47. redna seja

Odbor za zadeve Evropske unije

5. 6. 2019
podatki objavljeni: 5. 6. 2019

Transkript

Spoštovane kolegice in kolegi! Začenjam 37. sejo Odbora za zunanjo politiko.  Obveščam vas, da smo prejeli opravičili, da se seje odbora ne moreta udeležiti člana dr. Matej Tašner Vatovec in Ferenc Horváth. Dobili pa smo tudi obvestila o nadomeščanjih, in sicer s pooblastili danes na seji odbora sodelujejo: Matjaž Han nadomešča predsednika odbora Matjaža Nemca, mag. Meira Hot nadomešča dr. Milana Brgleza, Mojca Žnidarič nadomešča mag. Branislava Rajića,   (nadaljevanje) Igor Peček nadomešča Aljaža Kovačiča, Jože Lenart nadomešča Nika Prebila, Jurij Lep nadomