredil. Seveda, ko govorimo o sobivanju človeka in zveri, smo leta 2012 predlagali Vladi Republike Slovenije, takratni, in Državnemu zboru, da se ustanovi poseben meddržavni svet, svet za zaščito živali in njihovih habitatov. Vendar moram reči, kljub temu, da smo trikrat dali to pobudo, ni bilo nobenega odziva. Glede tega sobivanja med človekom in divjadjo ni bilo nobenega interesa, da bi se ta problem podobno reševal kot varuh človekovih pravic in vsi drugi razni varuhi. Na tem področju smo dejansko naredili malo ali pa skoraj nič.  Če zdaj gledamo stanje, vsaj s strani Zveze ekoloških gibanj, nas spominja na zakon ulice, ko lahko vsak posameznik, civilna iniciativa, sindikat ali pa politična   (nadaljevanje) stranka zahteva odstrel zaščitenih živali s tako imenovanega rdečega seznama. Na rdečem seznamu, kot veste, je volk, medved in pa jutri mogoče tudi ponovno ris. To so stvari, ki so resne, o tem ne morejo odločati posamezniki, ampak država in pristojne institucije morajo biti tiste, ki se zavedajo tega svojega dela. Prišlo je do tako imenovanega »nimby nimet« efekta, kot veste, ne v mojem mandatu, pa ne na mojem dvorišču. In mi smo v Zvezi ekoloških gibanj letos pred prvomajskimi prazniki javno reagirali na protest Sindikata kmetov pred MOP, to je bilo 26. 4. 2019, in njihovo izjavo, podpredsednika sindikata, ki je verjetno tudi danes prisoten. Namreč, izjave, ki so bile dane v javnosti, ko je bila napovedana državljanska nepokorščina kmetov, ki bodo sami začeli skrbeti za živali, tako da bodo sami začeli loviti divjad, jo zastrupljati in streljati, je za nas bilo nesprejemljivo. In na to smo tudi reagirali in smo tudi želeli, da se do tega opredeli tudi lovska zveza. Če bo dejansko vsak posameznik, vsak kmet, tudi jaz, odločal, kaj bo na mojem dvorišču, in bo to tudi streljal, smo dejansko na zakonu ulice. In to potem spominja na problem, ki smo ga imeli z raznimi vardami, da bo vsak oborožen, ne da bi bil v lovski zvezi, lahko streljal po svoji presoji. To pa lahko pripelje do stvari, ki so problematične tudi za nadaljnjo divjad kot tako.  Zdaj, seveda, če sledimo nekaterim medijem - pa tudi danes je bilo že nekajkrat povedano -, odnos med resornim Ministrstvom za okolje in prostor in Ministrstvom za kmetijstvo in gozdarstvo, ki sta najbolj pristojni za upravljanje z zvermi, je čedalje več tudi javnih pobud, da se stvar ponovno prenese na Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo. Jaz obe ministrstvi zelo spoštujem, vendar vas moram opozoriti, da smo že nekoč imeli na Ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo ta resor, pa je bil preseljen na Ministrstvo za okolje zaradi prekomernega odstrela volka in medveda. In zaradi tega se je takrat politika odločila, da morajo na Ministrstvu za okolje in prostor voditi medresorsko usklajevanje tako do habitatne direktive Natura 2000, druge okoljske zakonodaje, ki nam jo Evropska unija in tudi slovenska zakonodaja predpisuje, predvsem pa želimo imeti biotsko raznovrstnost. In če bomo mi te živali z divjega seznama spet skrčili na raven, kar se je zgodilo v Španiji ali pa Franciji, lahko pridemo do situacije, ki bo problematična. Za zaključek moram povedati to, kar je splošno znano - velike zveri, med katere sodita tudi medved in volk, so pomembna sestavina biotske raznovrstnosti, zaradi svoje vloge, ki jo imajo v vrhu prehranjevalne piramide. Medvedu, volku in risu, tako kot drugim živečim rastlinskim in živalskim vrstam na ozemlju Evrope in Slovenije iz ekoloških in etičnih razlogov pripada pravica do življenja kot tudi ljudem. Mi pogosto pozabljamo, mi odločamo kot na sodišču, kdo ima pravico in kakšno pravico ima živeti. Jaz mislim, da pravica do življenja je tudi tista pravica, ki je ustavna in o kateri posebej govori tudi Zakon o zaščiti živali.  ZEG, Zveza ekoloških gibanj, ne podpira tega zakona, ki je bil danes sprejet, iz preprostega razloga, nismo proti interventnemu odstrelu, seveda omejenemu, ampak menimo, da je v prvi vrsti ta zakon političen in strokovno nezrel, je posledica dolgoletnega merjenja moči lobijev, kmetijsko-lovskega, in politike, tako levice kot desnice. In se sprašujemo, kdo bo prevzel pravno in politično odgovornost, če bomo čez pet let ugotovili, da smo iztrebili rjavega medveda in volka v Sloveniji. Namreč, v vsem tem nadzoru lahko pridemo do številke 450, 500, ampak če bomo dejansko stihijsko dovolili, da vsak odloča, vsaka občina, vsak posameznik, vsaka civilna iniciativa, kje in na katerem koncu se bo streljalo in kako se bo streljalo, je pravzaprav vprašanje, ali bomo imeli kontrolo, kaj smo odstrelili in zakaj smo to odstrelili. Seveda, ta kazenski odstrel medvedov in volkov je ozka politična odločitev in bi se najprej morali vprašati, ali smo proučili vse te konflikte, odpravo konfliktov med človekom in velikimi zvermi, ali imamo podatke, kakšen odstotek drobnice so pokončali klateški psi in šakali,    (nadaljevanje) kar je bilo danes tudi že govora. In zdaj za zaključek pa zelo pomembno, da se tudi obenem vprašamo, ko smo ta interventni zakon sprejeli – ali spremembe v življenjem prostoru zaradi novih intenzivnejših dejavnosti, med drugim tudi širjenje naselij v prosto naravo, povečanje turistične rekreacijske dejavnosti, poseganje v prostor z raznimi štirikolesniki, kolesi in tako naprej. Dejavnosti gradnje infrastrukture, / nerazumljivo/ avtocest in tako naprej, ki sekajo. No, to kar je že kolega govoril tudi, da ni prehodov za divje živali preko avtocest – vse to so hudi posegi v prostor. Mi pravzaprav divje živali s temi aktivnostmi izganjamo iz tega prostora, ki je njihovo bivališče. In to se moramo vprašati, vprašati se moramo zakaj nismo kočevskega parka nikoli ustanovili in zato dejansko veliko stvari zahteva, tudi odgovorov.  No in za konec ne smemo pozabiti tudi zakonskega izhodišča. Zdaj, seveda Ministrstvo za okolje in prostor bo moglo tudi Bruslju in predvsem za okolje in pa tudi kmetijstvo, reči kakšno ali kršimo številne domače in tuje zakone, kot so Bernska konvencija, CITES in tako naprej in dejansko, če ne bomo znali tudi istočasno bedeti nad populacijo medveda in pa volka oziroma njihovem staležem. Če se bo ta stalež znatno zmanjšal in bo nekontroliran, bo dejansko tudi seveda nekdo moral odgovarjati. Mislim, da to ne bomo nevladne organizacije, ki na to opozarjamo, ampak vsi tisti, ki so uradno zadolženi, tudi za to dobro plačani, da bodo dejansko tudi istočasno zaščitili te živali iz rdečega seznama. In pa problematika zaščite in pravic živali je v mnogih državah Evropske unije na žalost na zelo nizki ravni. Živali dojemajo samo kot obvezen del vsakdanjega jedilnika in pa jim ne pripisujejo lastnosti in pravic, ki pripadajo živim bitjem. To so stvari o katerih bomo tudi mogli, o tem morali, etični tudi kdaj spregovoriti, ko govorimo koliko in kaj bomo stvari odstrelili. Seveda jaz se zavedam tega, da… / oglašanje iz dvorane/ status kmeta, tudi končam, da treba najti sorazmerje med bivanjem živali in ljudi in najti rešitve, ne pa sprejemati odločitve o številkah 200, 300 in pa nato na kakšen način bomo pobijali živali.
Najlepša hvala. Preden dam besedo predstavniku tistih, ki so bili, lahko rečemo žrtve nedelovanja, pa bom še dal pred tem, da si nekako, nekako, da dobimo en kontra ali pa proti argument, torej predstavnikov stroke. Mislim, da je gospod Miha Marenče tisti, ki je strokovnjak za velike zveri s strani Zavoda za gozdove in da lahko jasno takoj replicira, odgovori tudi na nekatere pomisleke sedanjih dveh razpravljavcev civilnih iniciativ. Izvolite gospod Miha Marenče, beseda je vaša.
Miha Marenče
Spoštovani predsednik, poslanke in poslanci, minister, ministrica z ekipo in vsi ostali – vsem skupaj lep pozdrav še enkrat s strani Zavoda za gozdove Slovenije. Evropa nam priznava, da imamo v tem trenutku enega najboljših monitoringov velikih zveri, torej zelo dobro vemo o njihovih navadah, o njihovem gibanju, o njihovi številčnosti. Omenjeno je bilo, da ne vemo od kje so prišli volkovi na področje občin treh županov, ki danes tukaj so prisotni. Ja, seveda vemo, velike zveri so se ohranile na področjih, ki so bila na nek način najmanj pod pritiskom človeka. Torej to je jugozahodna Slovenija, ampak s povečevanjem številčnosti, ker danes neminovno vemo, da to je, prihajajo tudi na področja, kjer je poseljenost s strani ljudi večja. Slovenija nima obsežnih gozdov kot jih ima Kanada, kot jih ima Rusija. Slovenija je v resnici ena velika kulturna krajina in zelo vesel sem, da danes nisem slišal s strani tistih, ki pravzaprav utrpevajo škode stavkov: »Mi ne maramo teh živalskih vrst, ampak mi želimo z njimi sobivati« in to je ključ vsega. Ampak zato ne potrebujemo tisoč osebkov medveda, ampak precej manj. In nimamo nobenega problema, ko je treba neko živalsko vrsto zavarovati, imamo pa problem, ko dokažemo, da znamo z neko živalsko vrsto trajnostno in sonaravno upravljati, da jo potem,   bi rekel, njihovo upravljanje na nek način napravimo lažje. Avtoceste so določena ovira za migriranje živalskih vrst, ne samo velikih zveri, ampak tudi nekaterih drugih, vendar je pa dejstvo, če si pogledamo avtocesto od Kopra do Ljubljane ali obratno, da ima številne prehode, da ima številne viadukte in dokazano skozi projekte je, da te živalske vrste te prehode in nadhode redno uporabljajo. Torej, to ni tisto, kar bi bil izgovor, da imamo težavo. Seveda, zeleni most je lahko uspešna, bi rekel, akcija, ampak mislim, da imamo težave na drugih področjih, na katerem moramo prej odreagirat oziroma prej ukrepat. Omenjeno je bilo, da je interventni zakon nestrokoven. Jaz v tem trenutku pač ne vidim druge rešitve - zaradi tega, ker pač, odlok je odpravljen, novega lahko naredimo, pa ne zaradi časovne komponente, ampak smiselnosti lovne dobe šele - kot je moj direktor omenil - do 30. septembra in to bomo tudi storil. Pomembno se je zavedat, da sta oba ukrepa pač, potrebna izvajat hkrati – to je interventni zakon in pa odlok. In, ta interventni zakon pravzaprav ni nič drugega - in tudi utemeljitve niso nič drugega – kot prepis iz strokovnega mnenja in če je nestrokoven, potem, žal verjetno tudi jaz o teh živalskih vrstah vem zelo, zelo, zelo malo. Še na eno stvar moram interpelirat – Zavod za gozdove ni v konfliktu interesov, glede na to, da ima v upravljanju tudi lovišča s posebnim namenom, iz preprostega razloga – po zakonu smo dolžni pripravljat strokovne osnove in to tudi delamo. Na drugi strani imamo v upravljanju lovišča s posebnim namenom, ki opravljajo številne funkcije v javnem interesu in jih morajo opravljat, ampak, ker je to na določenem območju, tam seveda vršijo tudi odstreli tako divjadi, kot medveda, v zadnjih petih letih pa volka ne, zaradi tega, ker smatramo, da so to gozdna območja, kjer je pravilno, da varujemo trope in mislim, da smo s tem več kot dokazali, da nam ni v interesu, bi rekel, odstrel ni zaslužek. Bojo pa na oddaji Tarča predstavljeni tudi natančni podatki – zelo, zelo malo denarja pravzaprav prihaja s strani odstrela velikih zveri. Še eno zadevo bi želel povedat, ja, razumem, da imajo velike zveri pravico bivanja, ampak pri tovrstnih podatkih iz monitoringa, pri trudu, ki ga vlagajo, bi rekel, rejci domačih živali, v zaščito, veste, ne da se cele Slovenije zaščitit – obstajajo neka področja, kjer je pač ograjo zelo težko postavit. So področja, kot ste rekli, ja odsotnost navajenosti, da bi pasli s pastirjem, je tudi, ampak to so dolgotrajni postopki, to se ne more rešit v petih letih. Če mi želimo sobivanje nadaljevat, potem, bi rekel, ukrep, kot se ga je nevladna organizacija »Alpe green«(?) lotila na način, da se izpodbija odlok, je neprimeren in opozarjam na eno stvar – prišli smo do številčnosti pri obeh živalskih vrstah, kjer pač naraščanje populacije brez poseganja ni več linearno, ampak je eksponentno in ta trenutek ni primerno, da se odstrel ustavi, ampak ta trenutek je treba s poseganjem nadaljevat in ta interventni zakon ne bo k ničemer doprinesel k izumrtju teh vrst, ampak bo mogoče komaj dosegel prirastek. Hvala lepa.
Gospod Marenče z Zavoda za gozdove. Sedaj pa predajam besedo podpredsedniku Odbora za okolje in prostor, ja, gospodu Rajhu. Izvolite kolega Rajh.
Hvala lepa, predsedujoči. Dobili smo dva nova pooblastila – poslanec Gregor Židan nadomešča poslanca Igorja Zorčiča in poslanec Jani Ivanuša nadomešča poslanca Dušana Šiška. Hvala lepa.
Najlepša hvala, gospod podpredsednik. Tako, sedaj pa nadaljujemo z prijavljenimi gosti. Kar izvolite, vi ste na vrsti, izvolite… Prosim, ime in priimek, da se predstavite.
Marko Maver
Marko Gasser, Civilna iniciativa Cerkno Železniki. Ministrica je prejle omenila, da je bila na Gorenjskem, da imamo na Gorenjskem dva volkova. Sem kmet, rejec drobnice, sem tudi lovec, včasih se grem za hobi tudi foto lov, tako da imam kar nekaj nastavljenih kamer. Tukaj vam lahko zdaj pokažem slike volkov z Jelovice. Je pet različnih volkov, različnih starosti, pojavili so se pred dve leti nazaj na zimo. Pred tem niso bili opaženi, mogoče en prehoden, ki se je občasno gibal na področju Jelovice in Pokljuke. Zdaj trenutno ta trop povzroča škodo na področju Selške doline, pa tudi tam Novakov, Robidnice. Se seli, tako če povzamem: če se danes zgodi škoda, čez štiri dni napade v Novakih ali Robidnici. Bom pač te slike malo pokazal, za kakšne slike gre, pa dal jih mogoče malo naprej, na drugo stran. Tukaj lahko vidimo Alfa samca in samico, v ospredju in ozadju. Tukaj imamo sliko volka, odraslega, slikanega iz avtomobila, na 5 metrov. Imajo čuden način obnašanja, avto jemljejo očitno kot hrano. Velikokrat se zgodi, da jih opazimo iz avta in blizu. Eden izmed takih posnetkov je viden tudi iz Goropek, če se ne motim, kjer sta ga dva snemalca snemala in ko sta se približala volku, se je ta obrnil in šel proti avtomobilu. Meni se to zdi nenavadno obnašanje. Jaz mislim, da zdaj, glede na ta način obnašanja, zdaj ne vem, nisem tak strokovnjak, ampak meni se zdi, da obstaja možnost, da so bili na črno naseljeni. Res, ker … Volkovi ne kažejo strahu pred človekom, prihajajo do hiš in objektov, v Davči so ga opazili na asfaltu, ko je gledal avtomobil. Na primer, sekač, ki je malical ga je videl sredi Jelovice, ko ga je prišel obiskat. Tudi sodelavec me je vprašal, to sem si malo zapisal, naj ne govorim okoli, da se mu ne bodo smejali, če je možno, da je videl volka v Strmici, to je travnik nad cerkvijo v čistem centru Železnikov. Sam sem imel primer, ko sem parkiral avto na Jelovici in sem šel na obhod in ko sem se vrnil, je bilo približno v okolici mojega avtomobila pet različnih sledi volkov. Dva dni nazaj sva z Boštjanom Škerlepom, vodjo naše krajevne enote Zavoda za gozdove popisovala škodo, iskala kadavre in pač delala zapisnike na področju Danjarske planine in ne vem, če se komu to zdi čudno, tam sva tudi videla volka. Volk je stekel iz kotanje, je stekel na vrh grebena, se ustavil in naju gledal.  Tako da pri nas, v Civilni iniciativi Cerkno in Železniki pričakujemo, da nas bo interventni zakon zajel. Mislim, da je ta trenutek teh pet volkov preveč. Moramo se tudi zavedati, da samica ta trenutek ni na tem področju, da koti, da bo imela mladiče. Ko volkovi pridejo, v primeru zgornje Rajne pokoljejo od 12, 13, do 25 kosov drobnice na enkrat. To ocenjujem, da je razlog temu, ker imata dva lanska mladiča, da sta prisotna in da se učijo loviti. Pojejo pa mlajši del. Ocenjujem, da en volk na enkrat poje od sedem do devet kilogramov mesa in na podlagi kadavrov, ki jih dobimo, če ni zadostne količine pojedenega, ocenjujem, da moram najti še kakšen kadaver. In kolikor sem seznanjen, potem se prenajejo in potem grejo h alfa samici in ji izbljuvajo,   (nadaljevanje) da pač nahranijo tudi njo. Do sedaj se niti enkrat ni zgodilo, da bi se volkovi drugi dan vrnili na to področje in ponovno naredili škodo, ampak traja 12 do 14 dni, to imajo rendum nemogoče določiti točen cikel, na dva tri dni natančno pa se da to določiti. Naj povem, da imamo ograjo, da imamo ovčarskega psa, da imamo pastirja. Da pastir, to je neki upokojenec, Jože Markič, da vsako noč danes v svojem terenskem vozilu prespi pri ovcah, zato ker se pač ne vem toliko je navezan čustveno, noče več dopustiti, da bi volki to čredo desetkal. V letošnjem letu smo pustili pašo na planini na Kremantu to je na Ratitovcu pač na žalost nekih 80 hektarjev površin se je še paslo, bo še to zarastlo verjetno. Tudi na sosednji planini na Klonu so letos odpovedali pašo drobnice bodo pa drugi teden pripeljali konjerejci konje na te planine. Veliko je majhnih žrebec sprašujejo kaj narediti, jaz sem jim odsvetoval, ker če ne bomo posegli v to populacijo volka na našem področju, ki ga prej dejansko ni bilo - jaz ne pomnim pomnijo sicer starejši -, da je bil 1953 leta ujet zadnji volk na temu področju pa še to je bil samotar. Povzročal je strašno škodo preko 300 primerov škodnih je bilo zadruge, pašne skupnosti, ne vem kdo še, te organizacije so finančno podprle lov tako, da nagrada je bila izdatna. Kako naj rečem? Dokler ne bomo rešili problema volka v naši širši okolici jaz ne bom na primer dopolnjeval črede, šel bom v nakup nove črede, ker je to tako kot bi serviral na pladenj volku večerjo in ko bo problem rešen pa spet. Naredimo drobnice, zaradi tega, da bi imeli kakršnekoli ekonomske učinke. Redimo je predvsem zato, da se naši kraji ne zaraščajo to je predvsem za tiste konce, kjer je nemogoča tudi košnja. Če bo to trajalo več kot 5 let, potem se bo to tudi zarastlo. Prej sva šla z županov v Ljubljano sem rekel 2007 leta bi magar ostal v Ljubljani in teh problemov danes ne bi imel. Je pa še tako. Ker se volkovi res nenavadno obnašajo jaz mislim, da obstaja možnost odlova. Če bi se kdo malo potrudil ta možnost obstaja, če ne prej, pozimi. Jaz sem naročil v Kolnetu v Šenčurju že ograjo, bom naredil oboro v obori in jaz vam povem, da bom odlovil volka. To je pač eden del državljanske nepokorščine. Ga bom pripeljal na Rožnik in jaz pričakujem od Ljubljančanov, da bodo tolerantni, strpni, da boste sobivali z njim, da boste zaščiti svoje ljubljenčke z elektro ograjo do višine 170 centimetrov. Tudi Ljubljana je bila nekoč njegovo življenjsko okolje.  Hvala.
Hvala za vašo razpravo. Sedaj bom nadaljevali. Prosim, če se izključite. Nekako gremo iz desne proti levi. Izvolite, vi ste naslednji, prosim, če se tudi predstavite.
Roman Savšek
Zveze Društev rejcev drobnice Slovenije.  Mi se dejansko že desetletja pogovarjamo s to problematiko zveri, ker vedno vemo, da najbolj na udaru in prve na udaru je drobnica. Potem, ko pač drobnice zmanjka so na vrsti tudi druge vrste živali. Bili smo precej časa osamljeni sedaj se je nekako ta kmetijski resor združil, ker so se problemi začeli tudi na drugih pasmah živali tako, da smo se poenotili, da se s tem ne da res več nekako shajati naprej. Najprej bi mogoče malo o številkah. Mi smo imeli pred osmimi, devetimi leti   170 tisoč stalež drobnice, zdaj trenutno je nekje okrog 130 tisoč. Jaz pravim, da v veliki meri je ta stalež padel zaradi prevelikega števila zveri, je pa tudi malo mogoče neustrezna kmetijska politika v zadnjih 10 letih, ki se je peljala na tem področju.  Zdaj, mi se veliko pogovarjamo o medvedu, volku, minister Zajc je rekel, da je bil do' zdaj kar nekako upravljanje normalno, ampak jaz ozirom uspešno. V bistvu saj v zadnjih letih sploh ni bilo nobenega upravljanja z zvermi. V bistvu kolikor je bil njihov naravni prirastek, toliko so prirasle. Zdaj smo pač prišli do številke nekje tisoč medvedov, 100 volkov, govori se o 400 šakalih, čeprav se pojavljajo po celi Sloveniji, jaz se bojim, da je ta številka bistveno večja. Vemo, da zlasti za drobnico, za druge vrste živali šakal ni tako problematičen, pa za srnjad, to bi verjetno tudi lovci povedali, je zelo velik problem, ker ti dejansko majhna jagnjeta znosi iz pašnika in tudi posledično nisi upravičen do nobene odškodnine, ker v bistvu nimaš nobenega materialnega dokaza. Zdaj, jaz bi tudi tu mogoče rekel, da je treba tudi ta zakon nekako sprejeti tudi v zvezi s šakalom, da ne bomo zdaj 2 leti še govorili, ker vemo kakšne probleme imajo na Madžarskem, kakšne probleme imajo na Hrvaškem, da v bistvu lovci dobijo nagrado 700 kun, to je skoraj 100 evrov za izlov enega šakala, tako daleč so prišli v bistvu, da se ne da več kontrolirati drugače, kot da nekako skušajo to kompenzirati z nagradami.  Dodatno ograjevanje, glejte, za nas ni sprejemljivo. Mi ne moremo cele Slovenije ograditi v visoke ograje, s tem da tudi dejansko tisti rejci, ki imajo prisotnost zveri niso konkurenčni napram tistim rejcem, ki so na teh področjih.  Sprašujem se v kateri Evropski uniji je Avstrija. Ima 0-5 medvedov. Italija 30 medvedov. Mi smo postali zverinjak. Tudi zaradi neke vrste eko-terorizma, bom jaz rekel v tem momentu, ko se izživljajo nad nami kmetom, da v bistvu že otrok ne more več peljati v naravo na podeželskih področjih, da morajo vrtce spremljati lovci, da lahko grejo na neko ekskurzijo. Če je to normalno stanje, potem ne vem kaj lahko še naredimo v tej državi. Treba se je pogovarjati tudi o škodi, ne samo o neposredni škodi, ampak tudi o posredni škodi. Tako, da zdaj se izplačuje samo neposredna škoda, kar pa jaz mislim, da se bo treba temeljito pogovoriti tudi o tem. Dejstvo je, da dejansko neogrožene zveri ogrožajo naše ogrožene avtohtone pasme, ko država dejansko za njih namenja določene vzpodbude, da bi se obdržale. Zdaj pa vidimo dejansko vsakodnevne pokole nad temi našimi avtohtonimi pasmami, ko nam jih dejansko, so res v minimalnem številu. Pohvalil bi Ministrstvo za kmetijstvo in ministrico za pripravo tega interventnega zakona in tudi jaz mislim, da je treba problematiko, kar se že tudi večkrat rekel, zveri prenesti na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ker zveri niso toliko problem okolja, zveri so problem kmetijstva. Hvala lepa.
Najlepša vam hvala. Izvolite kar naslednji. prosim tudi če se predstavite za magnetogram.
Jože Golobič
Lep pozdrav vsem prisotnim! Sem Jože Hobič iz Zveze društev rejcev drobnice, Odbor za zveri. Glejte, prej smo slišali, da imamo ugoden stalež zveri v Sloveniji. V Sloveniji ni ugodnega staleža. Stalež je izredno prevelik. Mi imamo največjo koncentracijo zveri v bistvu na svetu, če gledamo tam, kjer te zveri obstajajo. Da me boste bolje razumeli, se moram čisto na kratko predstaviti. 37 let kmetujem na Kočevskem, v centru, kjer so zveri. Jaz vem, da bodo škode vedno, kljub temu, da bomo škode zmanjšali. Ampak škode naj bodo v razumnem obsegu. Škode smo imeli tudi prej. Ampak škode spravimo na tisto, kar smo imeli pred 30 leti. Če vam povem, od Vivoda do Bistrice smo imeli 4 tisoč ovac kmetje, zdaj jih imamo 400. Res da smo šli veliko na govedo, ker, seveda, samo od kmetijstva živimo. Pri nas živita dve družini. Vsi tam dol živimo samo od kmetijstva, nismo zaposleni drugje. Ampak hec je v tem, da tudi na veliki živini, na govedu in na konjih nastajajo škode. S tem, da se težko velikokrat dokažejo, a veste. Ker če gledamo sistem, kako volk pleni, za volkovi poženejo celo čredo, odtuji se ena krava in jo zakoljejo dva kilometra daleč. Pri številu, ki jih imaš, ti ne moreš kontrolirati, da je danes ena krava izginila. Lahko se pase nekje za grmi, ne vem kje.  To kar je bilo prejle, ko me je malo spodbudilo, da sem pač odreagiral tako, je bilo, da ne pasemo več ljudje skupaj z živaljo, se ne pojavljamo na pašnikih. 20 let sem bil skozi z ovcami, a veste gospodje z Alpe Adria green. Vi morate enkrat priti to sploh pogledat. 20 let sem vsako noč spal pri ovcah in čez dan pri njih bil. Pri številu 500 komadov, ti kljub vsem, pse redim od leta 73, skozi so v čredi, ker še nikjer niso o tem razmišljali, kljub vsem ukrepom imaš še vedno škodo. Ampak v zadnjem času, pri tej koncentraciji zveri, je škoda takšna, da smo z ovcami mogli nehati. Ker ovca so ena uboga žival, ker vse na njih. In volk in medved bosta šla najprej na ovce. Ograje niso rešitve. Če bomo vse to zagradili, prej smo slišali gospo ministrico, koliko smo dal teh ograj, 5 kilometrov 800. Jaz imam 20 kilometrov ograj. In zdaj naj naredim 20 kilometrov ograj, meter 70. Poslušajte, kakšno bo pa to izgledalo? Saj nobeden ne bo več moral nikamor priti. To bo zaprto, meter 70 visoka električna ograja pomeni neprehodno za človeka. Jaz ne vem, kako se bomo to usklajevali. A veste, to ne gre.  Jaz bi pravzaprav tem organizacijam, ki zavirajo odstrel zveri, jaz bi jih v imenu zveri naprosil, naj tem zverem nehajo delati medvedjo uslugo. Jaz mislim, da vemo, kaj je ta medvedja usluga. Točno kontra se dela, tako kot je bilo prej poudarjeno. Tisto, kar smo gradili dolgo, zato da imamo medveda, zdaj se obračamo proti, zato ker situacija nevzdržna postaja, ne zaradi tega, da ga ne bi hoteli.  In poglejte, moramo se mogoče obrniti na glavno stvar. Slovenija ima 75 % kmetijske površine, absolutno travnate površine. To pomeni, da se to ne da preorat. To pomeni, da to mi lahko izkoriščamo edino s pašno živinorejo. In če bomo pospeševali zveri, če jim bomo rekli, da imajo pravico živeti, kjer hočejo in delati kar hočejo, potem mi ukinjamo te površine. Ukinitev teh površin pomeni ukinitev suverenosti Republike Slovenije, zato ker mi ne moremo biti suvereni, če bomo prehransko popolnoma postali odvisni od drugih. Kakšna je to suverenost? Tako da teh problemov, ki se zdaj nakladajo, z organizacijami, ki tako ščitijo zveri, delajo popolnoma z interesi tudi države. In to moramo upoštevati. Mi imamo to zapisano v Ustavi, Vlada je zaprisegla, da bo varovala suverenost republike Slovenije. Tako da tako za enkrat. Sem pa na razpolago vsem strokovnjakom in tudi drugim, da jih popeljem po tem področju, z ozirom na to, da imam veliko izkušenj in veliko znanja o tem. Najlepša hvala.
Najlepša hvala. Kar naslednji, izvolite. Prosim, če se predstavite tudi vi za magnetogram.  Izvolite, imate besedo.
Božidar Peteh
Božidar Peteh, Civilna iniciativa Aktivna kočevska. Pozdrav predsedniku, obema ministroma, vsem ostalim, ki so se danes udeležili tega sestanka. Mi na kočevskem smo se organizirali v civilno iniciativo iz preprostih dveh razlogov. Ker imamo izredne razmere. Ponavljam gospodje in gospe, izredne razmere. Podatki, uradni podatki iz Sirene, glede števila škodnih primerov od včeraj: Sežana 17 prijav, Tolmin 3, Postojna 10, Novo mesto 3, Kranj 5, Kočevje 35, plus stvari ki so bile pripisane še drugim območjem. Polovica napadov je na Kočevskem. Kočevska ima eno čudno zgodovino, po 2. svetovni vojni – bila je zaprto območje, državni eksperiment skrajnega / nerazumljivo/ socializma in na žalost, se to še naprej dogaja. Ne vem, če veste, uporabil bom grob izraz, država še vedno okupira 80 procentov teritorija Kočevske. 80 procentov kmetijskih zemljišč na Kočevskem je v lasti države, 80 procentov gozdov je v lasti države. Od tega Kočevska nima nič, zelo malo, razen nekaj smradu, enega velikega koncesionarja, ki poliva gnojnico po najboljših kmetijskih zemljiščih. Zato ker to danes ni predmet razprave, bi prosil Ministrstvo za kmetijstvo, da se enkrat na to temo usedemo, tudi naš poziv civilne iniciative je šel v tej smeri, se bi danes fokusiral na zveri oziroma na divjad. Ne bom govoril o problemih, ki jih imamo, v glavnem, ko se pogovarjam s kmeti – sam nisem kmet, sem državni uslužbenec, poznam funkcioniranje države že od leta 1982 naprej – sem pa po duši kmet, živim z naravo, od leta 1957, do 1980 sem prehodil Kočevski rog po dolgem in počez, kot otrok. V vsem tem času sem srečal medveda samo dvakrat in obakrat sva se obrnila vsak v svojo smer. Od leta 2008 do zdaj, praktično srečam medveda, ja, skoraj ne mine mesec dni, da ga ne vidim – ali z avtom ali ko grem peš skozi gozd in, glejte, nisem prestrašen človek, se znam ubranit, vendar, zadnjih par let me je strah iti na sprehod v Kočevski rog, recimo v zimskem času, ko je izjemna idila, brez bojazni, da se mi kaj zgodi. Zadnji dve leti tega nisem počel, ker me je – priznam – me je strah, zaradi volkov in tudi zaradi medveda in ta strah se je naselil v prebivalce, strah se je naselil v kmete, male kmete, ima kmet po štiri, pet, deset komadov drobnice in sem jih vprašal, kaj boste pa zdaj naredili, ko vam je medved ali pa volk vse poklal? Ja ne bom, bom opustil. Tisto, kar je imel ta mali človek, nekaj primerkov drobnice za dodatno preživetje, za izboljšanje »penzije«, se je moral temu odpovedat. To je kriza, to je kriza, ki prizadene tiste najrednejše, pa še vedno zavedne državljane, ki želijo nekaj dobrega naredit za našo državo.  Pa zdaj ne bom filozofiral, bom poskušal konstruktivno pristopit k predlogom. Pozdravljam odločitev tako Ministrstva za okolje, kot Ministrstva za kmetijstvo, da so se odločili in predlagali prve ukrepe. »Fajn« je to, bila je to reakcija tudi na to, da smo se civilne iniciative povezale med seboj, da smo postali močni in glasni in da želimo povedat, da brez nas pa tega upravljanja z zvermi ne more bit, ampak izključno z nami in da pričakujemo, da / nerazumljivo/ ti ukrepi naprej. Mi, na Kočevskem, smo oblikovali nekaj konkretnih zahtev, ki danes še niso bile tako eksplicitno izpostavljene, zato pa jih želim bolj poudarit. Preskočil bom zahteve po izrednem odmiku viška zveri, pri čemer vztrajamo, da naj bo to na stanju, recimo, tisoč 290 leto 2000, tam nekje, kjer je bilo stanje vzdržno in obvladljivo. Kaj predlagamo? Prvo, da Vlada predlaga po hitrem postopku spremembo krovne zakonodaje, ki se dotika zveri in divjadi, predvsem v smislu obvladovanja populacije. Stroka naj o tem odloča - ne politika, ne sodišče. Zelo spoštujem aktivnosti zavoda za gozdove. Imamo strokovnjake notri, ki so dnevno v gozdovih. Slišali smo gospoda predsednika Lovske zveze Slovenije, strokovnjaki poznajo stanje v piko. A poznate mogoče še kakšne druge strokovnjake, ki poznajo stanje divjadi? Jaz jih ne, razen tistih, ki so samozvani strokovnjaki v kakšnem fotelju iz oddaljenega mesta oziroma kot jim pravim jaz ljubiteljsko zveroljubci.  Druga stvar je - prosim vas v zakonodaji izločite o odločanju glede upravljanja z divjadjo upravni postopek. Slovenija je v kompletu v celotni javni upravi okupirana s / nerazumljivo/ filozofijo, kjer je treba vse predpisati do zadnje vejice. Ni odločanja po prosti presoji, ampak ali ta vejica odgovarja temu zapisnemu dejstvu v nekem dokumentu. Prepustite to zadevo stroki, naj stroka o tem odloča in izven upravnega postopka. Prebivalci pa si želimo oziroma bomo kar zahtevali, da pa je vpliv pri odločanju stroke bistveno večji s strani lokalnega prebivalstva. Predlagamo, da je 50 plus 1 glas, pri čemer pa, da te predstavnike lokalnega prebivalstva ne imenuje nekdo drug od zgoraj, ampak imamo tukaj župane, imamo občinske svete in naj oni predlagajo ljudi, ki bodo sodelovali kompetentno pri strokovnem odločanju v okviru Zavoda za gozdove in ostalih kompetentnih inštitucij glede stanje zveri v naših okoljih.  Prosim še nekaj: Imeli smo projekt SloWolf, imeli proj projekt Dinalp bear, zdaj teče projekt okoli risa pa še kakšen projekt se bo pojavil. Ali imamo mi prebivalci, kjer se dela ta eksperiment na to kakšen vpliv? Naj mi pove nekdo, ki je bil povabljen v predhodnih pripravah projektov, kaj pa vi mislite o tem projektu, ali se bo ta projekt naseljevanja volka obnesel v vašem okolju, kakšen vpliv ima to na naše okolje, jaz tega nisem doživel. Prav tako s strani te samozvane stroke nisem doživel vprašanje, nisem doživel odgovora, dajte mi povedati, koliko pa je tisto optimalno strokovno utemeljeno število volkov ali pa medvedov? Nisem dobil odgovora razen tega, »ja, bomo videli, kdaj se bo pač okolje odzvalo kot negativno«. Ja, čakajte, čakajte, čakajte. Eksperiment delati na nas ljudeh, to pa ne gre. Kot je prej kolega iz Cerkna poudaril, mi smo pa to že na Kočevskem iniciativi povedali: Rade volje vam pripeljemo dva ali pa tri medvede pa jih damo na Golovec pa na Rožnik pa brez ograje prosim, potem bomo pa videli, kako se bo odzvala javnost v Ljubljani. Ko je tisti ubogi medved pred leti pobegnil na Rožnik in se je klatil po Ljubljani, specialna enota policije in ne vem kaj še vse. Jaz, ko sem živel v nekem okolju sem ga srečal s hčerko v vozičku, sva se normalno sprehajala, sem mu skoraj pomahal, ker sem navajen živeti z medvedom, vem kako odreagirati. Ampak tukaj so reakcije pa bistveno hujše. In to, kar se zdaj dela, ko se povečuje število ljudi, kar je bilo danes večkrat že povezano, dela se kontraproduktivno zverem.  In ena naših osnovnih izhodišč na Kočevski iniciativi je bila v tem: Kočevski medved je naš, ga ne damo, ampak za božjo voljo prosim, ohranimo ga, dajmo ga imeti v takem številu, kjer bo življenje vzdržno za nas prebivalce, ne da ponoči najprej pogledaš okoli vogala ali imaš tam medveda pa volka na dvorišču, ali pa koga drugega. Glejte, to ni življenje, no. Enostavno se je treba zavedati, da je treba narediti neke premike. Pa to ni problem sedanje ministrice, sedanjega ministra, niti drugih ministrov, ki so bili pred tem. Predvsem mislim, da je to problem nekatere kvazi stroke, ki je tudi na mogoče neprimeren način vplivala na nižjo raven državnih uradnikov. To pa trdim zato, ker poznam kako funkcionirajo državne uprave in zagotovo je bilo veliko tudi prijavljenih lobističnih stikov s strani nekoga, ki potem vpliva na pripravo nekih predpisov, ki so nekomu všeč. Zakaj pa ni bilo reakcije s strani prebivalcev podeželja in kmetov? Zato ker slovenski kmet zna potrpeti in trpi, trpi. Zdaj pa je prišlo do punta. Pa imamo kočevski punt, imamo cerkljanski punt, imamo bloški punt in to je to. Bistvo politika, država, oblast ima zdaj dve možnosti. Ali se to regulira na način, ki bo vsem vzdržen ali pa tvega, da se bo začelo delati po domače. Bil sem pri kmetu, ki je ogradil svoje okolje z 220 volti. Prvi primer, ki se bo zgodil bo lahko tragičen.  Hvala lepa, ne bom odžiral časa ostalim kolegom, ki bodo še marsikaj povedali. Upam samo, da bo današnja seja pripomogla k sistemskim spremembam zakonodaje. Ključno ponavljam, ključna naloga so sistemske spremembe zakonodaje s tega področja.  Hvala lepa.
Malo pozornosti še prosim. Ja seveda, kar naslednji, se prijavite, prosim. Tudi vi se vsi predstavite. Pa prosim, nekako, če se lahko omejite na samo …
Leon Zemljič
Ja, jaz sem Zemljič Leon. Sem v dvojni vlogi: Sindikat kmetov Slovenije in kočevska iniciativa. V bistvu so več ali manj že vsi povedali. To pomeni, da se strinjamo s tem, da se ta populacija zveri zmanjša. Jaz bi pa samo dodal ene par številk zraven, ker se mi zdi, da so pomembne. Seveda bom izhajal s svojega konca, se pravi s kočevskega. Nekaj takega, kot je Jože že prej povedal, Hobičev. Jaz kmetujem tam približno, no, 35 let in precej dobro poznamo to zadevo z zvermi. Na kočevskem je nekako po podatkih, ko se vsi z njimi strinjamo, je okrog 300 medvedov. To je na 50 tisoč hektarjih. In zdaj če 50 tisoč hektarjev delite s 300, boste dobili, da en medved je na 170 hektarjev. To se pravi vsaka kmetija v Kočevju ima svojega medveda. Nekje tam, približno. Zato menimo, da je to čisto preveč. Tudi število volkov, pa to je številka, ki jih razlaga, ko slišimo, da je Zavod za gozdove izračunal, karkoli že, ugotovil, se nam zdijo precej podcenjene. Glede na to, da niso več tropi po dva, tri, ampak imamo celo trop s 14. To je bil en polom, na polomu, mislim, da je bilo lansko leto ali pa letos zgodaj spomladi, saj tudi /nerazumljivo/.  Menimo, v glavnem, da bi se to moralo zmanjšati. Jaz sem v, kako bi rekel, v nedeljskem delu ali v Sobotni prilogi, zdajle sem en intervju našel z eno gospo, ki vodi … nek izvršni direktor Alpske konvencije je in daje en lep primer dobrega sobivanja, kao ane, z zvermi z Italijo, to se pravi, narodni park Bergamo, v Trentinu. Trentino je velik 6 tisoč kvadratnih kilometrov, Slovenija jih ima pa 22. Če tule spet okoli obrnemo, bi morali pri nas največ 240 medvedov imeti, do 300, tako pa je tista številka, ki je bila pred osamosvojitvijo. To se pravi, da so v prejšnjem sistemu zelo dobro gospodarili s to populacijo zveri.  Bi pa še nekaj dodal. Na Kočevskem so v najboljših časih, smo imeli, to se pravi, to je bilo tam okrog leta 2000 približno 8 tisoč ovc, drobnice, ne, tako bom povedal. Danes jih je na celem kočevskem, če jih je, tisoč 200. Ampak ne zaradi, da se ne bi dalo prodati ali karkoli, ampak v glavnem so vsi nehali zaradi volka.   (nadaljevanje) To je že povedal prej, da jih imamo največ. Pa še eno številko bi rad povedal, ki pa je za nas zelo važna, zato ker vsi trdijo, da kmetje vdiramo v prostor zveri. Jaz bi to z enim podatkom iz leta 1938 malo obrnil. To je Kočevski zbornik iz leta 1939, ki govori o letu 1857, jaz sem se precej nazaj vrnil. Takrat so uredili 900 konj - govorim tako, na okroglo -, 13 tisoč govedi, 6 tisoč prašičev pa 9 tisoč drobnice. S tem da se je potem seveda to deloma zmanjšalo v letih 1921, ampak zaradi pomanjkanja delovne sile, ker je bila takrat prva svetovna vojna. Za leto 1939 oziroma 1940 je pa podatek, zakaj so lahko toliko redili, pa naslednji, bom kar prebral: »Medved, ki ga sledijo danes po ribniških in kočevskih gozdovih, je kakšnih 25 glav.« Sova uharica je bila pod javno zaščito, medved je tudi bil pod javno zaščito, divja mačka ni redka. Srnjad so močno izničili po vojni. »Od juga došli volkovi,« te so zdaj spet zatrli. Nekaj je tudi jelenov. Zdaj pa bom samo še to dodal, da jelenjad oziroma parkljasta divjad je pomembna prehranska baza za zveri. Recimo, s kočevskega konca se ta divjad širi. Jelena imajo tam, kjer ga nikoli niso imeli. Jaz sem že leta 2004, ko smo bili na nekem posvetu, opozarjal - bili smo na posvetu na Vranskem in so se lovci tam hvalili, kako imajo jelena. Jaz sem rekel: »Fantje, dajte, da se ne bo vam zgodilo to, kar imamo mi.« Pa so se smejali. No, danes imajo medveda tam, menda, kakor jaz vem, mislim, nekaj takega.  No, toliko. V glavnem, mislim, da bi bilo treba vse skupaj zmanjšati, to je naše stališče. Hvala.
Hvala tudi vam za predstavitev. Prosim, da se izklopite. Izvolite.
Janez Beja
Hvala za besedo. (Janez Beja, Zveza lastnikov gozdov Slovenije.) Morda v besede »Zveza lastnikov gozdov« to ne bi sodilo. Ampak hvala lepa gospodu tamle, ki je rekel, da se je kač malo čuval, pa je zagledal volka. Veste, že tako lastniki malo opravljamo, nega mladja, saditve in tako naprej, v gozdovih. Ampak to predvsem zaradi jelenjadi. Sedaj pa tudi zaradi zveri. Ker, veste, eno je, ko poje motorka, jaz verjamem, da se medved in volk umakneta. Ko pa ti delaš nego mladja, mi pa verjemite, da lahko pride na meter ali še manj, bog ne daj, da še kaj bliže. In tudi zaradi tega smo mi zraven kot Zveza lastnikov gozdov Slovenije.  Najprej morda celo hvala lepa, predsednik, da ste mi dali besedo bolj na koncu, ker sem slišal vso razpravo. Seveda, hvala za besedo in lep pozdrav vsem! Res vsem, ministrici, ministru in vsem prisotnim, in hvala, da lahko sploh razpravljamo.  Te dni, kot vsak mesec verjetno ali pa enkrat na leto, dobivajo vsi uradniki in vsi, ki hodijo v službo, vsaj upam, no, tudi v gospodarstvu, plačo in regres. Po tej razpravi danes sem prišel do zaključka, da uradniki na Ministrstvu za okolje nikakor ne zaslužijo regresa v letošnjem letu, ker niso opravili svoje dolžnosti, naloge, to pa je zmanjšanje zveri. Glejte, minister Zajc je govoril, da smo ponovno naselili medveda in volka, postavljali smetnjake, prevozi otrok, plačevanje odškodnin, plačevanje zaščitne ograje – ja, pa bi se tako vehementno hvalili, če bi to plačali iz žepa. To je davkoplačevalski denar, to je naš denar. Namesto, da bi zveri spravili na normalno število, poudarjam, normalno število tistega, ki je že danes tudi direktor zbornice, Kmetijsko gozdarske zbornice, omenil, na število iz leta 1990. Nikogar še nisem danes slišal, da moramo iztrebit zveri, ampak, da jo moramo znatno zmanjšat in samo to je rešitev, ne ograda, ne odškodnina in ne tako naprej. Seveda, škode bodo, so bile in bodo, ampak takrat bodo veliko manjše, številčno manjše in takrat se bomo pa lahko pogovarjali o višini škode in tako naprej, ker konec koncev tudi tistih 300 medvedov, od nečesa bo moglo živeti in morda tudi tistih 300 medvedov bo takrat pokončalo kakšnega jagenjčka oziroma ovco, ne pa tisoč 200 plus, tako kot je Zavod za gozdove, tamle zraven, v Državnem svetu, pokazal graf, ko strmo narašča. Direktor Oražem je lepo povedal - in se resnično zahvaljujem - ko je opozoril, da mi ne dohajamo, tudi z tem odstrelom, ki ga, pač ali pa, z interventnim zakonom, želite, mi ne dohajamo odstrela. Mi moramo tale interventni zakon, kot ste ga predlagali, seveda, delno ga tudi podpiram, kajne? Ampak, vsake pol leta sprejet nov interventni zakon, da bomo prišli do normalne številke. Vsake pol leta, ker, streljal nismo lani, streljal nismo letos, kajne, in še drugo leto vprašanje, razen teh par številk. Tri leta smo zamudil, to je beseda direktorja Oražma, ne mene, jaz samo, se z njim strinjam. Seveda, vse čestitke ministrica, za pogum, za interventni zakon, ker minister, glejte, v prejšnjem mandatu ste bil podpredsednik Odbora za kmetijstvo in mislim da v prejšnjem mandatu je bila tudi že marsikatera izredna seja na temo zveri, tako da ste bil podučen o problemih zveri, tako da bi kljub kratkemu roku vašega mandata, lahko že prej, že kaj postorili, predno je ministrica, dr. Pivčeva, dala interventni zakon ven. Veseli me razprava, delna razprava Tomaža Ogrina, da se boste v Alpe Adria Green zgrnili in začeli pasti našo čredo. Resnično vsa pohvala, ker to sem celo hotel predlagat, pa ste me v bistvu sami prehiteli, tako da, resnično bi vas prosil, da se čim prej organizirate in pošljete ljudi na teren, do kmetov, mi bomo pa že dali sezname, kjer potrebujemo pastirje, ker, ko ste govoril, da opuščamo pašno z pastirjem, naj povem, da pastir ni nikoli bil zato postavljen med čredo, da čuva zveri, ampak čuva, da živali ne hodijo na sosedovo, da ne hodijo na njivo, da ne hodijo ne vem kam, ampak ne zato, da čuvajo proti zverem. Ampak, želim pa, da resnično, da mi daste kontakt in da boste začeli pasti našo čredo. Glejte, govorimo o ogradah, pa dajmo se nekaj poslušat, spoštovani ljudje! Poslanci, ministri in tako naprej. Zagradili bomo proti zverem. Zagradili bomo proti divjadi. Zagradili bomo proti migrantom. Seveda, tudi proti nepridipravom. Dajte mi povedati, kam pa bo šla potem zver, kam bo šel volk in rjavi medved, če bo pa cela Slovenija zagrajena.
Oprostite, če dovolite. Razumem vaše težave, ampak nekako smo se začeli ponavljati. Tako da bi prosila vseeno, če strnemo.
Gospod _____
Nobenemu niste vzela besedo, pa prosim, če tudi meni ne.
Vam bom pustila, ampak samo opomba tudi za ostale naprej.
Gospod _____
No, saj, vidim, da sem bil preglasen. Hvala lepa.
Niste bil nič preglasen. Hvala za vašo razpravo.  Preden nadaljujemo, bi predala besedo še gospodu Rajhu, podpredsedniku Odbora za infrastrukturo.
Magister Andrej Rajh
Hvala predsedujoča.  Dobili smo še eno pooblastilo. Poslanec Jože Lenart nadomešča poslanko Lidijo Divjak Mirnik. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Pa kar predajam besedo naprej.
Rafael Kraševec
Krašovec Rafael, Civilna iniciativa Bloke. Pozdravljam vse skupaj prisotne. Mi podeželjani imamo občutek, da bi država rada čim prej z našega urbanega podeželja naredila divjino. Drugače ne razumem tega upravljanja z velikimi zvermi, ker te zveri so se tako razmnožile, recimo samo za medveda bom povedal zdaj. Medvedi so zdaj postali tri vrste medvedov: gozdni medved, poljski medved in vaški medved. Mi imamo v vasi vaškega medveda. Jaz sem imel pred pari meseci, pred dvema meseca sem anketo izpolnjeval, pa me je anketar vprašal, če sem v življenju desetkrat videl medveda. Jaz sem prečrtal tisto, pa sem napisal: »Letos sem ga videl stokrat.«. Največkrat sem ga petkrat na dan. Zato ker imamo vaškega medveda. Mene ustavljajo ljudje, ki se mimo peljejo v loški potok … Pa veš da je na vasi medved? Vem, saj imamo vaškega medveda. Medvedka je imela 50 metrov od mojega hleva je imela mladičke. In ti mladički so se čisto navadili na nas. Naslednje leto, ko jih je odpravila, si nista upala drugam iti, ker populacija v gozdu so večji medvedi in imajo vsak svoj teritorij in potem se morajo ti manjši medvedi na polje spravit, tisti, ki pa na polju nimajo več prostora, se pa v vasi spravijo. In recimo, hči moja, ki je dala konje spomladi na pašo, se je medved preselil v hlev in je medved v hlevu spal. In ona si ni upala potem otrok na dvorišče spustit, tako da je klicala Zavod za gozdove, so prišli dvakrat, trikrat pogledat, ta medved, če si zaploskal ali pa ga začel poditi, ni zbežal. On je na drevo splezal pa te je z vrha dol gledal. In potem so prišli iz Zavoda za gozdove, da so ga uspavali. Pa je bilo še tako nesrečno, je bilo to, da ko so ga uspavali, je nekako meter dol padel, pa se je zakavčal za prve noge in je visel dve uri gor. Potem po dveh urah je prišel k sebi, da je prišel dol in so ga ponovno in so ga od lovili. Čez tri dni je bil spet nazaj. Ker od lovit pri nas, kot da bi se norca iz sebe delal. Od lovit bi smatral 200 kilometrov odpeljat, ne pa 30 kilometrov v Snežniški gozd, ker je čez dva dni nazaj. Tako da to so absurdi, ne. Ne pojmljivi, bi rekel, ne. Mislim, jaz ne vem, kaj si zamišljajo tile upravljavci teh zveri, kaj je normalno in kaj ni normalno. Recimo letos sem spustil živino na pašo, 17 telic plemenskih. Ob sedmih zvečer smo v prvo čredinko za hlevom spustili, zjutraj je bila raztrgana telica. To ste videli tudi na Facebook-u, ko je tisti moj bik tulil okrog nje, ker je bil tako prizadet, ker sem spustil krave mimo telic na pašnik, je skočil kot srnjak in okrog te telice tulil kot zmešan. Tako da sem jaz jokal tako kot on. To je norija, ne morem drugače reči. Meni nekaj pomeni to. Jaz živim od tega. Ne morem pa sprejet tega, da je to vse normalno in naravno. Mi smo imeli, recimo, jaz sem v mladosti videl dvakrat medveda. V 45 letih sem videl dvakrat medveda v življenju. Zdaj ga vidiš pa dnevno. In enostavno tudi drugi ljudje, saj ne upajo niti na sprehod, se ga bojijo srečati. Volkovi so pa še bolj nepredvidljivi in tudi teh 11 volkov, ki so napisali problem, kdaj jih bodo ustrelili. Volk je pameten, niso v preteklosti plačevali po tri plače, fine tri plače je dobil tisti, ki je volka uplenil. Recimo, ali pa če je enega volka uplenil je dobil za 15 srn plačano. 15-krat toliko, kot je bila srna. In to, dokler ne bodo razpisali nagrade tudi teh 11 volkov ne bodo postrelili. Mislite, da je to tako enostavno volka ujet? Tudi stari lovci so pripovedovali, da so se po par mesecev trudili in skozi navade in sledili volku, da so ga nekako uplenili, tako da to je vse utopično.  Po drugi strani recimo, ko so bile te ograje. Ograje, to je utopija za moj pojem. Mene, ki sem imel ta prvi napad, je prišel državni lovec »če hočeš ti urediti 14 hektarov prave ograje, 100 tisoč evrov«. Jaz jih nimam, nisem sposoben, država ni pripravljena. Če bi tu vsem kmetom plačali te ograje, take kot so potrebne, državni proračun ni dosti. Toliko tisoč kmetov je, pa računajte koliko je.  Recimo spet druga stran, obore narediti. Zdaj, ko je bilo maja to deževje, jaz sem 28 glav v eni čredi spustil ven, prej kot v 24 urah je bila skoraj njiva na tem pašniku. To se pravi, da je nemogoče te obore delati. Enostavno ti spremenijo pašnik v njivo in moraš it potem še gerke spreminjati, moraš praktično potem njivo prijaviti, ne moreš več pašnik, tako da to samo taki predlagajo, ki ne razumejo tega. Mislim, niso nikdar poskusili, ne razumejo.  Tako, da po drugi strani - škode. Škode, ti imaš plemenske živali. Plemenska žival, najboljše zbereš, potem ti jo / nerazumljivo/ volkovi, kako boš ti prišel do druge take plemenske? Ker ti rabiš, mislim, kupiti se na da take, ki jo ti izbereš, zato ker ti najboljšo izbereš, druge kmet ne bo šel najboljše prodajati, bo zmerom najslabšo prodal in tako naprej, cel kup stvari.  Recimo še naslednja stvar. Tamle s sosednje vasi pase konje za druge. 7 lastnikov je prišlo po konje, imel je napad na konje zdaj pred par dnevi, 7 lastnikov je brž prišlo konje vzeti, da ne bi še njihovega konja napadlo volkovi. Tako, da to ni enostavno.  Potem še naslednja stvar - tudi turizem. Malo se grejo zdaj v Blokih malo turizem, enostavno tamle na Bloškem jezeru prav okoli samega jezera še se da malo varno sprehajati, ampak samo pojdite 50 do 100 metrov stran, je že lahko medved. Recimo, je bil pogon, lovci so imeli od Bloškega jezera proti Runarskem, pogon v širini 500 metrov pa kilometer daleč, pa sem brta lovca vprašal »kaj ste videli«? Sedem medvedov pa nič drugega so spodili iz tistega pol kvadratnega kilometra. Na pol kvadratnem kilometru je bilo 7 medvedov. Potem pa se zamislite kakšna populacija je tega in koliko je tega. Dosti je zame, naj še drugi kaj povejo.
Hvala lepa za razpravo. Želi še kdo izmed vabljenih za besedo? Izvolite.
Jure Ponikvar
Ja, lepo pozdravljeni vsi prisotni! Sem Jure Ponikvar, prihajam ravno tako iz Blok, sem rejec, ki sem tudi utrpel škodo po zvereh. Imamo 54 hektarov, obdelujemo, 20 let smo vključeni v ekološko kmetijstvo, naše živali živijo 365 dni zunaj, kajti prišli smo do tega, da je to za žival najbolj zdravo. Imamo drobnico, govedo angus in ameriško pasmo quarter konj, to ni pasma za meso, ampak za šport. Naši konji iz naše reje so državni prvaki v / nerazumljivo/ tekmovanjih, tako da je bilo ogromno oziroma v preteklih letih, leta 2004, ko sem začel s to čredo, sem investiral vse svoje prihranke zato, da sem poskusil izboljšati ali dodati dodano vrednost kmetiji, kajti na Blokah, mislim, da sem eden redkih, ki se preživljam samo s kmetijstvom. Vsi ostali so primorani hoditi v službo kljub temu, da imajo po 40 glav živine, kajti s tako politiko, kakršno imamo oziroma to, da država favorizira uvoz tujega mesa pred domačim kvalitetnim, so primorani, da hodijo v službo zato, da preživijo družino.  Glejte, na pašnikih imam narejeno 5 žično ograjo, 3,2 milimetra debela žica. 30 let je pašnik postavljen v taki obliki, do enega meseca nazaj nikoli nismo imeli nobenega problema z volkovi. Medved je stalno prisoten, vendar taka ograja ga zadrži. Ne bom pa govoril o srečanjih z njim po terenskem jahanju recimo, ali ljudje, ki hodijo na njivo pa imajo problem z njimi in tako dalje. Še to bi omenil: Skozi slišimo sobivanje, sobivanje. Ne vem kdo si je izmislil to besedo oziroma kaj predstavlja vsakemu posamezniku beseda sobivanje. Mislim, da imamo tukaj malo zgrešene poglede, namreč jaz, moje mnenje je, da človek nikoli ni sobival z zverjo. Za mene osebno sobivanje pomeni to, da če grem v gozd, v njihovo okolje, se bom na glas pogovarjal, bom ploskal, bom žvižgal zato, da bom opozoril nase, da se žival lahko umakne. Nikakor pa sobivanje ne pomeni, ko vstopim iz hišnega praga in me v bistvu pred hišo čaka volk ali medved in to se pri nas dogaja, zato apeliram na vlado ali na pristojne, da odredi takojšen odstrel takih osebkov, kateri prihajajo v urbano okolje in koljejo po naših domačih živalih, ker naslednja skupina, ko bo enkrat zmanjkalo domačih živali, smo mi ljudje. Tako, da ne vem. Zdaj govora smo imeli tudi dosti o ograjah. Glede na to, da imamo 365 dni na leto živali zunaj, ta ograja, ki jo favorizirajo, ni vredna počenega groša, kaj šele tisoče evrov, ki bi prišli za tako ograjevanje pašnika. 10 centimetrov snega, vam bom posnel prvo zimo, ki pride, bom postavil ograjo za test, bo kolapsirala, kompletno vsa, moje živali se bojo pa potem kje pasle oziroma imele, kje bodo živele, po celih Blokah? Ne. To je druga stvar.  Potem je bilo tudi že govorjeno kakšna Slovenija bo, če bo vsa zagrajena. Psi, ki se jih favorizira, če bi danes vsi rejci, ki imamo problem z zvermi morali nabaviti 3 pse, jih ni v Sloveniji, niti v širšem delu Evrope primernih, ki bi bili za varovanje naših čred. To je tudi ena utopija, ne vem kakšna, kajti psa je treba 2 leti, da se ga vzredi. Jaz imam na primer 5 različnih grupiranih živali, kajti vsi vemo, da kot dober gospodar moraš ločiti žrebce, kobile, krave, konje po skupinah in te skupine morajo imeti dovolj prostora, da se lahko umaknejo ena pred drugimi, kajti hierarhija je tudi v čredah, zato ne moramo mi neke ograje postavljati, neke obore, pa zapirati te živali tja.  Pa še nekaj! Tisti, ki si je izmislil, da je treba ponoči zapirati pašo, mislim, da nima pojma z realnostjo. Glejte, samo savano poglejte, ves živež se začne ponoči. A jaz bom ponoči, ko se žival pase, ko je hlad, ko se ohladi, ko ni več muh, bom zaprl v oboro, jo krmil z dodatno krmo, ki mi je spet dodaten strošek, ponoči bom pa zaprl v oboro pa … mislim podnevi jo bom silil v vročino, je mučenje živali, ponoči, ko bi se mogla pasti, jo bom pa notri zapiral. To je isto, kakor če bi se mi ljudje ponoči, ko radi spimo , bi morali biti aktivni, podnevi pa se v stranišče zaprli in bili v stranišču.  Tako, da dragi moji, to ni to. Imam športne konje, vsaka žival rabi svoj prostor. Kot ekološki kmetje smo zavezani temu, da imamo živali na prostih rejah in tisti, ki imamo možnost, to nam bo še tole odvzeto zaradi, ne vem, zaradi zakona, ki ga imamo, ker se lahko vsaka nevladna organizacija pritoži na stroko. Tako, da jaz mislim, da je tukaj treba vzeti stvari, zdrav razum, kmečko pamet, iti na teren, priti na teren, vabim organizacije, ne pridejo, vabim posameznike, ne pridejo.  7 dni sem spal na pašniku, 7 dni nisem spal, gledal sem, čredo sem gledal, dva napada sem lastnoročno preprečil. Kljub temu, da sem bil na pašniku, je bil napad narejen na čredo. Zadnji napad, žrebeta sem preselil v urbano naselje, v center Nove vasi, kjer se je zadnji pokol žrebata zgodil. Bil je prisoten žrebec, ki je zelo agresiven do teh, ampak ni mogel, ga pa imamo od njega, majhen prostor v hlevu, bi rekel odprt hlev, prepričan 200 %, da ne bo prišlo do napada, ker vse študije, ki so bile narejene, so bile, da volk ne hodi v urbano naselje, ne bo šel na podstreho nekam, da se boji ljudi. Čisto je pogorelo, na celi črti je pogorelo, moje mišljenje in mišljenje tistih, ki so delali oziroma ne mišljenje, študije. Tako, da bo treba novo študijo narediti za obnašanje volkov, izgleda, ne vem. In sem bil še ob eno žrebico. Tako, da ne vem, še zmeraj sem prisoten na pašniku, ker čakam dokler ne bo prišlo do uresničitve tega odstrela.  Kar je pa že kolega predhodnik pred mano rekel, da je zelo težko volk ujeti. Glejte, vozim se po Blokah, zvečer se vozim po Blokah, tudi v avtu zdaj, ko so bili na različnih lokacijah, medvede srečujem. Lisic, srn skorajda ni. / oglašanje iz dvorane/ Tako.  Pa še to je problem, zdaj na Blokah bo težko, ker trava je že visoka, ljudje še niso vse pokosili, se med travo skrije. Tako, da ne vem, mislim, da sem, da je to to.  Se pravi pa še nekaj: Dobrobit živali je ukrep. Pojdite zdaj po Blokah, boste videli, pašne površine so prazne. Na pašnikih bi morale biti živali, ljudje pa tiščijo svoje živali v hleve, ker si ne upajo spustiti not in čakajo kaj se bo zgodilo. Žalostno se mi zdi, da je 20, več kot 2 meseca trajalo, da smo, ampak še zmeraj pohvalno, da se je gospa ministrica odločila za to korak, da se gre za interventni odstrel. Vsaj nekaj se je premaknilo, tako da hvala gospa ministrica za ta korak. Pa še to je: Volk, zmeraj smo govorili o drobnici, vsa zgodovina je bila volk-drobnica, volk-koza. Glejte, ta volk je začel napadati govejo živino, začel je napadati konje in to je tako, drobnice na Blokah res ni dovolj, mislim, ni toliko, večinoma je govedoreja. Imam kolega, ima 40 glav živine, jih pase, jih premika, pa še tako, kategorizirano žival v elektro-mrežo, to je samo za drobnico, nikakor pa ne za konje in govedo. Ko volk pride, se žival splaši, to začne noreti, to gre ograja in vse skupaj. Tista elektro-mreža, še en piš pride, malo močnejši, jo podre. Tako, da to so ukrepi tja v en dan, kar jih tudi Evropa morda zagotavlja, da moramo imeti, da so ukrepi oziroma ja, saj je vseeno, saj vemo za kaj se gre. Še nekaj. Lansko leto je bilo izredno ogromno dosti sadja in nismo imeli toliko problemov z medvedi. Tukaj na Blokah lahko, če želite medveda videti, ne rabite iti v živalski vrt, kar pridite danes k nam, pa ga boste videli, počakajte jesen, medvedi bodo rabili zaloga za zimsko spanje, kolikor ga spijo v bistvu zelo malo, ampak boste videli, kam bo to eskaliralo, ko bojo začeli medvedi hoditi na dvorišča. Kje so smetnjaki, ali imate zagotovljene smetnjake, 45 vas je na Blokah. Tako da, če ste že zato, da se ne odredi odstrela, prosim, da imamo čez en mesec vsaka hiša medvedo-varne smetnjake. A imate zagotovljeno? Tako, da prosim, dajmo zdrav razum, razmisliti, tudi apeliram, da za te pritožbe, da se ne - prepustimo stroki stvari.
Prosim, če bi nekako omejili svoje razprave.
Rafael Kraševec
No, hvala lepa.
Kolega Kramar, izvolite, imate besedo.
Hvala za besedo. / oglašanje iz dvorane/
Zeleni gumb, v redu je, izvolite kolega Kramar, imate besedo.
Hvala lepa, predsednik. Poglejte, 3 ure in nekaj traja že današnja seja. Veliko število gostov je, jaz se zavedam, da vsak želi povedati vse o problemu, ampak vseeno mislim, da bi bilo pa fino, če se omeji razprava, poslanci sploh še nismo prišli do besede in bi prosil, predsednik, da omejite razpravo na 3 minute.
Spoštovani kolega Kramar, marsikdaj se strinjam, a poglejte, ti ljudje, ki sem jih danes povabil in tudi oba predstavnika, ki sta bila predlagatelja, so prišli od daleč, niso bili slišani mesece in mesece, leta in leta, danes je ta seja namenjena njim. Poslanci, vsaj tisti v koaliciji ste imeli čas mesece in meseca, da pripravite interventni zakon. Interventni zakon je bil predstavljen točno en teden po tistem, ko sta poslanski skupini Nove Slovenije in Slovenske demokratske stranke dali zahtevo za izredno sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki ga vodim. Tako, da, zdaj veste, ni pošteno do ljudi, do kmetov, ki so žrtve, lahko bi rekel pasivne politike na Ministrstvu za okolje, to je najbolj mila beseda, ki jo lahko uporabim, se pač vzdržim nekih svojih subjektivnih mnenj in da danes se predvsem tistim, ki živijo od tega in si danes jemljejo čas, njim ni težek čas, kljub temu, da je njihov dohodek odvisen od kmetijstva, samo od kmetijstva in mislim, da je danes, predvsem kot predsednik Odbora za kmetijstvo, njihov dan, da povejo probleme, da se soočimo. Zato tudi apeliram, da jih poslušamo. Verjamem, da jih bomo slišali in da bomo sprejeli tui danes ene, lahko rečem ene sklepe, ki bodo prinesli k neki celoviti rešitvi vsega tega.  Želim vam pomagati, ne samo ministru za okolje in prostor, ki je imel tudi delno zvezane roke, ministrici za kmetijstvo, predvsem pa želim pomagati slovenskemu kmetu, ki je marsikdaj od boga pozabljen. Tako, da sedaj bomo nadaljevali, je pa res, smo opozarjam, da se ne ponavljajte, da morda tisti, ki ste na novo predstavite neko svoje videnje, svoje zgodbe in da ne ponavljate, da nekako poskušamo v nekem doglednem času zaključiti današnjo sejo. Izvolite, kar naslednji, ki je na vrsti.
Simon Marolt
Najlepša hvala. Naj se prvo predstavim. Jaz sem Simon Marolt, sem kmet iz Blok.  Bom poskušal biti kratek, ker ostali ste kar precej časa porabili za konstruktivno debato. Sem mladi kmet - velikokrat se vprašam zakaj sem, ne vem, zato ker sem neumen, po domače. Kmetovanje na Blokah ni več mogoče. Res ni mogoče. Dnevno imamo napade. V mesecu in pol smo imeli 21 napadov na govejo živino, žrebeta, ovce. Zgodilo se ni, do včeraj, nič. 21 napadov.  Poslušam, da dobivamo kmetje odškodnine in ne vem kaj, nisem še zasledil po cenikou, koliko je cena človeškega življenja. Jutri bom padel jaz. en mesec živim na pašniku, v avtu, poleg tega, da sem v službi, noči preživljam, da varujem svoj čredo, na pašniku. Kdaj črede nimam na pašniku, ker si jih ne upam spustiti, ker jih ne morem fizično varovati. Jih ne morem. Samo na enem mestu sem lahko prisoten, na dveh pašnikih ne morem biti. Pozivam ministrico za kmetijstvo glede dobrobiti, to kar je že kolega omenil, dobrobit paše na našem območju, zagotavljati 120 dni paše večina nas rejcev ne more.  Rad bi se zahvalili tudi ministrici za kmetijstvo, da je edina v tej državi, ki ima očitno toliko, da je speljala ta interventni zakon za odstrel teh velikih zveri. Apeliral bi pa tudi na Alpe Adria Green in na Dondes in na vse kateri tako radi zavračate in izpodbijate odločbe na ustavnem sodišču za odstrel medveda in volkov, da pridete v naše konce in varujete, varujete naše črede, varujete mene. Jaz sem lansko leto po napadu volka fizično varoval, napad se je zgodil 2 metra od moje hiše. Šel sem med volke, med svojo živino, fizično sem varoval. Kasneje me je plemenski bik, kateri je bil na paši, napadel mene. 3 mesece sem preležal v kliničnem centru Ljubljane. To so posredne škode, ki jih ne morem pripisati, da je to zaradi tega, ampak če je bil bik pred 3 meseci miren in po napadu volka, ki je napadel mene, podivjan, verjetno so neke postranske posledice napada zveri na naše črede. Tukaj smo ljudje, ki smo utrpeli škodo, ne neposredno, ampak ogromno posredno škodo. Jaz sem praktično invalid, komaj hodim, tri vijake imam v nogi.  Bom zaključil, da ne bom predolg. Še enkrat se zahvaljujem vsem, kateri ste pripomogli, da bi se stanje nekako izboljšalo. Jaz upam, da lahko s skupnimi močmi rešimo te težave tako v dobro okoljevarstvenikov, kakor v dobro nas kmetov, kajti samo sobivanje, čeprav je sobivanje tako kakršno je, lahko nekako prinese blaginjo in mir v naši državi. Hvala.
Hvala tudi vam. Še kdo prijavljen od vabljenih? Predstavnik Sindikata kmetov. Izvolite.
Gospod _____
Hvala za besedo.  Lep pozdrav predsedujočemu, ministroma in vsem ostalim gostom! Rad bi na hitro končal besedo gostov. Glejte, kot vsak dober gospodar se večkrat pojavlja v bistvu beseda dober gospodar se večkrat pojavlja in kmet mora zmeraj ščititi svoje živali, da ne delajo škode na tujem, to naj bi bila definicija dobrega gospodarja. Zdaj vidimo, da v nasprotni smeri zadeva ne deluje. Ravno tako ima kmet predpisano koliko živali ima lahko na hektar. Za državo to ne velja, zveri se množijo, očitno meje nihče ne ve, ne vem zakaj moramo imeti potem kmetje to predpisano. Če pride medved pred Ljubljano, ga je treba ustreliti, če je medved na podeželju, ni problema.  Zdaj ne vem, ali smo prebivalci podeželja res drugorazredni državljani? Zakaj smo namenjeni, da skrbimo za okolje, kamor grejo lahko Ljubljančani čez vikend se sprehajat? Očitno, ker do zdaj noben ni slišal,dokler nismo pripeljali dveh poklanih telet v Ljubljano, se nihče ni zmignil. In očitno, glede na to, da se zadeve dogajajo še zmeraj, proti jeseni bodo še bolj eskalirale, bo treba pripeljati še več ljudi v Ljubljano, če se ne bo to rešilo. Ampak verjemite, da ne bodo prišli samo kmetje, da bojo prišli tudi vsi ostali prebivalci podeželja, ker ljudje na podeželju imajo tega dosti. In dejstvo je, da se bo družbena toleranca znižala, tako kot je bilo že prej rečeno in v kolikor se bo družbena toleranca zniževala, potem se ne bo odstrelilo samo 200 medvedov, ampak bojo šle številke še krepko, krepko gor, čemur, bom rekel, odločno nasprotujemo, ker si ne želimo, da bi zadeve prevzeli ljudje v svoje roke. Zato pozivamo vse pristojne, da zadevo začnejo urgentno obravnavati in urgentno reševati, da se začne na terenu kaj reševati, kajti ko bo prišlo do tega, da bodo ljudje vzeli zadevo v svoje roke, bojo problemi.  Opozoril bi pa mogoče še na eno zadevo kot živinorejec in kot kmet, kjer prihaja do tega, da pride volk, da pride medved na območje, kjer ga ni bilo, se spremeni struktura rejenih živali, posledično se spremeni struktura rastlinja. Po nekod pride celo do zaraščanja. To je največji problem, ki ga noben - tudi ne vidi se ga takoj, ne da se ga ovrednotiti, ampak v bistvu botanična sestava krajine se spreminja in to je v bistvu teroriziranje naravnega okolja s strani teh živali. Tako, da pozivamo vse prisotne in odgovorne, da začnejo urgentno posredovati na tem področju, kajti v nasprotnem primeru bomo mi na Sindikatu kmetov Slovenije in tudi vse ostale kmetijske organizacije naprej peljale zadeve in ne bo prišlo samo 10 kmetov v Ljubljano, ampak bojo prišli podeželjci v Ljubljano. Hvala za besedo.
PREDSEDNIK FRANC BREZNIK
Hvala lepa. Hvala lepa vsem, ki ste prišli v Ljubljano, da ste povedali svoje težave. Jaz sem prepričana, da so vas ljudje, ki dejansko nosijo del tudi odgovornosti za nastalo stanje, slišali.  Enostavno moram povedati, stavek, ki sem ga slišala na Blokah, ko so me povabile, da so mi predstavili situacijo in seveda je zelo preprosto: »Kdo mora čuvati kokoši? Lastnik ali mora sosed ograditi, da ne bodo kokoši moje k njemu hodile?« Jaz mislim, da če gremo na malo nižjo raven, da vsi razumemo, za kaj se gre. Poleg tega lahko rečem, zdaj se bom … Sicer tudi, težave … Sem bila na ilirsko bistriškem, tudi pri kmetu, ki je tudi utrpel škodo po volku, pa vendar so mogoče mi Bloke nekoliko bližje in bolj poznane. Bloke so bile včasih pretežno kmetijska, kmečka, podeželje. Pri vsaki hiši so imeli kmetijo. Nekaj let nazaj se je na Velikih Blokah zaprla zadnja štala, zadnjih hlev. Tam približno, bodo potrdili, približno pet kmetov vztraja. Mislim, da je za to odgovorna celotna politika, tudi kmetijska. Imajo specifične pogoje kmetovanja in so v glavnem vsi usmerjeni v ekološko kmetovanje. Tako kot verjetno večina danes tukaj razpravljavcev. Kar pomeni, da so v programi KOPOP-a, OMD-ja, kjer je predpisano, koliko dni morajo oni to pasti, da mora imeti živina prost izstop oziroma izpust … in vse to je del zakonodaje, ki jo je seveda sprejelo kmetijsko ministrstvo. In so to pogoji. In ljudje so v teh shemah. In seveda zdaj v spomladanskem času prihajajo tudi ekološke kontrole. Kako naj ti kmetje ubranijo tudi to, da jih enostavno zaradi volkov, držijo v hlevih? To so vse težave. In potem jim, seveda, ponovno odbijajo, tako kot je povedal, tamle gospod, mislim, da je Krašovec z Blok, je rekel, ne. In poleg tega še deževno obdobje, iz enega travnika pride v 24 urah njiva, ponovno sprememba vlog in seveda tudi /nerazumljivo/. Čas je, da se začne z divjadjo in zvermi upravljati. In čas je tudi, da se pogleda, kaj vse bremeni kmeta. Ker če ne bodo tamle na Blokah popasli in pokosili tistih obrokov in seveda tudi ob gozdovih travnikov, se bojim, da bomo zgubili vsi. Tako domačini, tako vsi, tudi turizem in ne nazadnje, neka demografska slika Slovenije se bo začela spreminjati in se je že.  Danes sem tu slišala, koliko ljudi je že opustilo rejstvo drobnice. Jaz rečem, da je to zaskrbljujoče, ker enostavno se verjetno čutijo nemočne ob vseh ukrepih, ki jih jim nalaga kmetijska politika in poleg neke organizacije, ki blokirajo vso zadevo. Jaz sem govorila z marsikaterim okoljevarstvenikom, ki je meni zatrdil, da bi bile ograje varne in tako naprej. Ampak glejte, kmet, ki se aktivno ukvarja s kmetijstvom, ima tako kot je bilo rečeno, štiri različne sorte živine na paši. Teleta posebej, konje posebej, bike posebej in krave posebej. Se pravi, če ima štiri različne paše, v štirih različnih oborih, koliko žične ograje bi bilo potrebno. Nerazumno. Nerazumno, se mi zdi.  Kar se tiče samega postopka. Jaz sem Civilno iniciativno Bloke, ko sem prišla na Bloke, povedala, da sem vložila poslansko vprašanje za majsko sejo Državnega zbora, ministru za okolje, gospodu ministru Simonu Zajcu, ki je bil na seji odsoten. Jaz sem potrdila in se strinjala, da dobim pisen odgovor, ki ga do danes še nisem prejela. Tako da jaz vam drugega, kot da smo stopnjevali pritisk tudi z današnjo sejo in da ste se povezovali v civilne iniciative, enostavno drugega odgovora, do danes še nisem prejela.  Da pa zadeva ni od danes, pa lahko pogledamo pretekla leta, ko smo opozarjali tudi na nepravične odškodnine škod po zvereh. Jaz se dobro spomnim ene izmed sej Odbora za kmetijstvo, kjer so dejansko na področju Podnanosa, kjer je bil tudi in je prisoten volk, enostavno se niso priznale škode kmetom zato, ker so bili kadavri preveč pojedeni. Ker je od ene ovce ali pa od enega žrebeta ostala mogoče samo dve kosti ali pa stegnenica. Gospod kolega Marin, se še dobro spomni teh zadev, kako smo tukaj obravnavali. Se pravi, da se stvari v teh letih niso reševale. Blokiral se je izvzem ali pa izredni odstrel teh živali in enostavno so stvari ušle izpod nadzora, kar seveda ugotavlja tudi ministrica za kmetijstvo in jaz mislim, da ne nazadnje, tudi minister za okolje in prostor, predvsem pa je ugotovil in seveda, vse to, kar smo ves čas opozarjali, potrdil tudi predsednik Lovske zveze, gospod Bradač.  Velikokrat smo tu sedeli, kar nekajkrat in se mi zdi, da smo se danes srečali na točki, ko vsi govorimo isto, da je potrebno nekaj ukreniti in da je potrebno ljudi in njihovo lastnino, živino, ustavit. Jaz samo povem, da tudi danes, ko je bila beseda o šakalu, to ni tako nedolžna stvar. Tudi lovci iz področja Borovnica, Lok, Dragomer, so povedali, da enostavno tam srnjadi skoraj ni in da je velika škoda po šakalih, ker ravno v tem času srne polegajo in enostavno pride do pomora mladičev. Se mi zdi, da je potrebna zadeva na tej strani reči, kaj in kako bomo s tem delali.  Še nekaj pa je, kar se tiče zaščitenih vrst živali. Samo omenim. Vrane, krokarji, kormorani. Tudi teh je že v Sloveniji preveč in vsi tile kmetje, ki so danes tukaj, ki so ekološki kmetje, točno vedo, da so tudi to veliki škodljivci, še posebej za ekološko kmetovanje. Če sadiš ekološko koruzo, ribiči bi potrdili, kaj jim povzročajo kormorani, tako da imamo izjemno veliko nekih zaščitenih živali, ki dejansko povzročajo škodo in povzročajo odpor do nekega sobivanja, čeprav mi je zelo dobro Jure Ponikvar povedal, kako si razlaga sobivanje, zelo podobno si ga tudi jaz. In enostavno tako ne gre več naprej. Jaz si želim, da bi vendarle ugotovili, kdo zna z zvermi dobro upravljati. Kdo že zdaj pobira in sledi in poroča Ministrstvu za okolje, koliko je teh zveri, ker jaz verjamem, da so predstavniki zveze gozdarskega zavoda, tisti ta prvi. Seveda tudi lovci. In da se vendarle tudi na strani vlade pregleda, če ne bi bil v pristojnosti … tako kot mi v Novi Sloveniji predlagamo sklep, tretji, da se prenese pristojnosti upravljanja z zvermi na kmetijstvo.  Hvala za enkrat.
Najlepša hvala.  Sedaj bom predal besedo podpredsedniku odbora za okolje. Izvolite.
Hvala lepa, kolega Breznik. Dobili smo še eno pooblastilo. Poslanka Karla Urh, nadomešča poslanca Edvarda Pavliča.  Hvala lepa.
Hvala kolega Rajh. Tudi jaz imam še eno pooblastilo. Kolega Edvarda Pavliča na Odboru za kmetijstvo nadomešča kolega Jože Lenart, ki ga lepo pozdravljam na seji.  Sedaj pa prelagam besedo predlagatelju Slovenske demokratske stranke, kolegu Žanu Mahniču.  Izvolite, kolega Mahnič.
Hvala, predsednik. No, mene veseli, da kljub temu, da seja že kar nekaj časa traja, da smo imeli priložnost slišati vse razpravljavce. Tiste, ki imajo probleme, vsakodnevne, z zvermi. In lahko rečem, da smo slišali ljudi, ki v tej državi dnevno ustvarjajo, ki tej državi v težkih pogojih dnevno nekaj prinašajo, za razliko od nekih samooklicanih influencerjev, blogerjev in tako naprej.  Na podlagi slišanega smo v Slovenski demokratski stranki pripravili še dodatna dva sklepa. In sicer to, kar je že predlagal gospod Bradač z Lovske zveze Slovenije. Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor in Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pozivata Ministrstvo za okolje in prostor, da pri spremembi upravljanja z zvermi še naprej zagotavljata poplačilo škod po zvereh iz zato namenjenih finančnih sredstev v vsakoletnem proračunu Republike Slovenije. In pa drugi sklep: Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor in Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pozivata Ministrstvo za okolje in prostor, da v roku 30 dni poravna vso škodo nastalo po zvereh. Nekateri kmetje čakajo leto ali več, da jim država poravna škodo. To vzbuja še dodatno nezaupanje in še dodatno nezadovoljstvo s strani kmetov do Ministrstva za okolje in prostor oziroma do Agencije Republike Slovenije za okolje. Škodnine je potrebno začet izplačevati takoj, sploh ob zavedanju, da država ni storila vsega, da do nadaljnjih škod od decembra oziroma od meseca, ko je bilo na sodišču to vstavljeno, ne bi prihajalo.  Moram reči, da sem malo razočaran nad tem, kar sem slišal s strani Ministrstva za okolje in prostor. Na moje vprašanje, kaj so počeli v vsem tem času, je bil odgovor: »Podali smo zahtevo za revizijo.«. Okej, s tem se strinjam, vse lepo in prav. Ampak te mesece, bi lahko izkoristili za to, da bi se pripravili na to, kar prihaja. Jaz s strani odgovornih, z izjemo ministrice za kmetijstvo, v nekaterih delih nisem slišal nič, kaj bomo naredili oziroma kaj boste naredili, Vlada kot predlagateljica in koalicija kot tisti, ki imate večino, da prihodnje leto ne bomo spet tukaj sedeli. Da ko bo prišlo do 30. septembra, da bo na mizi rešitev, ki bo pila vodo, ki bo zdržala. Saj, a veste, to kar je rekel gospod iz Alpe Adria in kar sem jaz prej govoril. Nevladne organizacije morajo biti. Jaz vidim njihovo vlogo pri varovanju okolja tam, kjer res pride do nekega posega. Jaz nimam nič proti, da so opozarjali, kaj lahko Magna prinese, kaj lahko prinesejo posegi v okolje. Kakšne vplive imajo lahko določeni posegi v okolje, na samo okolje in na človeka. Ampak, oprostite, pri volku in medvedu pa jaz tega ne vidim. Ne moremo mi dveh ali treh zveri postavljat pred varnost naših kmetov, naših državljank in državljanov. Ker točno to, kar je bilo rečeno. Ko bodo pojedli srnjad, ko bodo pojedli jelenjad, recimo, če se tako izrazim, bodo šli na pašnike, so že na pašnikih. Najprej je bila drobnica, zdaj je govedo, so konji. Kaj bo naslednje? Mene zanima, kdo bo tukaj odgovarjal in so tukaj v tej dvorani tisti, ki so odgovorni za to, ko bo prišlo do napada na človeka. Ni vsak medved tako udomačen, kot je gospod z Blok rekel. Gospa se sicer lahko tamle smeji, verjetno je z Ljubljane, s kakšnega šestega štuka, sedmega ali desetega tamle v Šiški, kjer so stolpnice, ampak, a veste, to je ta odnos. Ko odločajo ljudje, ne, zdajle vidim tvit, Jelene Aščić, ki vodi Tednik tamle na RTV-ju. Kaj je napisala? Volkovi so čudovita bitja, ki jim človek že od nekdaj dela krivico. Zakaj pri njihovem pobijanju sprenevedava beseda odvzem. Ampak to so ljudje, ki kreirajo javno mnenje. To so ljudje, ki živijo v desetih nadstropjih stolpnic. Ki se mogoče sprehodi tamle malo po Tivoliju. Z biciklom ne bo srečala po Ljubljani volka, ne bo srečala medveda. Ampak to so ljudje, ki ustvarjajo javno mnenje pri nas. In logično je, da tisti privilegiranci, ki nimajo nič z naravo, nič s podeželjem, potem tulijo v ta krog. In mene res veseli, da ste tisti, ki ste oškodovani tukaj razpravljali na način, da od enega ni bilo moč slišati, dajmo vse pobiti. Nihče ni za to. Ne lovci, ne kmetje, ne predstavnika Društva rejcev drobnice, nisem slišal. Nihče ni za to. Vendar pa je pomembno, da ko govorimo o sobivanju, da imamo ljudje pravico do varnega življenja in da ima tudi divjad oziroma zveri določeno pravico. Ampak, ko pa pride do navzkrižja interesov, se pa ve, za koga se je treba postaviti. In če se ljudje ne počutijo več varne, potem je treba ukrepati. Ne more se od decembra naprej gledati v luft, dati neko pritožbo oziroma zahtevo za revizijo in to je to. Ne more se. Hkrati pa seveda, bo prišel 30. September. Kaj bo potem? Mene zanima, kaj boste storili, če bo pritožba oziroma če bo vloženo na sodišče glede interventnega zakona. A bomo šli kot v Butalah še en interventni zakon, potem ko bo zadeva na sodišču ustavljena. Kaj bomo naredili. To mene samo zanima. Mi se tukaj pogovarjamo, kakšno je trenutno stanje. Ni pa nobenega odgovora, kaj bomo naredili naprej. Še enkrat gospod minister. Ali ste bili vi ali vaš državni sekretar oziroma sekretarka na posvetu kaj z zvermi v prihodnosti v Romuniji prejšnji teden? Je bil kdo? Tam bi se lahko odprlo to, kar je dr. Pivec Aleksandra, ministrica povedala. Iz aneksa 4 na aneks 5. Slovenija bi tukaj morala prevzeti vodilno vlogo, o tem razpravljati, biti pobudnica. Ja, za enkrat, kot je ministrica rekla, še ni nekega posluha oziroma ni volje, da bi se šlo v to smer. Ampak zakaj Slovenija ne naredi več v tej smeri, da bi se šlo. Gospod Oražem, z Zavoda za gozdove je rekel prepustite to debato stroki. Pa saj stroka je svoje že povedala. Stroka je v strokovnem mnenju za odvzem velikih zveri z narave v obdobju 1. oktober 2018, 30. september 2019, svoje povedala. Na podlagi raziskav, analiz in vsega, koliko osebkov je treba izvzeti iz narave. Ampak, kaj so naredili z mnenjem stroke? Zminirali so ga. Jaz bi rad videl sodnika tukaj notri, ki je to podpisal. Verjetno zopet … ne, saj nima smisla, da rečem.  Zakaj ARSO ne izplačuje škod redno? A boste vsaj toliko, da boste podprli ta sklep, koalicija, ki smo ga predlagali in da se bo nekaj začelo odvijati? Ne, to kar je rekel predsednik Lovske zveze Slovenije, absolutno drži. Na lovce se vrši pritisk, da počnemo nezakonita dejanja. Saj tudi mene kmetje kličejo, Žan, a imaš zvečer čas, daj pridi gori na prežo, daj prosim volka ustreli. Saj je ta mali problem iti gor. Še liter šnopca pa salamo bi verjetno dobil, če bi ga počil. Ampak ni to način. Ne moremo se iti na ta način. In država, ki dobesedno sili državljane h kaznivim dejanjem, kakšna je to država. Vse kar lovci zahtevamo, kaj kmetje zahtevamo, je, da država omogoči legalen odvzem zveri iz narave. Nič drugega. Vi ste tisti, ki sedite tam, Ministrstvo za okolje in prostor je tisto, ki trenutno ne ustvarja pogojev, da bi lahko prišlo do zakonitega odstrela. Oni so tisti. Če bi bil pripravljen tak predlog, nevladna organizacija je pač to predlagala na sodišču, sodnik je tako odločil, jaz mislim, da je to potrebno vzeti v ozir, v zakup. In že naprej imeti pripravljen scenarij B. Ne moremo mi ograjevati vseh pašnikov. Kje boste dobili. Gospod je rekel tamle, cele noči, poleg službe čez dan, cele noči v avtomobilih preživi. Kje boste danes dobili pastirje? Kje boste dobili pastirje? Kaj, jih bomo iz Bosne uvažali, ali iz kje. Ne gre na ta način, ne moremo vsega ograditi, pastirjev ne bomo dobili. Preden se psa izšola … Imamo lovci pogon, kaj se zgodi, ko lovski pes pride na sled volku? Obrne in črto potegne, ker se boji, ker ve, kaj je.  In to, kar danes od nekateri poslušam, glejte, te ljudi je za poslušati, te ljudje se dnevno srečujejo s tem problemom in jaz upam, da se danes po tej seji ne bomo razšli samo s sklepi koalicije, ki so čim prej sprejeti interventni zakon, ga imamo že v parlamentu, kolega Breznik bo vse naredil, da bo šel po hitrem postopku oziroma verjetno kolega Paulič, ker je na Ministrstvu za okolje in prostor, poslanci bomo to potrdili in potem čez pol leta bo ministrstvo moralo poročati odboru in to je to. Imamo pa sklepe SDS in pa Nove Slovenije, ki so konkretni in naj danes cela Slovenija vidi, naj kmetje vidijo, kdo bo za to glasoval in kam morajo potem ti ljudje potrkati, ko bo naslednjič poklana živina.  Hvala lepa.
Najlepša hvala. Gospa, žal vam ne morem dati besede, ker replicirati ne morete. / oglašanje iz dvorane/ Glejte, oprostite … / oglašanje iz dvorane/ Gospa, v redu, ampak ne morem vam dati besede, po Poslovniku vam tega … / oglašanje iz dvorane/ Razumem, v redu, zadeva je zaključena. Nadaljujemo sedaj z razpravo poslancev in poslank. Torej kolega Baković, izvolite, vi ste prvi prijavljeni.
Hvala lepa, predsednik. Spoštovani gostje, spoštovani kolegi, poslanke, poslanci! Torej, tudi jaz se moram oglasiti na to temo. Osebno poznam te razmere, saj pravzaprav tudi sam živim v osrčju, ali pa v območju, kjer so te zveri doma. In moram reči, na Kočevskem smo ponosni na medvede. Bili smo ponosni tudi prej, ko jih je bilo med 300 in 400, bili smo ponosni, ko so bila mrhovišča in ko so lovske družine upravljale s populacijo medvedov in ponosni smo tudi danes, vendar smo danes ponosni tudi tako, da nas je malo strah, tako za svojo lastno osebno varnost, kot tudi za varnost premoženja. In tukaj, glejte, zdaj je večina razprave tekla v smeri varnost domačih živali, drobnice in vsega, jaz bi se pa osredotočil tudi na varnost, ki se tiče osebno ljudi in nas vseh, ki živimo v teh območjih. Srečanje ljudi iz / nerazumljivo/ je na naših območjih kar precej, večinoma se vsa končajo kolikor toliko dobro, so se pa dogajale tudi in se še dogajajo tudi malo bolj problematične zadeve in moram reči, da sme sam imel priložnost se soočiti s tem, kako izgleda, ko medved napad človeka in sem se imel priložnost soočiti tudi s človeško žrtvijo in verjemite mi, to najmanj kar je, je šokantno. In da ne govorim o svojcih, ki so doživljali potem to, ko tiste ljubljene osebe več ni bilo med njimi in zato se tukaj ne moremo igrati in šaliti s temi stvari, pač pa je treba resno pristopiti k stvari.  Torej, da malo razširim stvar ne samo na zveri, pravzaprav tudi na vse divje živali. Glejte, na teh območjih, ki so bila prej izpostavljena, jaz primerov ne bom izpostavljal, ker je bilo tega že toliko rečeno, da ne bo, vendar moram povedati nekaj: Recimo ljudje in Ribniško-Kočevskega območja, pa Blok, pa ne vem, še kje, smo težko samooskrbni in ne moremo konkurirati ostalim, ki so bolj samooskrbni. Torej, če imam čebele in nekdo, ki ima čebele recimo v Prekmurju, kjer teh zveri ni, je med nama velika razlika. Poleg vseh stvari, ki jih morava midva opraviti jaz potrebujem še stroške, se pravi sredstva za ograjo, / nerazumljivo/ mora biti tam prisoten, za pastirja in tako naprej. Da ne govorimo o krompirju in vsej ostali zelenjavi, pri nas imamo to ograjeno, ker drugače brez tega ne gre. In to so stvari, ki se mi zdijo pravzaprav zelo problematične.  In če se malo obrnem, ali pa malo pokomentiram stvari, ki sta jih povedala gospoda iz civilne inciative, ki seveda sta za to, da se pač neki drugi ukrepi prevzamejo, torej predlagali so pse, predlagali so ograje, pastirsko službo in tako naprej. Glejte, naj hipotetično vzamemo, da to drži. In če to vsi naredijo, kaj bojo potem medvedi in volkovi umrli od lakote, da bojo nehali jesti? Ne bojo. Prilagodili se bojo stvarem, prišlo bo do še več napadov na ljudi. In enostavno jaz ne razumem, da ne poskušamo to razumeti.  Vprašanje zakaj nismo ustanovili kočevskega parka? Ja zato, ker je najprej potrebno vprašati ljudi, ki tam živijo. Ne da se pogovarjate o Kočevcih mimo Kočevja. Enostavno tako ne gre. in treba bo spraševati tudi nas. Zdaj ali ima kdo kakšne eksperimente, jaz ne vem. Enostavno potrebno je spraševati ljudi, ki v teh regijah živijo.  Glejte, jaz nisem proti zverem, da se razumemo. Tako kot nobeden ni tukaj. Ampak če stroka, to pa so lovci, Biotehnična fakulteta, Zavod za gozdove, jaz ne vem kdo še vse in pa seveda lokalne skupnosti, ki te probleme imajo, ki se s temi problemi soočajo in pravijo, da je to problem, potem je treba ukrepati. Ne pa da se posluša neke salonske zaščitnike zveri, ki pač poskušajo povedati nekaj drugega. Saj smo imeli primer pobega Risov iz živalskega vrta, pa vi vsi veste, kakšna panika je takrat nastala, ko sta dva risa pobegnila. Spomnim se tega ubogega medvedka, enega samega, ki je prišel v Ljubljano malo pogledati. Mi smo navajeni živeti z njimi. Ampak to je šlo resnično čez okvir. In tukaj, o teh stvareh mora odločati samo stroka in pa lokalna skupnost, ki je prizadeta, ne pa neko društvo. Kajti to društvo, njihova mnenja ne temeljijo niti na stroki, niti na osebni izkušnjah, ker jih pač ne morejo imeti. In zato je prav, da se posluša stroko in lokalne skupnosti, ki imajo take probleme. In jaz toplo pozdravljam interventni zakon, ki je pripravljen. Bi pa kljub vsemu želel neko jasno zagotovilo, kako pa bo upravljanje potekalo v bodoče. Torej, kako bo potekalo upravljanje s populacijo zveri, kako bomo ravnali z njimi in da se ta problematika ne povrne in da bomo ostali v nekih normalnih okvirih, kar se tiče populacije teh zveri. Zdaj ali bo interventni zakon predpisal to in tudi nadaljnje urejal ali pa bo potem potrebno na nek drug način zagotoviti te razmere. In me zanima, kako bomo pravzaprav te sistematsko in kontinuirano te zadeve potem tudi obravnavali. Se pravi. Lahko bi nanizal kar nekaj primerov. Ampak jaz mislim, da je bilo tega dovolj izrečeno in v izogib nekim neplodnim razpravam sem želel dati svoj prispevek samo v tej smeri. Hvala lepa.
Hvala lepa, kolega Baković. Sedaj pa je naslednji na vrsti kolega Kramar. Kolega Kramar, izvolite.
Hvala lepa, predsednik. Na začetku naj najprej povem, da se midva …
Malo pozornosti še prosim!
… očitno nisva razumela, ko sem predlagal proceduralni predlog. Nič nimam proti malim ljudem, prav nasprotno, jaz jih spoštujem. Spoštujem ljudi, konec koncev prihajam iz podeželja, vsak dan iz podeželja v Ljubljano, ne živim v nobeni stolpnici z 8 nadstropji in zelo cenim ljudi, ki ostajajo na kmetijah in se borijo za zaslužek s tem in za preživljanje. Kar se pa tiče današnje teme pa moram reči, da se je porušilo naravno ravnovesje. Skozi nespametno politiko v preteklosti, skozi zaščito zveri, se je porušilo naravno ravnovesje. Tukaj gre tudi mogoče, napaka je bila narejena v temu, da se je premalo zaupalo lovskim družinam. Sam osebno mislim, da so lovske družine usposobljene in strokovne na področju divjadi v Sloveniji in da znajo oceniti koliko zveri lahko biva v enem revirju in po navadi, vsaj iz preteklosti mi je znano, da so znali lovci sami oceniti koliko zveri so letno odstrelili oziroma koliko jih je bilo ustreljenih. Dejstvo je, da se vsako leto sprejemajo gojitveni eno- in petletni načrti in rešitev za prihodnost ni v interventnem zakonu. Interventni zakon ureja zadeve v letošnjem letu, lahko tudi v naslednjem. Dolgoročna ureditev mora biti pa sistemska z zakonom, ki bo urejal to področje, da v prihodnosti ne bo prihajalo do nepotrebnih problemov.  Sam mislim, da bi lahko spremenili iz 4., da bi se premestile zveri v 5. razred. S tem bi jih lovci uvrščali v gojitvene načrte in bi sami letno spremljali populacijo, ki živi v njihovih revirjih, zveri ali pa ne-zveri in s tem bi definitivno bil po mojem dolgoročno   (nadaljevanje) urejen nadzor. Tako ali tako se morajo potrjevati letni gojitveni načrti z Zavodom za lovstvo v Ljubljani, ki ima pregled nad celotno populacijo zveri v Sloveniji. In sam osebno mislim, da je to dolgoročna rešitev, kajti v nasprotnem primeru se zna zgoditi, da se bo stalež zveri še povečal in da bo dejansko prišlo do tega, da bodo ogroženi tudi ljudje. Mislim, da se je tega treba še kako zavedati, da zveri imajo živalski nagon in da v primeru pomanjkanja hrane lahko preidejo s tega območja drobnice in živine tudi na človeka. Mislim, da to ne bo prijetno, in je treba danes ukrepati s pripravo zakona. Zakon mora opredeliti pristojnosti nad upravljanjem lovskih revirjev in zaupati je treba lovskim družinam, da bodo letne gojitvene plane izpolnile. Tako se bo to ravnovesje ponovno vzpostavilo nazaj in ne bo prihajalo v prihodnosti do takih problemov, kot jih imamo danes.  Hvala.
Hvala, kolega Kramar. Zdaj sem na vrsti jaz. Potem bo pa še kar nekaj kolegov razpravljajo, in sicer so prijavljeni: kolega Doblekar, kolega Rosec, kolega Perič, kolega Simonovič in kolega Luka Mesec. Ne bi se rad ponavljal, ampak lahko rečem, da sem v zadnjem mesecu dni prejel veliko število mailov, navodil obupanih kmetov z različnih delov Slovenije, ne samo od tistih, ki ste danes tukaj prisotni. Zato bi se jim rad zahvalil za vse informacije, ki so mi jih poslali. Žal, veliki večini ne morem odgovoriti, vsak dan je približno 60 mailov in je težko odgovarjati vsem. Zato se tistim, ki jim nisem mogel odgovoriti, opravičujem.  Naj povem, da sem kot predsednik tega odbora zbiral informacije kar nekaj časa. Dobil sem celo kritiko od svojih lastnih kolegov, da sem prepočasen, da bi že moral pred tem sam sklicati odbor. Ampak, veste, kot sin veterinarja moram priznati, da se težko odločam, ko gre za ubijanje živali, to moram priznati. Ampak informacije, ki sem jih dobil - rad bi tudi povedal, da smo bili pred enim tednom skupaj z Zavodom za gozdove, z državnim sekretarjem dr. Podgorškom, gospa ministrica je bila odsotna in se je opravičili. Torej, imeli smo skupno sejo v hrvaški Opatiji, kjer ste bili tudi kolegi poslanci in poslanke prisotni, za kar se vam zahvaljujem. Mislim, da smo naredili, lahko rečemo, eno noviteto, torej skupno sejo odborov, hrvaškega odbora in slovenskega odbora, na temo gozdov. Ob koncu te seje - seja je potekala ob mednarodni konferenci za lesarstvo - sem sam, kot veste, sodeloval tudi na enem izmed strokovnih panelov in kasneje smo si šli ogledat poškodbe njihovih gozdov, v Gorski Kotar, v Delnice. Ob koncu tega sestanka so predstavili Hrvati svoj pogled, svojo politiko glede zveri, pa tudi naši strokovni sodelavci, ravno gospod Marenče, ki vam je danes odgovarjal kot strokovnjak za zveri, sta nekako predstavila populacijo. Mene osebno, lahko rečem, je spreletelo, dobil sem nekaj znojnih kapelj, ko sem ugotovil, torej dobil informacijo, da so imeli Hrvati nekaj let nazaj približno enako populacijo zveri kot Slovenija. Ob tem da ima Slovenija dobrih 20 tisoč kvadratnih kilometrov površine, Hrvaška, mislim, da ima 56 tisoč kvadratnih kilometrov površine, res da ni tako pogozdena, ampak v vsakem primeru je bilo takrat število medvedov skoraj enako. Ob tem, da je imel največji uplenjeni medved, mislim, da 394 kilogram, kar smo izvedeli v Delnicah. Torej, to so bile vse informacije, ki smo jih zbrali, da sem ugotovil tudi sam kot predsednik odbora, da je ta zadeva - to, kar večinoma danes ugotavljate - šla preko vsake meje. Glejte, spoštovanje do zveri, spoštovanje do vseh živali, spoštovanje do zdravega okolja, spoštovanje do nekega ravnovesja v nekem okolju, ampak, oprostite, tu danes ni več vprašanje, ali je ta populacija šla preko vseh meja ali ne. Jaz mislim, da se danes vsi, ki smo tu, strinjamo, mislim, da tudi predstavniki civilne iniciative, ki so vložili zahtevo na sodišče, da ugotavljate, da so te zveri presegle vsako zdravo mejo   (nadaljevanje) in da resno ogrožajo človeka, resno ogrožajo naš prostor in da tu ne gre za ljudi, ki so prišli sem zaradi veselja do ubijanja živali, predvsem zveri, ampak zaradi tega, ker želimo preprečiti še nadaljnjo škodo, še huje pa, da se ne ogrozi še kakšno človeško življenje. Ker potem po moje tudi minister, ki v vsem tem času še ni našel neke dodatne rešitve. Minister je zastopal interese ministrstva, ampak kot vidite, ko se neke zadeve pospešijo, se da rešiti tudi z nekimi interventnimi ukrepi zadeve, ki so nevarne za človeka, nevarne za okolico, nevarne tudi za živali in tako naprej. Tisti, ki smo na tem področju, lahko rečemo, smo se pripravili. Jaz sem hotel sejo že pred štirinajstimi dnevi sklicati, ampak sem čakal neke informacije, ki sem jih zdaj dobil. Zato sem tudi osebno prepričan kot poslanec, da v tem trenutku delamo dobro, če bo prišlo do interventnega odstrela dela populacije, ki je šla preko vseh meja. Je pa ob tem še eno dejstvo, ki ga pa moram prebrati, ki ga je napisal moj bojni tovariš, tudi strokovnjak, nekoč gozdar, bivši direktor Snežnika, ki ugotavlja še eno podrobnost, torej, veliki odstrel srnjadi, mogoče pretiran, in zmanjšanje naravne hrane za te zveri. Kar je pa drug problem, tudi ukinjanje mrhovišč in posledično so tudi medvedi prehajali iz nekih globokih mrhovišč v neke prostore blizu človeka. To je pa morda neko opažanje nekoga, ki se mi zdi tudi na mestu. Seveda pa, veste, če imate vi dvojno ali pa 250 % večjo populacijo, kot smo jo imeli pred desetimi leti, tudi če ne bi odstrelili nobenega srnjaka, je šlo to po vsej verjetnosti že preko meje, preko vsake zdravorazumske meje.  Tako, spoštovani kolegi, mislim, da se vsi zavedamo in da z neko zdravo razumnostjo moramo sprejeti ukrepe, ki gredo v smeri tega, da, prvič, ne ogrožamo populacije, tistega zdravega dela populacije tako medveda kot volka. Po drugi strani pa se odpira še tretje vprašanje, torej, kaj s šakalom. Jaz moram priznati, da smo se pred dvema letoma tudi na Lovski zvezi pogovarjali na novoletnem sprejemu ravno o šakalu z direktorjem in predsednikom. Jaz sem takrat malo poslušal, to sem jemal za lovsko zgodbo, moram priznati. Ko pa pridem v svoje kraje, mi reče naš starešina lovske družine v Lenartu, gospod Greifoner, da je bil opažen šakal v Slovenskih goricah. Jaz sem rekel, ta je tudi lovska. Ni minilo štirinajst dni, ko mi drugi starešina sorodne lovske družine prav tako pove in pokaže tudi fotografije. Torej, tudi populacija šakala kot neka tujerodna vrsta na Slovenskem je nenormalna. In tudi v tem primeru apeliram, da podpremo tudi ta sklep, ki ga je predlagal predstavnik Lovske zveze Slovenije, glede šakala. Ker tudi ti napadi se lahko zgodijo, populacija je velika. Po vsej verjetnosti je njegove naravne hrane v slovenskem prostoru malo in tudi šakal se bo po vsej verjetnosti odločal za napade v bližini človeka, torej v njegovi bližini, na manjših kmetijah. Zato moramo tudi o tem razpravljati.  In morda še razmislek, kot tretja točka, kaj narediti v tem obdobju, ko še ne bo »vacatio legis« tega interventnega zakona. Tudi če je po najkrajšem postopku, ali interventna skupina gre na teren, v tisto bližino, kjer so že ti medvedi in volkovi napadali, da se v tem času ne zgodi kakšna človeška žrtev, kakšen otrok. Da se povežete, da interventne skupine gredo v neko dežurstvo, gredo na te teritorije, kjer ste danes videli, da se v nekih ciklusih pojavljajo, kot je predstavnik prej govoril, napadi, mislim, da v štirinajstdnevnih ciklusih. In da poskušamo sanirati vsaj tisti del škode, ki lahko nastane do uveljavitve interventnega zakona. Jaz upam, da bo interventni zakon v najkrajšem času sprejet, ampak čas od današnje seje naprej mora biti tisti čas, ko ne bo mrtvega teka, temveč bo to čas, v katerem bomo združili moči, poiskali neke ad hoc rešitve, tudi ad hoc, zato da zavarujemo premoženje, ne nazadnje zdravje ljudi in tudi domačih živali. Jaz mislim, da   (nadaljevanje) v Sloveniji, kar smo danes ugotovili, da imajo slovenski kmetje z dolgoročno, lahko rečemo, vseeno kvalitetno politiko na tem področju izredno veliko toleranco do zveri. To smo lahko danes ugotovili. Bil sem vidno presenečen, da tisti, ki ste imeli že nekaj izpada v vseh teh letih, tega niste jemali tako, da bi bili plat zvona, ampak ste to vzeli z nekaj razumevanja, da živite v nekem biotskem raznovrstnem prostoru, v nekam, jaz pravim, naravnem rezervatu sredi Evrope, in da se zavedate, da takšna narava vpliva na razvoj našega turizma, na razvoj naše blagovne znamke Zelena Slovenija, in to ste vzeli v zakup. Tu vas pa zdaj kot politik popolnoma razumem, da je škoda, ki zdaj nastaja, prekomerna, je preko vseh toleranc. In številke, ki jih navaja tudi Avstrija, ki jih navaja Italija, glede populacije medvedov in volkov, so nekaj desetkrat manjše. In to države, ki se imajo za še bolj zelene, ki imajo še več zelenega turizma, eko kmetijstva in tako naprej.  Tako, spoštovani, tudi pripadniki civilnih iniciativ, zahvaljujem se vam za kulturni dialog, za eno, lahko rečemo, kvalitetno razpravo, tudi vam v Alpe Adria Greenu, da se poslušamo, da ugotavljamo, da med nami mora biti neko ravnovesje in da si želimo biotsko raznovrstnost, kot ste danes večkrat rekli, da pa moramo razumeti tudi ljudi, ki so na terenu, ki delajo, ki pridelujejo našo hrano. In da si Slovenci želimo, da Slovenija ni samo Ljubljana, da je Slovenija tudi odmaknjena prelepa Kočevska in vsi ostali deli Slovenije. In da tem ljudem, ravno tistim, ki se bojujejo na najtežjih predelih s kmetijstvom, ki obdelujejo slovensko zemljo na več kot tisoč metrih, ki že tako ali tako imajo slabe dejavnike kmetijstva, da jim vsaj tu pri zvereh poskušamo iti naproti in da jim v najkrajšem času pomagamo.  Toliko z moje strani. Zdaj pa dajem besedo naslednjemu, kolegu Doblekarju. Izvolite, kolega Doblekar.
Hvala lepa za besedo. Spoštovane in spoštovani, ministrica, minister, predstavniki različnih organizacij, sindikatov, kmetje, vsi tisti, ki trpite zaradi vsega tega, o čemer se danes pogovarjamo! Moje mnenje je, da bi se morali že zdavnaj prej o tem pogovarjati oziroma da je edino pravo mesto, da se o tem pogovarjamo, tukaj, se pravi, parlament, za to smo izvoljeni poslanci s strani ljudi in zato je to mesto tukaj.  Kot že ugotovljeno, poskušal bom, da se ne bom preveč ponavljal, malo bom pohitel, ker ura teče, vsem nam je čas dragocen, vem pa, da ni nobene minute škoda za tako pomembno temo, kot je današnja. Upravljanje z zvermi, kot smo doslej slišali in tudi moje mnenje je, je bilo slabo, nezadovoljivo, lahko rečemo celo katastrofalno in razmere so danes takšne, kakršne so. Če grem kar po vrsti. Alpe Adria Green, seveda, jaz vas spoštujem, bili ste zadnjič tukaj, ko smo govorili o vodovarstvenem območju oziroma zaščiti vode v Ljubljani, če se prav spomnim. In sem vas podprl, sem rekel, super, lepo in tako naprej. Ampak v tem primeru pa glede na to, da ne vem, od kje vam taka moč, tak vpliv, celo na sodišče in na vse ostale, da se borite za neke stvari, ki so proti vsem normalnim zakonom, proti naravi, proti vsem tem ljudem, ki ste jih danes poslušali tukaj, ki trpijo, ki delajo, oni delajo, ustvarjajo, se pravi, z lastnimi rokami, z lastnim denarjem. Denarja od države dobijo bore malo, tiste subvencije, vemo, za kaj so, za to, da pokrijejo tisto izgubo, ki je sploh ne bi smelo biti. Tu je bil celo človek, ki je povedal svoj primer, ko je bil napaden s strani zveri, kajne, saj smo ga slišali, tako tistega, da čakamo primer, da bo nekdo napaden ali pa ogrožen, ni treba čakati, ker že imamo tak primer, pa verjetno jih bo še. Tako se jaz tu z vami res ne morem strinjati. In bi vas tudi vprašal, ampak verjetno mi ne boste mogli več odgovarjati zdaj, ker je takšen postopek, ali greste tudi na teren do teh ljudi, ki imajo povzročene toliko škode, uničene drobnice, govedi in tako naprej. Ali jih greste obiskat, ali jih greste potolažit, greste na teren? Vas skrbi za njih? Vidim, da imate tam v svojem protokolu o vašem nastanku napisane različne alineje, med drugim tudi skrb za ljudi, pa za otroke, pa ne vem   (nadaljevanje) kaj vse. Pravilno, jaz se strinjam, lepo vse piše, ampak dajte se potem tudi ljudem bolj posvetiti, ne zverem. Mislim, da so ljudje na prvem mestu, predvsem pa seveda otroci. Vemo tudi, da smo prišli s 300 na tisoč medvedov. Slišali smo, koliko jih je v Avstriji, koliko jih je v Italiji. Ali greste tudi v Avstrijo protestirat potem, ali kako? Ograje, stroški - to so stroški kmetov. Ograje si morajo kmetje sami kupovati. Če nimajo ograjeno, ko dajo zahtevo, vlogo za povrnitev škode, je ni; mislim, da sem pravilno seznanjen, no. Ali pomagate kaj Alpe Adria Green, glede na to, da ste prejemniki tudi 90 tisoč evrov s strani države, mogoče pri ograjah kmetom s tem denarjem? Tega nisem slišal, no.  Nekako je bila pokrita že cela Slovenija, celotno območje, kje vse se te zveri nahajajo, kje so volkovi, medvedi, celo šakali in tako naprej, skratka, celoten živalski vrt, že razširjen. Naša območja v Zasavju, Sopote, Dole pri Litiji, Gabrovka, Polšnik, sicer še nisem slišal prav veliko omeniti, mogoče Radeče. Tudi tam so medvedi povzročali škodo. Ljudje se obračajo tudi name že dolgo, celo v Državnem zboru sem že o tem govoril, postavil poslansko vprašanje ministrici za kmetijstvo; no, pa potem pač nisem mogel, ker nisem še ministru za okolje, ki pokriva zveri, dokončati vsega tega. In tudi tam so medvedi. Tri dni nazaj sta se dva medveda postavila pred avtobus, ki je peljal otroke v šolo, v Sopotah. Lahko greste pogledat, kje to je, če si upate iti tja se malo nastavit. Ne verjamem, da vas bom tam zagledal, vas pa z veseljem peljem. Šolski avtobus otroke pelje v šolo in dva medveda sta se sredi ceste postavila pred avtobus in so stali in opazovali te medvedke. Saj so luštni, kajne, saj imamo tudi lepe pravljice pa risanke o medvedkih, pa imamo tudi o volkovih, kako je pojedel babico, in tako naprej. Ne vem, ampak to so strašljive stvari. Nas so že takrat strašili, da se moramo medvedov bati. Zdaj so pa tudi njihove navade, kot smo slišali, volkov in medvedov že malo čudne postale, kajne. Mogoče bi se na teh organizacijah, ki ste financirane s strani države, malo posvetili tudi njihovemu vedenju, njihovemu obnašanju, njihovim spremembam načina življenja in tako naprej. Mogoče bi v to smer tudi, da bi poskušali ugotoviti, kaj se s temi zvermi dogaja, da so postale tako nevarne, da povzročajo toliko škode kmetom, živalim, ljudem in tako naprej. Mislim, tu nekaj ne »štima«. To smo danes poslušali in to se mi zdi tisto ključno vprašanje.  Če se vrnem nazaj, tja na Dole, kjer so medvedi. Vedno več jih je, ljudje jih opažajo vedno bolj pogosto. Škodo delajo na balah, kjer imajo kmetje mrvo, se pravi, bale trgajo, pa čebelnjake podirajo. Uničujejo pa v gozdovih, kjer so lovske preže in krmilniki, ki jih je moral nekdo narediti, moral je nekdo delati, da je to naredil, to podrejo, zato da pridejo do hrane ali jih pa »firbec matra«.  Sobivanje, problematika v prostoru. Upam, da smo to vsi slišali. Saj ministrica pa minister sta tudi dobro poslušala, pa sta si verjetno tudi kaj zapisala. Verjetno je že kar veliko, kajne, je že »tinte« zmanjkalo. Mislim, da res vsi razumemo ta problem sobivanja. Tisti ljudje, tisti, ki so ali pa smo v stiku s temi zvermi, veste, smo ogroženi, nas je strah, se bojimo, škodo nam delajo. In dajte to tudi vi razumeti iz teh različnih organizacij, ki tako zagovarjate to vse skupaj, da niso to heci, da to ni enostavno.  Ta interventni zakon oziroma interventni odstrel, ki je predlagan za neko število volkov in medvedov, sicer ga čaka še dolga pot, pa bojim se tudi, da ga čaka še kakšno sodišče pa neki pritiski, kajne. Jaz mislim, da je čas, da gremo res v neko pravo smer in tudi za naprej nekaj naredimo, to se pravi, nek sistemski zakon, da se sprejme, da se pogleda, kako bomo ravnali naprej, da ne bomo vsako leto delal isto, kajne, pa tu sedeli pa interventne odstrele. Zdaj, tukaj, se pravi, politiki, kajne, ki nismo strokovnjaki s tega področja ali pa se mogoče včasih kdo naredi, da je, imamo strokovnjake, ki sedijo tukaj, pa ljudi, ki vejo, o čem se gre, to je stroka – Zavod za gozdove, lovci in tako naprej – saj, ni treba, mislim, ni treba posebej poudarjat, kajne? Jaz ne vem, ali ste tudi v Alpe Adria Green takšni strokovnjaki, da se bolj spoznate kot drugi na to no, jaz ne verjamem, pa vas ne bom preveč kritiziral, ampak, vedno bolj mi gre nekak na, ne vem kako naj rečem, na živce ali kako, da nočete poslušat ljudi, da se ne morete nekako strinjat z njimi, da imajo probleme, da jih je treba razumet, da jim je treba pomagat, kajne? Trajnostno upravljanje – to je zanimiva besedna zveza, kajne? Trajnostno upravljanje. O čem vse mi govorimo vedno o neki trajnostni mobilnosti pa o ne vem kakih zelenih destinacijah, dajmo še tu govorit o trajnostnem upravljanju z zvermi, pa hkrati tudi z divjadjo, kar bo mogoče tudi še kdaj drugič kakšna tema, ker je tudi tukaj kar velika problematika in se tudi vedno bolj zapleta. Slišali smo tudi, da se že po Evropi dogajajo napadi na ljudi, da so tudi mrtvi ljudje že bili – jaz upam, da pri nas do tega ne bo prišlo - ampak veste, ljudje so pri nas kar dobro osveščeni, se dobro izogibajo, se skrivajo, pazijo drug na drugega, povsod so interneti, telefonu, žival je doma zaprta, ne gre več na pašo, tisti, ki jo dajo ven, jim jo zveri pomorijo, otroci se vozijo s šolskim avtobusom v šolo – prav, da se vozijo, lepo je, vsi so veseli, ampak država ima tudi strošek s tem, kajne? Tam pri nas, na Gabrovškem koncu, Ministrstvo za šolstvo celo ni plačevalo določen čas, zdaj ne vem, dal sem poslansko vprašanje, ali se bo to začel izvajat ali ne, to se pravi, vplačevanje šolskih prevozov zaradi ogroženih šolskih poti, zaradi zveri. Pa ne samo zaradi zveri, se pravi medvedov pa volkov, tudi, jaz mislim, da bomo enkrat kasneje morali odpreti tudi vprašanje divjih svinj. Divje svinje, divji prašiči so zelo nevarni postali, vedno bolj, tudi pri nas se to opaža, to niso več »heci«. Jaz vam ne želim tamle, iz Alpe Adria Green, da srečate divjo svinjo s tistimi čekani, pa s tistim ščetinastim repom. Mislim, to je velika žival, z veliko glavo in to napada. Veste otroci se bojijo to, pa hiter je, pa bog ne daj, da te zadane, ker greš in je tudi to, to je velik problem tam pri nas, pa ne samo pri nas, verjetno še kje drugje, ampak jaz tam poznam, konkretno. Zdaj, da bo zakon ulice nastal, smo slišal ali, da bi kar začeli pobijat vse po vrsti, jaz ne verjamem, da bo do tega prišlo no, saj smo ja razumni ljudje, saj vsi razumemo problematiko, vsi gremo v neko rešitve. Bolj se mi zdi, da je zakon ulice zdaj, v tem trenutku, ko nihče ne pobija na črno zveri, kakor je omenil kolega Žan Mahnič, ki je predlagatelj, pa bi lahko, pa tudi, ko bo enkrat enemu počilo, bo mogoče tudi to naredil, ampak, dajmo nekaj rešit, da ne bo ta zakon ulice zdaj naprej vladal, na tem področju. Medresorsko usklajevanje – Ministrstvo za kmetijstvo, Ministrstvo za okolje in prostor, vsak pokriva nekaj. Jaz tudi predlagam in sem že velikokrat rekel, da bi bilo bolj prav, da bi bilo vse skupaj na Ministrstvu za kmetijstvo, veliko manj problemov bi bilo, pa verjetno bi si minister Zajc tudi zelo oddahnil. Jaz pa tudi mislim, ko se prej vas poslušal, nekatere, kajne, sicer ne poznam toliko zgodovine, ampak očitno je nekomu »pasal«, da so šle te zveri na Ministrstvo za okolje in prostor. Očitno je to nekomu »pasal«, da je malo lažje manipulirat, da majčkeno, da lažje potem »crkljamo« te zverinice. Se mi zdi da, če bi bilo to na Ministrstvu za kmetijstvo, bi nekaterim malo usahnila moč in tudi jaz bom rekel, kapo dol ministrici za kmetijstvo, ki je pač potegnila potezo in je šla v to spremembo, zdajle, za ta izredni odstrel, je pa, verjamem tako mal, si mislim no, da je pa tudi mogoče to bila posledica in pritiskov vseh kmetov in vseh deležnikov, pa tudi malo našega predloga za tole izredno sejo, ampak to pustimo. Vseeno, pohvalno. Kar se tiče škode, škodnih primerov, jaz vem, da kmetje ne dobivajo vseh odškodnin in da se dostikrat išče dlako v jajcu, potem, ali si imel ograjico ali ni bila? Ali je bila toliko velika ali ni bila? Je bila bala zavarovana? Je bil to, kajne, mislim, kajne? Odškodnine je treba poravnat takoj, ko se škoda naredi. Tista odškodnina verjetno ni celotna škoda vsega tistega truda in dela, vlaganja, garanja, odrekanja ljudi, kmetov, govedorejcev in vseh, kajne? Ni po mojem, kajne? Saj dobiš tisti denar, ampak, ali veste, nekomu mogoče pomeni ena - ko je prejle gospod tamle zelo čustveno odreagiral, če ste ga poslušal – mislim, to nekomu neka žival, nekaj, kar mora z njo delat, veliko pomeni, mogoče toliko kot človek ali pa toliko kot sorodnik, ali veste, jaz sem bil tudi na kmetiji, jaz sem delal z živaljo in vem, kako je to. To se navežeš na žival, ima svoje ime, svojo identiteto in potem, da ti tam iz »hoste« en volk pride ali pa nek šakal, pa medved in ti to ubije, uniči, to so velike stvari in zato ni denarja, veste? Ni denarja za to. Odločajo naj strokovnjaki, strokovnjaki naj o tem odločajo – koliko bomo odstrelil? Kakšna populacija mora bit? Kaj sploh mora bit? In tako naprej… O tem naj strokovnjaki odločajo, ljudje, ki se na to spoznajo. Ko bo to prišlo, če bo prišlo do nas, sem, do politikov, bomo seveda o tem spregovoril, se še malo bolj pozanimali in seveda se tudi mi potem pametno odločili, v skladu z odločitvami strokovnjakov, ne z pravljičarji, ki berejo Rdečo kapico in tako naprej, kajne, Rdeča kapica ne more bit podlaga za to, da si strokovnjak za to področje – za to so ljudje, ki so bili izšolani, ki so plačani, ki dnevno hodijo v službo, ki delajo, ki so na zemlji, ki so po različnih pomembnih funkcijah, oni to vejo, oni to poznajo in njih dajmo poslušat; od lovcev, do Zavoda za gozdove, do, ni da ni, saj vemo, kajne? Do organizacij, sindikatov kmetov in tako naprej, pa da odločijo potem sodišča. Ne vem kateri sodnik je takšen strokovnjak za to področje, z nekimi lobiji in pritiski in z nekimi sanjami o, ne vem čem, o tem odločajo sodišča, o tem, pa ne bom se spuščal na odločitve sodnikov, kajne? Pač, se odločijo, kakor se odločijo, ampak, mislim da, to ni prava pot, da gremo celo na sodišče za to in tam odločajo o stvareh, ki so popolnoma jasne. Jaz bom seveda, predlagam, da se to sistemsko uredi, v prihodnje. Upam, da se bo našel konsenz, da grejo zveri in divjad skupaj na Ministrstvo za kmetijstvo, da, skratka vse te sklepe, ki so predlagani s strani Slovenske demokratske stranke in s strani Nove Slovenije, jih bom seveda z veseljem podprl in pa tudi, seveda, nekako apeliral, prosil tudi ostale poslanke in poslance, da nekako gremo v to smer, da se dejansko nekaj naredi – da ne bomo samo govoril in pa, da ne bojo ti ljudje stalno trpeli in imeli škodo. Na koncu jim ostane samo še… kaj? Kaj jim ostane? – Da nehajo z vsem ali, ne vem? Pa da kličejo medije, pa da vozijo te kadavre tukaj v Ljubljano, pred ministrstva in, mislim, to, tega si ne smemo več privoščit. Mislim, da je, temu res naredimo konec in gremo v eno pametno, normalno smer in tem ljudem gremo nasproti in jim pomagamo, zato smo vsi tukaj in to plačani za to, da o tem odločamo in mislim pa tudi, da imamo neko srce, neko vest, neko dušo, neko pripadnost slovenskemu kmetijstvu, slovenskemu kmetu, zemlji in da bomo šli zgolj v to smer, s temi mislimi no, kako bi tako rekel? Da ne bomo fantaziral, pa politiziral pri teh zadevah, ker je   (nadaljevanje) popolnoma nesmiselno. Jaz bom samo še to povedal, tudi če bi - sicer so neki sklepi tudi prišli s strani koalicijskih strank -, tudi če bi to sejo sklicale koalicijske stranke, če bi bili kakršnikoli sklepi v smeri izboljšanja teh razmer, bi jih z veseljem in vsekakor podprl, toliko me tudi poznate.  Na koncu bi pa še enkrat prosil razne okoljske organizacije in Alpe Adrio Green, da se še naprej borite za čisto okolje, za boljše razmere, za čisto pitno vodo, za - ni da ni. Povsod vas podpiram, ampak tu, kjer gre pa za življenje živali in ljudi, pa vas lepo, lepo prosim, da ste, ne vem, kako bi rekel, malo bolj razumni, no, pa da s temi ljudmi se enkrat malo skupaj usedete in se skupaj malo pogovorite. Mogoče boste začutili tudi vi, da je treba malo popustiti, ali kakorkoli že. Pa če sem kaj takega rekel, se opravičujem, upam, da nisem bil pregrob ali kakorkoli.  Hvala lepa.
Naslednji prijavljen je kolega Rosec. Kolega Rosec, izvolite.
Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim! Upam, da bodo danes sprejeti neki sklepi, ki bodo v prid vsem oškodovanim, ki so prestali svoje težave in skrbi. In bi zelo priporočal vsem odgovornim, ki danes niso tu prisotni, da ta magnetogram in njihove besede zelo pozorno poslušajo, ker mislim, da bodo samo s tem doumeli, kakšna naloga jih čaka v prihodnosti. Da to ni neka enostavna naloga, ko rečeš, okej, pobijem 200 medvedov, pa sem stvar rešil. Mislim, da je naloga hudičevo, hudičevo bolj težka. Vsi vemo, če si na nekem prostoru omejen, pa se ti ravnovesje podre, potem je treba nekaj ukrepati. Problem je tu, ker smo omejeni s prostorom, ukrepali se pa ni nič. Vsak pač reče, okej, mogoče reče nekdo, ko pride na vlado, saj v štirih letih bo pač par medvedov prišlo zraven, ampak naj se s tem ubadajo drugi, naslednji. In zgleda, da je tu dejansko - tako kot je bilo tudi v razpravi omenjeno - mogoče komu ustrezalo, da se mora Ministrstvo za okolje in prostor ukvarjati s podnebnimi spremembami in temi stvarmi, pa tudi z zverinami. Tako mogoče pustiš to nekomu, ki ima prioritete drugje, ki pa bi morale biti narejene.  Če kratko strnem. Ta interventni zakon, ki ga Vlada predlaga, okej, zakon je v redu, ampak zdaj je treba tudi neko časovnico opredeliti, potem pa spremljanje, ko se bo to izvajalo, pa kdo bo za to odgovoren, kdo bo tu nosilec. Ne, da rečemo, okej, zdaj se bo odstrelilo, pa na koncu šestih mesecev bomo videli, da so popokali sami, dvajset medvedov. Mora biti dejansko neka časovnica, ta plan oziroma realizacija mora biti, sledljivost. Ker če tega ne bo, potem nismo ničesar naredili. Tu lahko govorimo šest, sedem ur, pa ne bo nečesa v praksi udejanjenega, potem je to, bi rekel, škoda časa.  Potem, kar mora biti druga točka, je po mojem to, da se vsem tem oškodovancem škodo povrne. Ker mislim, da so oni svoje delo opravili, oni vse od vseh svojih dajatev plačajo državi davke. Če pa država nečesa ni naredila, pa mislim, da je to na državi, da najde neka sredstva oziroma saj so v proračunu neka sredstva zdaj za to namenjena, in se jim lahko iz tega naslova to škodo poplača.  Pa še tretja točka. Če govorimo o nekem ravnovesju, mislim, da imamo kar veliko strokovnjakov. Pa je zdaj treba narediti neko študijo, ki bo zasnovana ne na željah, ampak na realnosti. Vemo, s prostorom smo omejeni. Na tem prostoru je takšna in takšna populacija, pa se tu naredi potem, okej, to je tisto minimalno število oziroma maksimalno število teh zveri, ki so lahko v tem prostoru, da se to ravnovesje ohranja. Mislim, da je to treba narediti. Narediti je treba istočasno oceno tveganja, ukrepe in pa zraven narediti tudi dejansko, kako se bodo vsa ta izvajanja pa ukrepi merili. Pri vsakem ukrepu, ki se ga naredi, mora biti zraven merljivost tega ukrepa, ali se izvaja, ali so odstopanja plus ali minus. Če bomo prišli na minus, vemo, da so neki signali slabi. In to mora biti dejansko zelo v redu narejeno in tudi dejansko podkrepljeno z rezultati in meritve morajo biti. Mi moramo v vsakem času vedeti, kaj se nam dogaja, ali so odstopanja v plus ali minus. Če nek zakon sprejmeš, pa rečeš, okej, to bomo naredili, potem pa čez eno leto vidiš, da nismo ničesar naredili, potem od tega nič nimamo. Se pravi, treba je dati odgovornega, ki bo to nalogo nosil   (nadaljevanje) in bo za to zadolžen. Brez tega ni nič. Mislim, da so uradniki plačani, da imajo neko delo, da imajo, kot so rekli gospodje tule prisotni, imajo regres, mogoče niso nič naredili in prav je, da nekaj enkrat naredijo. To je to. Ker če tega ne bomo naredili, je dejansko Ministrstvo za kmetijstvo na strani kmetov. Vemo, če se bo populacija širila, bo teh pašnikov manj, ti pašniki se nam bodo zarasli, tu ne bo nekega kvalitetnega gozda, bo neko grmovje, ne bo kvalitetne biomase oziroma neke surovine za neko dodano vrednost, da bi lahko nekaj več naredili. Plus to, da bomo pa padli pri samooskrbi s hrano. In so pred ministrstvom veliki izzivi. In mislim, da to ni stvar, kjer lahko rečemo, okej, bomo dali interventni zakon, pa smo to rešili, pač pa mislim, da je to zelo, zelo težka naloga. In apeliram na vse vpletene, da se te zadeve res resno lotijo. Hvala.
Hvala lepa, kolega Rosec. Naslednji ima besedo kolega Perič. Pripravi naj se kolega Simonovič.
Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem! Danes smo že veliko stvari povedali, pa vseeno ni odveč še enkrat poudariti to, da je Vlada predlagala interventni zakon, ki v čim krajšem času naslavlja to problematiko, ki pa, bodimo odkriti in iskreni, ni od včeraj. In če se malo poigramo s statistikami, zlasti Zavoda za gozdove Republike Slovenije, in pogledamo statistike škodnih primerov, če vzamemo v obzir rjavega medveda, je bilo, recimo, leta 2005 kar 809 škodnih primerov, to je bil vrhunec, vsaj odkar se vodi statistika. Recimo, leta 2000 je bilo teh primerov samo 180 ali celo 180, kakor vzamemo, leta 2012 jih je bilo 703. In potem to vedno niha. Kadar imamo neko veliko populacijo, je teh škodnih primerov, logično, več. Kadar se pristopi k nekim ukrepom za zmanjševanje populacije, pa število primerov in tudi odškodnina oziroma ocenjena škoda, normalno, pade. In ravno tako velja tudi za volka. Če izpostavim štiri oziroma pet let, ko je bilo največ teh primerov, to je bilo med leti 2007 in 2011, ko se je število škodnih primerov vrtelo med 400 in 580, če zaokrožim. Tako imamo v Sloveniji težave z uravnavanjem populacije teh dveh vrst oziroma teh dveh zveri že kar nekaj časa in to ni nekaj, kar se je zgodilo danes ali pa včeraj, tega se moramo zavedati. Seveda je pa tudi to, kar beremo v medijih zadnje čase, nekaj, kar vsem nam pošilja neko zelo jasno sporočilo, da moramo ukrepati takoj in nemudoma.  Danes smo slišali tudi veliko okoli tega, kaj pravzaprav pomeni odvzem, da je to neka beseda, s katero se želimo izogniti tej realnosti. Odvzem je v bistvu samo nadpomenka, ki zajema tako odstrel kot izjemni odstrel, kot ujetje, recimo, medveda ali volka, njihovo preselitev, skratka, vse tisto, kar vpliva na populacijo, da se potem ta populacija zmanjša. Pomembno je, da se zavedamo tudi tega, da odstrel v Sloveniji je v preteklosti in tudi v prihodnje mora potekati pod zelo nadzorovanimi, zelo kontroliranimi, torej strogo kontroliranimi pogoji in kakršenkoli krivolov je nekaj, česar si ne smemo dovoliti. In v tem smislu ima tudi Lovska zveza zelo pomembno izobraževalno vlogo. Danes me veseli, da ni nihče pozival k tem, čeprav bi kdo tudi utegnil to upravičeno zaradi stiske in težave, v kateri se nekdo znajde, tudi narediti. Pomembno je, da k temu pristopimo čim prej in da še vedno ohranjamo to družbeno nesprejemljivost poseganja v populacijo divjih zveri. Ker kolikor jaz osebno razumem gozd, je gozd dom tudi divjih zveri in če kam sodijo, tja noter sodijo. Težava nastane, če jih je preveč, in potem gredo iz tega svojega naravnega habitata in posegajo v okolje, kjer se giblje človek. Vzrokov za to je lahko več, poznamo tiste, ki veljajo v Sloveniji. In ravno zaradi tega osebno nisem naklonjen temu, da bi to pristojnost prenesli nazaj na Ministrstvo za kmetijstvo. Ker kolikor sam razumem Ministrstvo za kmetijstvo je to, kar tudi ime samo pove. Torej, Ministrstvo za kmetijstvo. Mi se pa pogovarjamo o neki problematiki, ki je tudi in še posebej kmetijska, je pa tudi okoljska. In Ministrstvo za okolje mora upoštevati še kakšen drug vidik, še kakšen drug kriterij, ki je hkrati pomemben oziroma ključnega pomena tudi za delovanje kmetijstva kot takega. In tukaj je nujno, tudi znotraj Vlade, neko sodelovanje, neko iskanje rešitev, neko tehtanje.  Danes smo veliko govorili tudi o tem kaj pomeni to, da zagotavljamo neko ugodno stanje obeh populacij, ki so v tem trenutku najbolj pereče, najbolj izpostavljene. Čeprav smo danes skozi razpravo videli, da so tudi neke druge zveri, ki povzročajo težave. Torej, ugodno stanje v tem trenutku ga nimamo na terenu. Imamo, če se tako izrazim, neugodno stanje, kjer sta ti dve populaciji preveliki in povzročata probleme. Naloga države je pa, da zagotovi ugodno stanje v tem smislu, da določi nivo te populacije na tako točko, da bo se lahko ta populacija normalno obnavljala in hkrati ne bi povzročala težav izven njenega naravnega habitata. Ker če pogledamo bodisi Italijo ali pa Avstrijo so ljudje z pretiranim lovljenjem določenih živalskih vrst, te vrste tudi enostavno iztrebili, so enostavno izginile. In v Sloveniji smo lahko ponosni, da imamo še vedno take naravne habitate, kjer lahko tudi te živali se vseeno gibljejo, bivajo, normalno se populacija razvija in ni potrebno, da bi jih imeli zgolj v živalskem vrtu. Seveda, če jih želimo videti je najbolj enostavno, da gremo tja. Ni pa, po moje, nobena katastrofa, če se kdaj pa kdaj zgodi, da prečkamo pot oziroma da nam prečka pot neka divja zver. Seveda vemo, da se divje zveri zelo, če le uspejo se izognejo človeku, če ga uspejo slišati. Kadar jih je preveč pa potem normalno to postane težava, ker se tudi njihovo sicer naravno vedenje spremeni in prilagodi nekim drugačnim okoliščinam. Torej, kot rečeno, ugodno stanje na eni strani in vzdržno sobivanje na drugi strani. V Sloveniji nimamo v tem trenutku ugodnega stanja, imamo pa nekaj, kar smo skozi leta uspeli izoblikovati. Torej, neko vzdržno sobivanje. Zato bi si zelo želel, da zaradi tega nihanja navzgor v populaciji ne bi podrli to ravnovesje oziroma to toleranco, ki jo imajo ljudje, ki so v stiku z naravnim habitatom teh živali.  In če nadaljujem, predvsem je rešitev v tem, da se najprej oziroma čim prej implementira ta mehanizem uravnavanja populacije. Sedaj s to intervencijo preko sodišča ministrstvo ni moglo spraviti v prakso odvzema kot takega, kar je še dodatno prispevalo k temu, da se je ta populacija v tem času še krepila. In če veljajo informacije, da recimo na Hrvaškem, to je potrebno izpostaviti, da Slovenija in Hrvaška sta naravno povezani z vidika, torej geografsko jo združuje gozd, ki ga sicer ločuje neka državna meja, ampak živali se na to kaj dosti ne ozirajo. In če velja informacija, da s pričo navade oziroma neke prakse iz lova na Hrvaškem, ki se zlasti, če govorimo o medvedih, osredotoča na moške posameznike, torej moški spol, torej medvede moškega spola, ne pa tudi ženskega, to utegne biti še en dodaten dejavnik, da se ta populacija krepi hitreje kot bi bilo sicer običajno. Torej, daje vsemu skupaj še en dodaten pospešek. Leta 2018 so na Hrvaškem odvzeli 150 medvedov, če imam točne informacije, od skupno približno   (nadaljevanje) med 700 in 900 pripadniki te populacije, pri čimer je pa volk na Hrvaškem tudi prisoten, ampak spet, če moje informacije držijo, ga od leta 2013 niso odvzemali torej iz gozdov. Je pa seveda, če govorimo spet o Hrvaški, treba se zavedati tudi njene geografske strukture, torej kako država zgleda, ker zagotovo teh velikih zveri ob priobalnem delu niso, pa bolj v notranjosti in so skoncentrirane. In če še zaključim. Torej, tudi s strani lovcev smo slišali, da so se problemi izpostavili oziroma skoncentrirali že kar nekaj časa nazaj. Zdaj, gospod iz lovske zveze je omenil leto 2008. In je to nek problem, ki ga moramo rešiti kar se da sistemsko. Sicer tudi po drugih državah v Evropi kaj bistveno drugače kot smo se tega doslej lotevali sami, niso počeli, ker so imeli zakon in potem neko strategijo nekega izlova in potem posamezne zelo konkretne načrte. Po nekaterih državah se s tem sploh država kot taka ne ukvarja, ampak je to na nekem regijskem nivoju, kar pomeni, da se morajo tudi regije medsebojno usklajevati in ni to neka taka zelo velika politična tema, kot se morda utegne zgoditi kdaj pa kdaj pri nas. In če se dotaknem za konec še civilne družbe. Meni se zdi civilna družba ne glede na to kakšne probleme izpostavi, zelo pomembna. Ker če vzamemo v obzir tudi to kdo zastopa pravice živali, včasih lahko civilna družba določeno vlogo opravi veliko bolje kot jo uspe ali pa zmore država. Politiki smo pa tudi dostikrat taki, da nam je kdaj civilna družba odveč, kdaj jo pa zelo dobro uporabimo in izkoristimo za to, da nam pomaga do kakšnih ponovljenih referendumov. Hvala lepa. Aha in če izpostavim še predloge oziroma še dva sklepa koalicije. Torej pripravili smo dva sklepa za današnjo sejo. Poleg kot že omenjenega zakona, ki bo interventen, torej želja je, da stopi čim prej v veljavo, se prvi sklep glasi še, da: »Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor in pa Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Državnemu zboru predlagata, da v čim krajšem času prične postopek za sprejem Zakona o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka in narave.« In pa drugi sklep: »Ministrstvo za okolje in prostor naj Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor in Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v roku šestih mesecev poroča o izvedenem odvzemu in rezultatih rednega spremljanja stanja vrste rjavega medveda in pa volka v slovenskem prostoru. Hvala lepa za pozornost.
Hvala lepa, kolega Perič. Besedo želi predlagatelj gospod Žan Mahnič. Izvoli.
Hvala. Samo glede tehle številk – predvidevam, da so iz tega strokovnega mnenja za odvzem velikih zveri, ki jih je gospod Perič navajal na strani 37. Ja, res je, da po… če gledamo leta 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, da je potem škoda začela upadati. Takrat je bilo postavljeno in pa tudi s strani države sofinancirano kar precejšnje število ograj. Je pa res, da se pa škoda spet povečuje in ne moremo gledati samo te tabele, pač pa je bistveno, da preberemo tudi to kar naprej piše in kaj piše? »Trenutni obseg pojavljanja škodnih primerov po volkovih je kljub upadajočemu trendu še vedno previsok in sicer z vidika sprejemljivosti prisotnosti volkov v okolju s strani človeka, zato je ključnega pomena, da nadaljujemo vlaganje sredstev v mehanizme zaščite in ukrepe za preprečevanje napadov volka na rejne živali, še posebej na drobnico, ki predstavlja njegov plen v več kot 70 % škodnih primerov. Pri samem varovanju drobnice se je tako v Sloveniji kot tudi drugod po svetu, izkazal kot najbolj učinkovit ukrep zapiranja rejnih živali v visoki elektro ograji, tudi v kombinaciji s pastirskimi psi.« In naprej, »Ob procesu revizije pravilnika o minimalnih zaščitnih ukrepih se je izkazalo, da je za uvedbo ustreznih zaščitnih ukrepov za varovanje drobnice treba spremeniti Zakon o ohranjanju narave. Kdaj bo sedaj to narejeno? Pravijo strokovnjaki so predlagali, stroka predlaga. V kateri smeri in kako? In naprej, zato opozarjamo na nujnost prenove tega zakona, saj ostale možnosti za učinkovito reševanje problema, nastajanje škod izčrpane. In kar se tiče samega odvzema in same številke, so napisali, 11 volkov, predvideva se, da je toliko tropov, da imamo številko nekje okoli 70. Glede na podatke, ki jih Zavod za gozdove Slovenije zbira že več kot dve desetletji ugotavljamo, da primerno načrtovanje in omejen odvzem ne škoduje ohranitvi ugodnega stanja populacije volkov. To dodatno potrjujejo tudi izsledki projekta SloWolf, ki kažejo na to, da je populacija volkov v Sloveniji med leti 10 in 12 kljub povprečnemu letnemu odvzemu 11 volkov naraščala. Se pravi, kljub številki, ki je bila takrat predlagana, pa je tudi sedaj, glede na to, da je volkov več, dvakrat več v zadnjih osmih letih, če je bilo takrat ugodno ne vem zakaj bi bilo danes 11 ogrožajoče. Jaz menim, da je še premalo. Strokovna literatura govori o tem, da je volk zelo prilagodljiva vrsta z visokim reprodukcijskim potencialom Volkovi spolno dozorijo pri starosti dveh let, dominantna volkulja pa lahko poleže vsako leto povprečno med 4,2 do 6,4 mladiča. Izsledki številnih raziskav kažejo, da je stanje populacije volka še ugodno celo pri 20 do 30% letnem odvzemu ocenjene številčnosti populacije. To pa je 20 ali več. Mi pa tukaj govorimo, da je problem blokade pri 11. Skratka, razlog več, da se dejansko sledi stroki. Lahko se postavimo na eno stran, lahko se postavimo na drugo stran, vendar praktično 12, 13 let raziskav in izsledkov in na podlagi tega odstrel oziroma odvzem v višini letnega prirasta pomeni, da vzdržujemo stanje. Če bi pa želeli iti na to, in jaz se strinjam, kar je direktor Oražem povedal, da je številka 500 tista, ki je za slovenske razmere še sprejemljiva, nekateri bi rekli 300 do 400 pa je, roko na srce, teh 175 in strinjam se, malo smešno, težko je predvidevati koliko bo povoza in tako izgub, 25 pa bistveno premalo.
Hvala, kolega Žan Mahnič.  Naslednji prijavljeni je kolega Simonovič. Izvolite.
Hvala lepa, predsedujoči, za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj! Tukaj sedimo že pet ur in veliko veliko se ponavljamo, zato bom poskušal biti zelo zelo kratek. Po besedah gospoda Oražma iz Zavoda za gozdove o številu napadov in številu pomorjene živine in celo v neposredni bližini naselij ali pa v samih naseljih povzroča tudi gotovo strah med prebivalci. Slišali smo tudi razpravljavce, da se ti volkovi nenavadno obnašajo, prihajajo celo v naselja, da ograje niso rešitev. Seveda zelo pa se mi je vtisnilo notri tudi razprava županov. Oni so govorili o konkretnih zadevah in so zelo zaskrbljeni kaj se v njihovih okoljih dogaja. Ugotovili so tudi razpravljavci pri tistem uvodnem delu, da pravzaprav sobivanje s tako veliko populacijo teh zveri ni možno, so zame zadosten razlog, seveda, da bom podprl te interventne ukrepe, ki jih predlagajo poslanske skupine koalicije. Sam pa tudi nimam težav in bom podprl tudi dodatne sklepe, ki jih je predlagala     (nadaljevanje) Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev, pa da jih ne ponavljam, o njih je gospod Mahnič prej govoril. Hvala lepa. Predlagam, da čim prej nekako preidemo h glasovanju.
Hvala, kolega Simonovič. Naslednji je prijavljen kolega Luka Mesec. Izvolite, kolega Mesec.
Hvala za besedo. Lep pozdrav! Tudi mene veseli, da sem po petih urah prišel do besede.  Kar bi želel najprej povedati, je, da na čustveni ravni razumem to, kar so predvsem kmetje z Blok in drugi ekološki kmetovalci, ki so danes predstavili svoja stališča, povedali. Mislim, grozljivo je videti že samo slike teh pokolov, kaj šele jih doživeti. Po drugi strani me pa na strani predlagateljev moti tendenciozno branje podatkov, ki je dostikrat manipulativno ali pa zmotno. Pa bom začel od začetka. Nekako ton te seje je, da se število škod in količina škode, ki jo povzročijo zveri, iz leta v leto povečuje. Če pogledate podatke, boste videli, da to ni res. Leta 2018 je bilo število prijavljenih škodnih dogodkov, ki jih je povzročil medved, 190. Tule imam graf, v zadnjih 18 letih, pod 200 jih je bilo še poleg leta 2018 leta 2001 in 2003. Se pravi, samo trikrat v zadnjih 18 letih. Leta 2008, ko naj bi bilo po ocenah medveda v Sloveniji pol manj, kot jih je bilo zdaj, leta 2018, je bilo število škod kar trikrat večje. Se pravi, ni neposredne povezave med številom škod in populacijo zveri.  Druga zadeva, ki me moti, je, da se napačno navaja, recimo, nekatere študije. Mahnič je ravno prej, ko se je drugič oglasil kot predlagatelj, govoril o študiji SloWolf, kjer je spet govoril o škodah, ki jih povzroča volk, in je povedal, da količina volkov od leta 2014, ali nekaj takega si rekel, narašča. Pač, to je spet tako, kajne, populacija je bila nekje leta 2005, potem je po letu 2010 usahnila in zdaj se je pobrala nekje tam na tisto raven, kjer je bila leta 2005. Tretja zadeva, ki me moti, je, ker mislim, da se precej na pamet govori o tem, kakšne učinke bo imel odstrel. Tu se bom spet obrnil na projekt SloWolf, kjer je raziskovalec Miha Krofel - mislim, da je on največji slovenski poznavalec volkov - povedal naslednje, da obstajajo številne prakse, primeri in študije v svetu, ki kažejo ravno obratno - da ne pomeni en volk manj manj škode, ampak pomeni en volk manj, posebej če je to alfa samec ali pa alfa samica, kvečjemu lahko več škode, ker razbije trop. Pa bom zdaj razložil, kaj je s tem hotel povedati. Ni samo količina ali pa število nekih zveri tisto, ki je bistveno, pomembno je, preden se odločimo za poseg, razumeti, kako so te zveri organizirane. Volkovi so, kot veste, v divjini v tropih, vodita jih alfa samec in alfa samica, ostali člani tropa so povečini njuni mladiči. Mahnič je prej povedal, da jih samica lahko skoti okoli šest naenkrat, to drži, ampak ni povedal, kar je povedal naprej Miha Krofel, da jih ponavadi od teh šestih eden ali pa mogoče dva preživita. Razlog za to je seveda pomanjkanje hrane in pomanjkanje teritorija. Oni so organizirani teritorialno in na svoj teritorij ne spuščajo drugih tropov. Ampak kar je bistveno za našo razpravo, je naslednje. Ko so volkovi organizirani v trope, so med seboj uigrani. Njihova glavna hrana pri nas so divje svinje, jelenjad in srnjad. Samo v izjemnih primerih se približajo človeku oziroma se približajo drobnici. Miha Krofel pa opozarja, da ko, recimo, se odločimo za odstrel in se ustreli alfa samca ali alfa samico, se s tem trop razbije in verjetnost, da bodo volkovi začeli posegati po lažje dostopni hrani, se pravi, po drobnici, se s tem kvečjemu poveča in ne obratno. To kažejo tudi primeri iz tujine.   (nadaljevanje) V Italiji imate park Gran Paradiso, v ZDA in Kanadi poskuse iz 90. let prejšnjega stoletja in pa v Švici kanton Ženeva. Tam so se odločili, da bodo poskušali regulirati število divjih zveri čim bolj naravno, se pravi, prepuščati naravnim ravnovesjem njihovo številčnost, in se je stvar obnesla. Bistveno bolj kot v tistih primerih, kjer so se odločali za vnovične in vnovične posege. Ko se pogovarjamo o posegih, je treba tudi to povedati, ko volkovi napadejo zaradi pomanjkanja hrane, ali ni mogoče to tudi zato, ker lovske družine odstrelijo preveč kopitarjev, ki so njihova glavna hrana. Ali ni mogoče to tudi zato, ker se je nedavno ukinilo mrhovišča? Ko se pogovarjamo o količini medvedov, se je na drugi strani treba vprašati, ali ni mogoče tu problem, da se jih preveč umetno hrani. V večini iztrebkov medvedov, ki so bili analizirani, so sledi krme. Se pravi, nekdo hrani te zveri in jim omogoča, da se razmnožujejo oziroma da njihova populacija narašča bolj, kot bi to omogočali naravni okviri. In mislim, da če bi se hoteli pošteno pogovarjati o teh temah, bi se morali dejansko pogovarjati na podlagi strokovnih argumentov in imeti tu za omizjem tudi koga, ki je naredil kakšno študijo o tem, ki je delal na terenu in ki bi znal bolje interpretirati podatke, kot smo slišali v tej razpravi s strani predlagateljev.  Mi smo glede sklepov kritični, jih ne bomo podprli, predlagamo pa alternativne sklepe, ki pa gredo predvsem v zaščitne ukrepe. Tudi Mahnič je prej sam povedal, je navajal strokovno mnenje, ki opozarja na to, da so glavni zaščitni ukrepi pred napadi volkov in medvedov predvsem elektro ograje in pastirski psi. Tu bom prebral, kaj je Krofel povedal, ki je ugotovil, da je v Sloveniji preko tisoč rejcev drobnice, ampak več kot polovica nadomestil za škode se je stekalo na nekih deset pašnikov. In on se je odločil, da bo na Snežniku naredil eksperiment. Tam je bil pašnik, ki je bil včasih prvi v Sloveniji po tem, koliko škode je poročal. In letno je bilo izplačanih včasih tudi preko 100 tisoč evrov odškodnin, kar je bila tretjina škod, ki jih je država izplačevala takrat. In so naredili eksperiment. Z lastnikom so se dogovorili, da so mu omogočili postavitev ograje in znotraj te ograje, tam kjer so bile večje pašne površine, še manjše ograde, kamor je lahko zvečer pospravil drobnico in jo zavaroval pred napadi. Rezultat je bil, da kljub temu, da so včasih ti pašniki stali 100 tisoč evrov odškodnin na leto, tri leta od postavitve teh zaščitnih ograd napada volka ni bilo več. Torej se da s postavitvijo ograj zavarovati pašnike pred napadi.  Torej, kar mi predlagamo, so naslednje zadeve: prvič, pozivamo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da dvigne vrednost in odstotek sofinanciranja investicij za zaščito pred napadi zveri; drugič, pozivamo Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da vzpostavita skupno točko za dostop do subvencij za zaščito pred napadi zveri, preko katere bi lahko do subvencij dostopala vsa kmetijska gospodarstva na območju pojavljanja velikih zveri, ne glede na to, ali so škodo že utrpeli ali ne; in tretjič, pozivamo spet obe ministrstvi, da omogočita subvencioniranje investicij občin v nakupe varnih kompostnikov in smetnjakov na območjih pojavljanja rjavega medveda. Skratka, naši predlogi gredo v smer omogočanja sobivanja z zvermi in zadrževanja teh zveri proč od bivalnih naselij in proč od pašnikov, za kar obstajajo zelo jasni ukrepi, predvsem ograjevanje pašnikov z drobnico in drugimi živalmi, pomoč države pri nakupu pastirskih psov in pa subvencioniranje nakupov varnih kompostnikov in smetnjakov, da ne bodo tja zahajali medvedi in tako dalje. To so predlogi pod katere…, sam Mahnič je prej povedal, se podpisuje tudi stroka in mislim, da so glede na to, kar sem uspel preštudirati na to temo, bistveno bolj strokovno utemeljeni kot goli pozivi in strašenje pred tem kaj se bo zgodilo, če ne bomo takoj začeli množično streljati divjadi, ki jo imamo.
Hvala, kolega Luka Mesec. Predstavnik predlagatelja, kolega Žan Mahnič, izvolite.
Ja prav neverjetno je oziroma nemogoče je razumeti, Levica, ki je proti kakršnikoli ograji na meji, bi pa ogradila celo Slovenijo odznotraj. Tako, da…, razumi kdor more…  Še prej bi eno opravičilo, prej, ko sem rekel, kam bo vse to skupaj pripeljalo, in sem rekel, bo naslednjič človeka, se je tam gospa smejala, ampak ne mojim izjavam, en SMS je dobila tak smešen, tako da se opravičujem da sem vas obtožil. In gospa je iz Snežnika, ni iz Ljubljane iz Šiške.  Kar je kolega Mesec govoril, številke so take, škode o januarja do maja drobnica leto 2018 166 komadov, leto 2019 395 komadov. To se pravi, 229 komadov več. Ampak Luka mesec trdi, da jih je manj, ker gleda samo tisto tabelo po letih, ne pa aktualnega stanja.  Kar se tiče Kočevja, od 1. 1. do 6. 6. 2018 s strani volka 14, s strani medveda 11. Letos s strani medveda prav tako 11, s strani volka pa 44. To so realni podatki in realne številke.  Kar se tiče tropa, trop lahko razpade, vendar pa po vsej verjetnosti trop lahko dobi novega partnerja, tudi če pade alfa samec. Vsa območja, kjer so tropi razpadali so se ti tropi tudi precej hitro zapolnili nazaj. Za volka je značilno, da se prilagaja zelo hitro dani situaciji, zaradi tega je tudi prišel na pašnike. Ampak če bo odstrel se bo volk prilagodil odstrelu, ker ga bo strah. In volk ne bo več prihajal na pašnike, ker spreminja navade. In navade je spremenil glede na to, da ni več odstrela. Če bo ponovno uveden odstrel bo moral spremeniti navado in bo šel tja, kjer je varen, to pa je v gozdu. Naravne hrane pa, kot številni tudi ugotavljajo, ni dovolj. Avtohtone pasme so ogrožene, ampak kmetje jih pač ne morejo nadomeščati. Ampak tega očitno eni ne razumejo. Ravno tako kot očitno ne razumejo, da študije iz tujine ne moreš ti prenesti v Slovenijo. Ampak jaz kolega Mesca razumem, veste, pet let sva oba že poslanca, oba sva prišla s podeželja, oba sva med tednom v Ljubljani. Razlika med mano in Lukom je, jaz grem domov za vikend na podeželje, Luka je pa še med vikendom v Ljubljani. Tako da mogoče bi šel kdaj v Železnike in bi ti domačini kaj povedali, kaj se dejansko na terenu dogaja.
Replika, kolega Mesec. Izvolite. / oglašanje iz klopi/
So bile vse reakcije Žana Mahniča pričakovane, vključno s to zadnji pripombo.  Jaz bi samo to rekel, da mislim, da je ključna razlika o tem, da je nekdo danes poskušal spet ustvarjati nek strah. Jaz sem se pa pač poskušal opreti na podatke raziskav, ki so dostopne in prikazujejo drugačno zgodbo, kot jo pripoveduje kolega Mahnič.
Dobro. Naslednji, ki je prijavljen je kolega Jani Ivanuša. Izvolite.
Hvala, predsednik, za besedo. Bom izredno kratek. Ta seja že res nenormalno dolgo traja. Vse mogoče smo slišali. Vse žalostne zgodbe, tragedije in tako dalje, še huje bo, če bomo slišali, če bo ogrožena kakšna ali se bo zgodila kakšna tragedija, da bo mogoče kakšna žrtev že postala in tega se najbolj bojim, vse drugo ne, drugače pa z živalmi se da delati, ampak kar je preveč je preveč. Izpostavil bi samo eno poslansko vprašanje, ki sem ga naslovil na kmetijsko ministrstvo ne dolgo tega, kjer sem spraševal o mrhoviščih, vendar to je ukinjena zgodba, mi je pa jasno, da ta je ta populacija tako prerasla vse te normalne okoliščine, da v bistvu mrhovine niti ne bi imeli za toliko medvedov ali pa kakorkoli, tako da to so že kapacitete nenormalne. Predsednik je omenil, da smo bili v Delnicah, v Opatiji, pa potem v Delnicah, kjer smo imeli predevanje o medvedih, tam dejansko gre mogoče, ne vem, če je izpostavil, da tu gre dosti bolj, da oni se gredo turizma z medvedom, da so to finančni efekti žal pač, to je to. Škoda, da ni več gospoda Josipa Broza Tita, ker on je ustrelil 40 medvedov, padlo, danes ne bi tega problema imeli, malo se hecam, ampak on je bil strasten lovec in takšnega pogrešamo, da ga nimamo več med sabo. Bi se pa osredotočil na povedano s strani meni naproti, kjer je bilo povedano, nekdo je govoril o suverenosti države, to je tisto, ko res na enkrat zaradi hrane, mi smo vsi odvisni od hrane, saj to je ja glavno orožje države, če se bo to zmanjševalo vemo kakšna je samooskrba v Sloveniji. V bistvu je to zelo zanimiva tema, suverenost, da se to, ne da se to zmanjšuje, da se to povečuje, pa potem tudi nekdo je rekel o zaraščenosti, zakaj imamo drobnico, da se pokrajine na zaraščajo. Jaz sicer prihajam iz Ormoške strani, tam sicer imamo izredno malo drobnice, imamo pa šakale zdaj po novem, to pa tudi kar smo slišali. Tako, da zgodbe se ponavljajo. Na kratko bom rekel, da podpiram interventni zakon Ministrstva za kmetijstvo in vse te sklepe, ki bodo šli v to smer, da se ta populacija zmanjša. Hvala lepa.
Najlepša hvala kolega Jani Ivanuša. Naslednji je prijavljen kolega Soniboj Knežak. Izvolite kolega.
Hvala, predsednik. Spoštovane kolegice, kolegi, cenjeni gostje! Najprej, predsednik morda stavek ali dva tebi. Verjamem, da je bila dobronamernost te tvoje odločitve, da si sklical skupni odbor, ampak moral bi malo tudi upoštevati pri številu vabljenih, da smo v končni fazi le omejeni in da nas je 100 ljudi danes tukaj, nenazadnje tudi zaradi samih tehničnih zadev, jaz sem zelo težko slišal tudi razprave zanimive s tistega konca. Ampak, če smo s tem prihranili to, da so ljudje, ki so zainteresirani in se jih ta tematika danes tiče in so se v velikem številu odzvali, da je s tem prihranjena pot, da niso hodili na dva odbora, pa tudi pozdravljam. Pozdravljam tudi tvojo odločitev, če sem se najprej tebe lotil, da nisi omejil razprave, ker se mi zdi, da kljub temu, da so bili še kako uro nazaj pogoji za delo tukaj notri res težke od vročine do vsega tega, pa se mi zdi, da je prav in to je tudi naše delo, da poslušamo ljudi, ki so nas prišli opozoriti na težave na katere opozarjajo od prejšnjega tedna. Težave na katere opozarjajo že dalj časa pa na žalost s strani ustreznih organov oziroma države ni bilo ustrezne rešitve. Zato je naše delo, da prisluhnemo tem ljudem, tako da me veseli, da si se tudi odločil, da nisi omejeval te razprave. Zdaj samo prihajam iz tistega, ker ne vem ali je kaj slabega, koleg Žan Mahnič živi v bloku, upam, da to ni tudi za tebe vem, da živiš v Ljubljani v luksuznem državnem stanovanju, pa ti verjetno nihče ne oporeka tega, iz Zasavja, hotel sem pa to reči prihajam iz Zasavja, kjer nimamo kmetijstva in tu ne bi želel pametovati danes kdo je za kaj kriv ali pa kdo je kaj storil oziroma kaj ni storil. Mi jo pa iz vseh teh razprav danes in tudi že dalj časa, ker že ves čas spremljam te obupne klice ljudi, ki se jih ta problematika tiče, da je nekdo v tem sistemu, ki je odgovoren za to področje, zatajil oziroma da ni opravil svojega dela, pa ne bom ne pametoval, res nisem, ni to moje področje, ampak sporočilo je tu jasno. Če bi vsak opravil svoje delo danes se ne bi ukvarjali s to tematiko. Zdaj običajno   (nadaljevanje) se pogovarjamo, da imamo težave z zvermi takrat, ko posegamo v njihov prostor. Tisto, kar je meni pri tej zadevi, problematiki, s katero se danes ukvarjamo, pa popolnoma jasno po vseh teh debatah, da smo pa tokrat prišli do situacije, ko pa zveri posegajo v življenjski prostor ljudi. Kmetje, ki so verjetno več desetletij ali pa stoletij nekateri na svojih kmetijah, do pred kratkim niso imeli teh težav in nas danes opozarjajo, da se jim zveri pojavljajo na pragovih hiš, na dvoriščih, in mi je to dovolj jasno. Jaz si danes ne bi upal pametovati in prebirati podatkov iz strokovne literature o tropih in volkovih, o njihovih navadah. Tokrat v tem primeru seveda verjamem vam, ki ste prišli in ki s temi zvermi živite.  Veseli me in pozdravljam skrb ministrice oziroma zdaj ministra, da je zaznal to skrb, da se dejansko danes pogovarjamo, da je treba ukrepati, dokler še ni ogroženo kakšno življenje. Seveda bom podprl tudi vse te sklepe, ki so predlagani. Podprl bom tudi oba sklepa, ki ju je dal SDS, ker se mi zdi, da je najmanj tisto, kar lahko država, če smo že zatajili prej, da se odzove na ta način, da vsaj poskrbimo, ker tudi ne poznam te problematike, ta izplačila kasnijo, podpiram pa, da se to čim prej uredi.  Zdaj samo še stavek ali dva glede civilne družbe. Sam moram priznati, da mi je gredo velikokrat na živce. Na živce mi gredo pa zato, ker nimamo sistema v državi urejenega in nam lahko civilna družba ali kak posameznik zaustavi projekte milijonske vrednosti, ki imajo za sabo delovna mesta. Ampak tu je kriv sistem. Civilna družba mora biti pri posegih v prostor ali pri današnji tematiki vključena v vse te postopke do določene meje, do določene vrste, do določene stopnje projekta, jih poskušati vključiti, poslušati njihova mnenja, se do njih opredeliti, ampak ko pride do izvedbene faze, pa se nam ne more več dogajati, da nam stoji izgradnja hidroelektrarne Mokrice, ker imamo Društvo za opazovanje rib. Sem tudi želel, da bi šel enkrat opazovat, kako to njihovo delo poteka. Ker nam stojijo projekti, bomo verjetno izgubili 100 milijonov ali pa še več. Ni pa treba zato imeti podcenjujočega odnosa do te civilne družbe, so dober korektiv. Ne nazadnje tudi danes ne bi bilo te problematike in pritožbe Adria Green, če sem pravilno razumel, če bi bila strokovno pripravljena obrazložitev, ki jo je dalo ministrstvo, in je bila zavrnjena kot nepopolna oziroma nestrokovna vloga. Tako da moje strpnosti pri vsem tem…  Jaz bom z veseljem podprl te predloge, ki jih je pripravila koalicija. Pozdravljam v končni fazi za rešitev tega, pa tudi še enkrat oba predloga, ki ju je dal tudi SDS.  Hvala lepa.
Hvala, kolega Knežak.  Zadnji prijavljeni poslanec je kolega Gregor Židan. Aha, kot predlagatelj, izvolite, kolega Žan Mahnič.
Moram se kratko odzvati na to luksuzno stanovanje. Seveda, gospod Knežak ne pove, da sem sosed od Bojane Muršič pa od Janija Prednika. To se pravi, vaši kaviar socialisti živijo v luksuznih ljubljanskih stanovanjih; da Mihe Kordiša ne omenjam. V zaščito poslancev, seveda ne gre za nobena luksuzna stanovanja, gre za stanovanja, ki jih plačamo. Me pa ne moti nihče, ki živi v bloku, imam kar nekaj lovskih kolegov iz Ljubljane, ki živijo v blokih. Ne razumem pa, kako nekateri, ki živijo v blokih, ne razumejo ljudi, ki živijo na podeželju. Samo to je bila poanta, gospod Knežak. / oglašanje v ozadju/
Kolega Knežak, želite repliko, izvolite.
Bom zelo kratek. Seveda, ni danes…
Se opravičujem, ne morete dobiti replike, ker je bil kot predlagatelj, žal, vam ne morem dati replike. Se opravičujem. Pred kolegom Židanom se je prijavil, kar sem spregledal, kolega Koražija. Zato dam kolegu Koražiji besedo pred vami, potem pa ste, kolega Židan, vi zadnji. Izvolite, kolega Koražija.
Spoštovani predsednik, najlepša hvala za besedo.
Malo bolj glasno, ker vas slabo slišimo na tej strani.
Ja. Spoštovani predsednik, najlepša hvala za besedo.  Ko smo pred kratkim uvozili risa, da bi obogatili genetski bazen naše populacije risov, je najbrž potreba po kakšni taki genetski obogatitvi tudi pri populaciji medvedov in volkov tudi drugje po Evropi in po svetu. Zato menim, da bi bilo pametno razmisliti - in tudi pozivam ministrstvo - o mehkem odvzemu zveri oziroma medvedov iz okolja, in to tudi podpiram, ne podpiram pa odstrela. Spomnim se svoje mladosti,   (nadaljevanje) ko danes toliko opozarjamo na te zadeve. Živel sem v Halozah, pod Donačko goro, mogoče kdo celo pozna, in tam je bilo ogromno divjih prašičev, lisic, raznoraznih, tudi šakalov. In moram priznati, da smo se tam ljudje naučili zelo pomembne lekcije v življenju - da tisto, kar ti naravi vzameš, moraš vzeti z dostojanstvom, in tudi kar naravi daš nazaj, moraš dati z dostojanstvom nazaj. Kot rečeno, res je, da moramo zaščititi ljudi pred zvermi, seveda, nujno, tudi rejne živali, obvezno. Ampak po tej razpravi danes, ki smo jo opravili, pa se bojim, da moramo tudi zveri zaščititi pred nami samimi, pred človekom.  Opozoril bi tudi na neko drugo zadevo, kar me je zelo zbodlo v oči. Brskal sem po internetu in naletim na Lovsko zvezo Slovenije, kjer vidim cenik za odstrel, lovski turizem, za odstrel medveda. Lahko si sami poiščete in si pogledate. Tudi na to bi rad odgovor, kaj zdaj to pomeni, koliko medvedov je bilo odstreljenih in teh zadev, ker mislim, da mora to biti prijavljeno na ministrstvu, vsaj po mojem.  Naslednja zadeva je pa, da nas EuroNatur-Stiftung, evropska, opozarja, da bi morali poskrbeti - nismo eni redkih v Evropi, ampak kar eni izmed večjih, poleg Španije, poleg Romunije, poleg Hrvaške -, ne za odstrel, ampak za zaščito medvedov v Sloveniji.  Hvala.
Kot predlagatelj, izvolite, kolegica Dimic.
Hvala lepa. Jaz ne vem, no, ali nisem bila razumljena ali pa niso bili razumljeni predstavniki kmetov, civilnih iniciativ. Mislim, da gre tu res za neko dostojanstvo do živali. Ker če ne bi bilo dostojanstva do živali, tudi do divjih zveri, potem bi vzeli zagotovo stvari v svoje roke. Tu so želeli, da bi šlo vse lepo po črki zakona, res z dostojanstvom in da se izvzame tisto, kar je dejansko na nek način moteče oziroma povzroča škodo na njihovi lastnini, na njihovi živini. In tudi to je dostojanstvo do tistih ubogih živali doma, ki jih imajo na pašnikih, ker ta žival se resnično nima kam umakniti. Tudi to dostojanstvo obstaja, če smo na tem področju. Predvsem pa mi je žal, da nas je že zapustil gospod, ki je bil tu na seji, ki je imel bližnje srečanje z medvedko, to je Peter Zalar. Jaz imam njegovo zgodbo tule napisano. Mislim, da si človek zasluži in mora dobiti dostojanstvo v njegovem primeru s strani države, tudi s primerno odškodnino. In o tem sploh še nismo nikoli ničesar rekli. Zato bom tu vložila pisno poslansko vprašanje, da vidim, kaj bom dobila v odgovor, zakaj so rekli, da je kriv v 50 %, ne kot je prvotno odločilo pravobranilstvo, v 30 %. Tudi tu je dostojanstvo in spoštovanje človeka, vsakega posameznika.  Hvala.
Hvala, kolegica Dimic. Zdaj pa še zadnji prijavljeni danes, to je kolega Gregor Židan. Izvolite, kolega Gregor Židan.
Najlepša hvala za besedo. Bom zelo kratek, pa bolj direkten. Bil je že sprejet sklep za odstrel medvedov. Se pravi, da se vsi zavedamo, da je bil potreben odstrel. Ne vem, zakaj moramo sploh še enkrat o tem odločati oziroma nek interventni zakon, če je bilo že enkrat o tem odločeno. Zelo mi je žal, da so se pritožili, to je pač pravni postopek, ampak sami vemo, da je medved nevarna žival in da ogroža človeška življenja. Mislim, da tu ne smemo delati razlik, tako je in pika.  Druga stvar, ki me je izredno presenetila, je število medvedov. Podatek, če imam pravega, da je na Hrvaškem 400 medvedov…
600…
No, 400, kakor so rekli, če sem jaz dobro slišal. Pri nas jih je pa tisoč. Mislim, da se ne moremo primerjati po kvadraturi gozdov in njegovega življenjskega okolja, to se pravi, da jih imamo preveč, in to je drugi razlog za to, da je potreben odstrel.  Tretji razlog. Mislim, da škoda, ki jo povzročajo te divje živali oziroma medved in volk.  Poleg kmetijstva in oziroma okolja vidim tudi v turizmu, jaz ne bi rad doživel, da sredi Bohinja, ali pa bom rekel kakšnega turističnega dela, pride medved in napade enega tujega turista. Naredili si bomo negativno reklam zato, ker smo pač poskušali nekaj stvari / nerazumljivo/. Hvala lepa za besedo.
Hvala kolega Židan. Tako, poslanci in poslanke ste opravili svoje razprave. predsednik Lovske zveze Slovenije, bili ste malo izzvani, želite odgovoriti? Če želite?
Gospod _____
Seveda lahko odgovorim. Z veseljem. Zdaj, kar se tiče v bistvu teh cenikov in poigravam s temi zgodbami, koliko kdo zasluži s temi medvedi, prej je bila tudi debata okrog Zavoda za gozdove, ki je bistveno bolj organiziran pri teh zgodbah, vam moram reči, da resno razmišljam o tem, da bomo ministrico za okolje in prostor pozvali, da nam tako kot v primeru medveda iz Škofljice, kjer so poravnali račun za iskanje, poravna tudi vse ostale stroške, ki jih imamo z lovom na medveda. Saj konec koncev delamo v javno korist, v javno dobro zaradi tega, da ne bodo imeli ljudje na podeželju težave. Cenik, ki ste ga očitno gor našel mora biti ena hudo stara stvar, zato ker se že nekaj časa teh stvari ne lovi pa tudi ne trži. Ne gre. Preprosto ljudje nisi zainteresirani za udeležbo na teh lovih, mogoče, ne vem, tako da imamo kar nekaj težav s tem, da v bistvu zagotavljamo, smo pa seveda - kot predsednik Lovske zveze vam lahko zagotovim, če bo interventni zakon sprejet, da bomo skušali v največji meri volontersko opraviti te zadeve in zadevo v bistvu urediti, da ne bo prihajalo več do teh težav in teh vseh ostalih stvari.  Še neko stvar, samo še ta stavek: Prosim ne zavajajte lovce, udeležence, da mrhovišč ni. Mrhovišča so dovoljena. Leta 2008, ko so se začeli tisti problemi s škodami se je pojavila dilema okrog tega, da ne smemo krmiti z ostanki živalskega izvora v naravnem okolju. Kar nekaj časa smo bili borbo z veterino, s pristojnimi službami, da je bilo ugotovljeno, da je popolnoma vseeno, če povoženo srno zapeljemo na mrhovišče, tam zadržimo medveda, ali volka, da ne gre v vas poiskati ovce pa se tam naje in da v bistvu s tem naredimo korist. Tako, da predlagam, da v bistvu pri teh sklepih zraven dodate, da nam boste vsaj sofinancirali te prevoze, ki jih opravimo od povoza pa do mrhovišča, ker nam država za to delo, ki ga mi delamo lovci, ne plača nič. Tako, da ne mi metati te očitke, da v bistvu s tem zaslužimo, ali karkoli delamo. Resnično smo se pa lotili in pobirali te iztrebke leta 2007, 2008 z no preprosto dobro voljo, da ugotovimo kakšno je stanje populacije zveri pri nas v Sloveniji. Kakšno. Ker le na podlagi dejansko ugotovljenega stanja se lahko na podlagi znanstvenih metod strokovno opravlja. En krofelj ne bi imel kaj delati, če ne bi tisti lovec tam na Blokah v bistvu pobiral te iztrebke in dlake. Res ne bi imel kaj delati. Zgodba o tem, da se jih hrani, da s tem spodbujam te stvari, a veste, to so vse nepreverjene in nedokazane trditve. Kar nekaj monitoringov v bistvu obstaja, ar nekaj raziskav okrog tega. lepo prosim, da ne jemljete teh stvar pavšalno, zato ker je nekdo želel, da bo všečen določeni skupini ljudi, pa potem v bistvu piše neke zgodbice pa potegne iz Montane neko zgodbo kako bomo pri nas opravljali z zvermi. Dajmo raziskave delati tukaj na tem področju, predvsem pa prosim naj se s populacijo zveri ukvarjajo strokovnjaki, naj se spoštuje predlog, ki je bil sprejet na Ministrstvu za okolje in prostor v okviru strokovne delovne skupine, to mislim, da je bilo pa res v slovenske prostoru dognano, da lahko rečemo z neko znanstveno metodiko in težko kdorkoli od vas oporeka tem številkam. Res. Toliko samo.
Hvala kolega predsednik Lovske zveze Slovenije. Torej seja gre v zaključno fazo. Zaključno besedo … Želite repliko? Kolega Mesec, izvolite.
Ja, hvala. Zdaj, zgodbica o kateri se danes pogovarjamo je ta domnevna korelacija med večjo populacijo in večjimi škodami, kar sem jasno pokazal, da ni res in noben podatek tega ne potrjuje.  Druga zadeva. Ko govorite o tem , da je treba imeti natančne podatke in se strokovno odločati. Zdaj takole, leta 2008, tudi sami navajate to referenčno leto, ko so lovci pobirali, ste pobirali iztrebke in dlake in na podlagi genetske analize prešteli medvede, je bilo ugotovljeno, da je v Sloveniji med 394 in 475 živali. Plus minus 20 %. In od takrat naprej ni bilo nobenega štetja, je pa današnja številka utemeljena na sklepanju, da je bil pričakovan prirastek v zadnjih letih nekje - na leto v intervalu - med 82 in 125, se pravi plus minus 50 odstotkov.  Jaz mislim, da danes v resnici nihče ne ve koliko medvedov v Sloveniji sploh je.
Gospod _____
970 s 395 …
Samo malo, kolega / nerazumljivo/. Dal vam bom kratko besedo, izvolite predsednik, dam vam kratko besedo, da odgovorite morda na pomisleke kolega Mesca.
Gospod _____
Ne, saj nočem v bistvu povzročati neke razprtije, ampak dajmo razčistiti. Dva štetja sta bila, dva monitoringa. Imamo presečno obdobje, leta 2008, po petih letih ozirom 6 letih je bilo izvedeno še no štetje in na podlagi tega v bistvu temeljijo vse te znanstvene ugotovitve, tudi tistih znanstvenikov na katere se vi sklicujete. Imamo natančne številke.
Kolega Perič, želite proceduralno? Izvolite.
Hvala lepa. Torej imam proceduralno. Jaz pozivam, gospod predsednik, do zdaj smo zelo lepo speljali sejo, kljub temu, da nas je bilo tukaj zelo veliko, da se ob tem držimo tudi poslovnika, torej naše male ustave. Nimam nič proti temu, da razpravljamo, ampak vseeno ta poslovnik, nisem ga sestavil jaz, pa marsikdo od nas tukaj ne, ima pa notri neke elemente, neke sestavine in v kolikor bomo potem to parlamentarno prakso spreminjali tako, tukaj tako pred vsemi, mislim da ne bo v redu. Tako, da prosim, da se držite določil, ki so v poslovniku zelo jasno definirana. Hvala lepa.
Ja, zaradi narave današnje problematike, zato da razjasnimo vse tiste okoliščine, sem dal še enkrat besedo predsedniku Lovske zveze, ker mislim, da je odgovoril na bistveno. Sedaj pa še besedo kolegica Iva Dimic kot predstavnica predlagatelja Nove Slovenija. Izvolite, imate besedo.
Hvala lepa. Se moram odzvati na zadeve, da ni »koleracije« med številom zveri in populacije in pa med številom škod. To ja ravno tako, kakor da bi rekla ni »koleracije« med tem, da več ljudi več poje.
Hvala tudi za vašo sklepno besedo.  Torej ministrica za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, dr. Aleksandra Pivec, imate zaključno besedo na / nerazumljivo/ našega odbora. Ministrica za kmetijstvo, izvolite.
Aleksandra Pivec
Ja, najlepša hvala za zaključno besedo. Jaz v resnici zelo težko komentiram to vse, kar sem si danes zabeležila. Mislim pa, da ne samo današnja zasedba, ampak tudi današnja razprava odraža izredno zaskrbljujoče stanje v katerem smo se znašli. Jaz sem bila danes vsak dvakrat izzvana na vprašanju zakaj smo se odločili vztrajati oziroma predlagati interventni zakon pristojnemu ministrstvu in ali je to bila posledica pritiska kmetov, takšnega in drugačnega. Jaz bom povedala zelo iskreno, jaz se s tem problemom soočam odkar sem nastopila mandat ministrice, slovensko kmetijstvo je v izjemno težkem stanju. Jaz mislim, da je s strani kmetov bilo danes večkrat poudarjeno na kakšnih območjih se nahajajo slovenske kmetje, kako težko je kmetovati na teh območjih, kako težko je kmetom preživeti na teh območjih in kakšno pomembno vlogo kmetje na teh območjih opravljajo.  Jaz ne vem ali se v Sloveniji splošna javnost tega zaveda in ali še imamo spoštovanje in odnos do tega, kar počnejo kmetje in ali se zavedamo, da hrana v Sloveniji ne zraste na trgovskih policah, ampak jo pridelajo kmetje pod izjemno težkimi in neugodnimi pogoji. Torej glede na to, da to situacijo spremljam in prav ko sem se vračala prejšnji teden iz službene poti sem šla kronološko pogledati nazaj prav od začetka mandata in da so se ti primeri, izjemno težki primeri, resnično boleči primeri kopičili, ko sem doživela zadnjega, in bom zelo iskrena, na noči ko je volk ubil dva žrebička in konja, tisto noč sem sedela pred televizijo, je pa to bil resnično konec mojega potrpljenja. Sem tudi sama čustveno prizadeta, pa ne zaradi tega primera, ampak zaradi vsega o čemer govorim. In jaz mislim, da je to bil zadnji čas, z vsem spoštovanjem do Ministrstva za okolje in prostor, ker res verjamem, da so naredili, kar so morali narediti v preteklem obdobju, sem se odločila, da sama pozovem k edinemu možnemu koraku, ki lahko to situacijo prepreči in to je interventni zakon. V tistem trenutku sem se zavdala, da je to tudi izjemno veliko tveganje, kajti v naslednjem trenutku se nam lahko zgodi ustavno sodišče. Ampak glede na situacijo, glede na zavedanje celotne problematike, ne samo problematike tega, da so v zadnjem obdobju zveri povzročile celotno škodo, koliko napora, truda in sredstev moramo vlagati v to, da slovenskega kmeta podpremo in da preživi v Sloveniji in da opravlja tisto funkcijo, ki jo mora opravljati?  Jaz mislim, da je odločitev bila izjemno lahko, da k temu pristopimo. Da je zakon bil pripravljen slabo, mogoče res, ampak pripravljala ga je stroka. Pisala ga nisem jaz in pisalo ga ni ministrstvo za kmetijstvo in jaz že vedno zaupam strokovnim inštitucijam, ki v Sloveniji na tem področju delujejo.  Se strinjam, da obstajajo še kakšni strokovnjaki izven teh inštitucij, ampak vendar, mi imamo zato pristojne inštitucije in vsi ostali strokovnjaki, ki se ukvarjajo s tem, v koliko bi delovali v okviru teh inštitucij, jaz bi z vsem spoštovanjem seveda potem tudi tisto mnenje spoštovala, mi imamo pa zato uradne inštitucije, uradne dokumente, ki obstajajo kot podlaga za pripravo podzakonskih aktov in tudi zakonskih aktov in z vsem spoštovanjem do njih, za mene so še vedno verodostojni in jih spoštujem. Navedli smo dodatna dejstva, ki so danes bila več kot dovoljkrat slišana, da ne gre samo za redni odvzem, ampak da gre za izjemno nenavadno obnašanje populacije, tudi posledica česar je, in tudi tukaj jaz mislim, da stroka ve o čem govori.  Ko govorimo o ograjah. Na ukrepih, ki sem jih danes naštela, je dovolj sredstev in tudi meja sofinanciranja je takšna, ki je ne moremo dvigniti, ker meja sofinanciranja oziroma odstotek sofinanciranja je predpisan na začetku programskega obdobja in seveda ga ne določamo in ne moremo spreminjati popolnoma sami.  Povedala sem, za ta ukrep se črta vedno več sredstev. Iz leta v leto se postavlja več ograj, kupuje se več psov, ki te črede varujejo in tudi za vse druge ukrepe je sredstev počrpanih dovolj. In kot rečeno, do konca obdobja jih imamo dovolj še za vse tiste, ki bi želeli na te ukrepe kandidirat. Vendar, ali res želimo ograditi popolnoma celo Slovenijo? Ali je potem naslednja stopnja ta, da bomo sofinancirali ograje okoli osebnih hiš in zavarovali ljudi, ki živijo v teh naseljih? Ali nas to ne skrbi? In sprašujem se, tudi meni je izjemno težko sprejeti odločitev, da je vendar treba odvzeti medvede, ampak z vsem spoštovanjem do vse, ki predlagate druge rešitve, a pogled na ubito živino ni prav nič čustven?  Jaz mislim, da kakorkoli v tem prostoru moramo začeti spoštovati vse, ki tukaj sobivamo in kje je potem v resnici meja med tem sobivanjem? Kdo ima večjo pravico in kdo manjšo? Kar se tiče predlogov, ki jih predlaga Levica, jaz bom komentirala te, ker te so naslovljeni na mene direktno. Jaz mislim, da sem dovolj povedala kar se tiče dviga vrednosti in odstotka sofinanciranja investicije za zaščito pred napadi zveri. Te ukrepi obstajajo, so na voljo, mi konstantno pozivamo kmete, ampak zavedajmo se, popolnoma vseh pašnikov in popolnoma vseh živali ne moremo, niti jih ni smisla ograditi. Potem bo pa resnično cela Slovenija postala ena sama ograja in nenazadnje te ograje motijo tudi divjad, ki hodi po teh območjih. Isto kot jih moti ograja na meji, seveda je moteča tudi potem za druge živali, ki sobivajo v tem prostoru. Kar se tiče vzpostavitve skupne točke za dostop do subvencij. Ta točka je pri nas oziroma pri nas se dobi vedno dovolj informacij. Jaz mislim, da tudi dobro sodelujemo na tem področju z ministrstvom za okolje in prostor. Imamo vzpostavljeno svetovalno službo, tako da jaz ne vidim realne potrebe, da odpiramo še eno skupno točko. Je pa res, da je vedno prostora za izboljšanje povsod in tudi jaz bom pozvala naše sodelavce, da seveda so dostopni in da na tem področju čim boljše svetujejo kmetom.   (nadaljevanje) Bom zaključila. Jaz mislim, da je interventni zakon v tem trenutku ena primerna rešitev, s katerim bomo uravnali trenutno stanje in rešili perečo problematiko, ki se je nakopičila. Seveda pa je treba potem pripraviti takšen sistem in vzpostaviti takšne regulatorne mehanizme, ki bodo v nadaljevanju omogočili nemoteno in strokovno podkrepljeno upravljanje z zvermi v Sloveniji. Če pa tem institucijam več ne zaupate oziroma ne zaupamo, pa je treba to vprašanje potem drugače naslavljati in ga odpirati na drugih mestih.  Hvala. / oglašanje v ozadju/
Kolega Mesec, izvolite, imate besedo še enkrat.
Hvala. Moram se odzvati na dve navedbi. Mislim, da je popolnoma nepošteno zavajanje, to čustveno, ali bomo celo Slovenijo ogradili. Glejte, zdaj kot prvo, mi absolutno nismo stranka, ki ograjuje Slovenijo. Drugič, ko se pogovarjamo o teh ograjah, se ne pogovarjamo o ograjevanju Slovenije, ampak o ograjevanju pašnikov, kjer je možnost napada medveda ali volka. In koliko je teh pašnikov, po podatkih, ki jih imam jaz, trenutno subvencije za električne ograje koristi okrog 60 kmetov, za pastirja okoli 10, za psa okoli 10. / oglašanje v ozadju/
Aleksandra Pivec
/ mikrofon ni vključen/ Letno?
Ja, letno, ja.
Aleksandra Pivec
/ mikrofon ni vključen/ … za vsa pretekla leta je tega več kot 500. Ali je to to?
Ne, to so številke.
Aleksandra Pivec
/ mikrofon ni vključen/ Letne?
Prosim, ne zavajajte, da bomo ogradili Slovenijo. Ograjenih imamo 500 pašnikov v celi državi. To je ena stvar. Druga stvar. Malo me moti, no, v bistvu to. Saj jaz sem tudi doživel čustveni šok ob pogledu na te slike in sem tudi na začetku prej povedal, da je grozljivo, ti pokoli, ko se jih vidi. Ampak, da zdaj samo na tem primeru, na to karto igrate, me pa res moti, posebej glede na to, da imamo že eno leto v koalicijski pogodbi zapisano poglavje Dobrobit živali, kjer je glavno Ministrstvo za kmetijstvo, in niti ene od tistih alinej še niste uresničili. Če bi vam bilo za živali, bi mogoče začeli tam, oziroma pozoren bom v ponedeljek pri poslanskih vprašanjih, ko mi boste odgovorili glede tega, kaj boste storili z ladijskim prevozom živali, kjer se pa dogaja popolnoma barbarsko mučenje živali v tisočih, petdeset tisočih, sto tisočih, če hočete. Tam me zanima, kajne, kaj bomo naredili.  Hvala.
Hvala, kolega Mesec. Jaz upam, da bomo te zadeve razčiščevali še na kakšnem odboru, glede pravic živali.  Spoštovani gospod minister za okolje, zadnja beseda je vaša, preden preidemo na glasovanje. Izvolite, gospod Zajc.
Simon Zajc
Hvala, gospod predsednik. Vidim, da se čustva kar vnemajo. Jaz jih bom izklopil, ker mislim, da je pri tej temi čustva treba izklopiti in se opreti na stroko, tako smo tudi vedno do zdaj delali.  Torej, vsi odloki, ki so bili do sedaj pripravljeni, so bili na podlagi strokovnih podlag in so jih pripravili tudi strokovnjaki, tako strokovnjaki z našega ministrstva kot z Darsa, z Biotehniške fakultete in Zavoda za gozdove. In te številke so bile na podlagi strokovnih ocen in strokovnih kriterijev tudi postavljene. Da so nam odloki padali na sodišču, je pač zdaj dejstvo. Iz tega sledi tudi, da smo pripravili ta interventni zakon, ki povzema te odloke, torej, te številke so opredeljene na podlagi podatkov in se da za njimi tudi stati.  Preden grem na opredelitev do sklepov, bi še na nekaj vprašanj odgovoril. Vprašanje je bilo, kaj je z ZON. ZON je trenutno v javni obravnavi še en teden, tako lahko računate, da ga dobite v parlament jeseni, na tem delamo. V času, ko se bo sprejemal interventni zakon, če pride do ogrožanja človeškega življenja, bo enako kot do sedaj, torej se izdajo posamezne odločbe, lahko tudi ustne. Do sedaj je bilo za medveda izdanih osem v tem letu, pa za dva volka, ostali so pa v postopku. Torej, v tem vmesnem času imamo predvidene postopke, ki se tudi odvijajo. Seveda so postopki specifični, zato ker gre za zaščitene vrste zveri.  V vmesnem času - bilo je veliko vprašanj, kaj je naše ministrstvo počelo, torej tudi pred mano in v mojem času. Mi smo dali pobudo, da se smernice za upravljanje z zvermi spremenijo in da se   (nadaljevanje) upošteva specifiko tudi naše države. Torej za države, ki imajo ugodno stanje, in za države, ki izvajajo monitoring in ki imajo strategije, da se te smernice spremenijo, predvsem v delu, ko je treba utemeljiti oziroma da se bolje opredeli, kaj so ti drugi ukrepi. Pri upravljanju z zvermi se je treba zavedati, da je kombinacija ukrepov pomembna in ti ukrepi morajo biti tudi utemeljeni na strokovnih podlagah. Vsi ukrepi, torej tudi ograje delujejo, deluje pa tudi odvzem. Če se ti ukrepi v kombinaciji izvajajo, lahko dosežemo dvoje: dosežemo to, da imamo ugodno stanje zveri, in dosežemo to, da imamo tudi visoko toleranco lokalnega prebivalstva, kar pa mislim, da je pomembno. Skrb, ki jo lahko imamo in jo lahko čutimo, je, da če se nam ta toleranca poruši, se bo dogajalo vedno bolj to, da se pri teh stvareh ne bomo odločali več na podlagi podatkov, da se o teh stvareh ne bodo odločali strokovnjaki, ampak čustva; in do tega trenutka, mislim, da si ne želimo priti.  Glede sklepov. Sklep, da se upravljanje z zvermi prenese na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Glejte, to je tako, to je politična odločitev. Tudi če se prenese, bo ministrica morala upoštevati habitatno direktivo, uredbo, enako bo, kot je zdaj. Pri vseh odlokih z Ministrstvom za kmetijstvo naše ministrstvo sodeluje, ravno tako z Zavodom za gozdove, tako se ne bo nič spremenilo v tem primeru. Taka praksa bi tudi lahko pripeljala do tega, da bomo na kakšni drugi seji sprejeli, da tudi upravljanje z Naturo damo na Ministrstvo za infrastrukturo ali pa kaj takega. Mislim, da potrebe po tem sklepu ni, da ne bi bilo dodane vrednosti; seveda bo odločitev glede tega pri vas. / oglašanje v ozadju: »Ali lahko malo glasneje, jaz nisem čisto nič slišal…«/ Glede dodatnih sklepov SDS bi samo predlagal, da glede na to, da je naše ministrstvo zadolženo za zaščitene zveri, da se da v ta sklep zaščitene zveri, ne škode po vseh zvereh. Mi imamo ta teden, mislim, da imamo ta teden z Lovsko zvezo sestanek, že dlje časa napovedan, kjer se lahko pogovorimo tudi glede šakala. Jaz mislim, da ne bi smel biti problem, da določimo neko prehodno obdobje, od tega, ko pride šakal na lovno divjad, za nekaj let, da to škodo še vseeno mi pokrivamo; to je pač čisto stvar dogovora. Ampak mi smo zadolženi tudi v tem trenutku za zaščitene, zavarovane vrste zveri, zato predlagam, da se to vnese v ta sklep; drugače z njim nimam težav.  Kar se tiče plačevanja. Po mojih podatkih z Arsa se plačevanje odškodnin izvaja redno, tako ta sklep lahko podprem. Tam, če se kje ne, bomo pogledali in pospešili, pa da se to naredi. Bi pa v ta sklep morali dodati pogoj, da je vloga popolna, brez tega Arso ne more tega odobriti. Tako predlagam, da se doda popolnost vloge. Pa zopet, mi smo zadolženi za škodo, nastalo po zavarovanih vrstah. Glede sklepa, ki ga je predlagala Poslanska skupina Levica. / oglašanje v ozadju/ Zavarovane, zavarovane vrste imamo mi čez, ja.
Zavarovane zveri, zavarovane vrste…
Simon Zajc
Ja.  Tretji sklep, ki ga je predlagala Levica. Načeloma nimam nič proti, bi pa predlagal, da se ga spremeni v smeri, da najprej preverimo, kako lahko to naredimo, pa kašni bi bili stroški in iz kje jih lahko vzamemo, preden jaz karkoli obljubljam. Prevečkrat se je že zgodilo, da so bile obljube na našem ministrstvu dane, brez da bi dobro preverili, kaj sploh za tem stoji. Potem pa se trka meni na vrata, »minister, kaj je zdaj s to obljubo,« kajne. Tako da če se strinjate, bi najprej preverili to, potem pa, ko ugotovimo ta način pa sredstva, pa gremo v to smer.  Toliko. Hvala.
Minister, ste zaključili razpravo? Hvala vam, gospod minister.  Zaključujemo razpravo in prehajamo na odločanje o predlogih sklepov Poslanske skupine Nove Slovenije - krščanskih demokratov in Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Zdaj bi prosil še za nekoliko pozornosti kolegic in kolegov, ker imamo hiperinflacijo sklepov, da ne bo prišlo do kakršnekoli pomote.  Začeli bomo s sklepi Poslanske skupine Nove Slovenije. Obveščen sem, da prvi… Glejte, jaz zaradi racionalnosti ne bom vseh sklepov zdaj bral, vsaj tistih prvih dveh, ki sta že v gradivu, torej serija prvih dveh sklepov. V prvem delu v gradivu imate predlagane štiri sklepe Poslanske skupine Nove Slovenije in tri sklepe Poslanske skupine SDS.  Pri teh prvih štirih sklepih poslanske skupine NSi-ja, sem obveščen, da prvega odmikate, da se boste odpovedali prvemu /oglašanje iz dvorane/. Prvi je ugotovitveni? Torej nesmiseln. Tako da začnemo v bistvu z glasovanjem drugega sklepa. Pričel bom z glasovanjem. Samo malo. Tako. Pred glasovanjem želim opozoriti, da ima Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glasovalne naprave oštevilčene od številke 21 do 40.  Tako, sedaj bomo začeli s sklepom pod številka 2, Poslanske skupine Nove Slovenije. Glasujemo. Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (10 članov.) Ugotavljam, da sklep ni bil sprejet. Pričenjamo s sklepom številka 3, Poslanske skupne Nove Slovenije. Glasujemo. Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (10 članov.) Ugotavljam, da sklep ni bil sprejet. Prehajamo na 4. sklep Poslanske skupine Nove Slovenije. Glasujemo. Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (10 članov.) Ugotavljam, da sklep ni bil sprejet. Tako. Sedaj nadaljujem z glasovanjem o sklepih Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Torej pričenjamo z osnovnimi tremi, torej z glasovanjem o osnovnih treh sklepih, ki jih imate v gradivu.  Pričenjam glasovanje o 1. sklepu. Glasujemo. Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (10 članov.) Ugotavljam, da sklep ni bil sprejet. Pričenjam z glasovanjem o 2. sklepu. Glasujemo. Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (10 članov.) Ugotavljam, da sklep ni bil sprejet. Pričenjam z glasovanjem o 3. sklepu, ki ga imate v gradivu. Glasujemo. Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (10 članov.) Ugotavljam, da sklep ni bil sprejet. Sedaj bom nadaljeval s predlaganimi sklepi koalicijskih poslanskih skupin, Poslanske skupine Lista Marjana Šarca, Poslanske skupine Socialnih demokratov, Poslanske skupine Stranke modernega centra, Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev in Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek. Ta dva sklepa, ki sta prišla naknadno, jih bom prebral še enkrat.  Prvi sklep koalicijskih poslanskih skupin se glasi: »Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor in Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Državnemu zboru predlagata, da v čim krajšem času prične postopek za sprejem Zakona o interventnem odvzemu osebkov iz vrst rjavega medveda in volka iz narave.« Drugi sklep: »Ministrstvo za okolje in prostor naj Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor in odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v roku šestih mesecev poroča o izvedenemu odvzemu in rezultatih rednega spremljanja stanja vrste rjavega medveda in volka v slovenskem prostoru.«  Torej, sklepa sem prebral. Začenjamo glasovanje o prvem sklepu koalicijskih poslanskih skupin.  Želite obrazložitev. Kolega Mahnič, izvolite.
Ja, hvala.  V Poslanski skupini SDS se bomo vzdržali pri teh dveh sklepih, ker sta ta dva sklepa koalicije čisto norčevanje iz celotne današnje razprave. Glejte, prvi sklep je tako ali tako brez predmeten, ker se je postopek začel in logično, da se bo vse naredilo kar najhitreje možno. Zdaj drugo pa, da bodo tukaj hodili poročati, kakšen je bil odstrel, tega še nikoli do zdaj ni bilo in jaz ne vidim nobene potrebe po tem, da tukaj sklicujemo odbor po pol leta in pridejo razlagati, kakšen je bil odstrel. Skratka, ti sklepi so samo zato, da so lahko rekli, da so nekaj predlagali. Tako da jaz bom vzdržan.
Hvala kolega Mahnič. Torej pričenjam z glasovanjem o koalicijskih sklepih. Glasujemo. Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (2 članov.) Ugotavljam, da je bil sklep sprejet. Nadaljujem z glasovanjem o 2. sklepu koalicijskih poslanskih skupin. Glasujemo. Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (3 članov.) Ugotavljam, da je tudi 2. Sklep koalicijskih poslanskih skupin sprejet.  Tako. Sedaj nadaljujem z naknadnimi sklepi Slovenske demokratske stranke /oglašanje iz dvorane/. Izvolite, kolega Žan Mahnič.
Glede teh dveh sklepov, predsednik, vmes jih je že minister komentiral. Zdaj kar se prvega sklepa tiče, bi jaz predlagal spremembo. Jaz upam, da minister to pokomentira in da najdemo nek konsenz. Predsednik Lovske zveze je prej jasno povedal, da enostavno lovci ne bomo pristali na to, da čez noč zdaj dajo šakala lovnega in mi plačujemo vso škodo, ki ni majhna. Zato smo mi predlagali v tem sklepu Odbor za infrastrukturo, da ne berem vsega, poziva Ministrstvo za okolje in prostor, da pri spremembi upravljanja z zvermi, še naprej zagotavljata plačilo škod po zvereh iz zato namenjenih finančnih sredstev vsakoletnega proračuna Republike Slovenije. Minister je predlagal, da dodamo po zaščitenih zvereh. Če dodamo po zaščitenih zvereh, je tak sklep brezpredmeten, ker to je tako ali tako po zakonu treba. Glede na to, da je pa minister rekel, da se bo z Lovsko zvezo Slovenije dobil in da je pripravljen na neko prehodno obdobje, ko bi država še vedno plačevala te škode, jaz predlagam, da ta sklep, upam, da se bo minister strinjal, prilagodimo tako, da se glasi: … pozivata Ministrstvo za okolje in prostor, da na podlagi dogovora z Lovsko zvezo Slovenije pri spremembi upravljanja z zvermi še naprej zagotavlja poplačilo škod po zvereh in zato namenjenih finančnih sredstev vsakoletnemu proračunu Republike Slovenije. Glede na to, da se bo ministrstvo dogovorilo z Lovsko zvezo Slovenije, to sledi točno temu, kar je dejal minister za okolje in prostor. Če je mislil resno, potem bo ta sklep podprl, če pa ne, pa očitno vidimo, kam zadeve gredo.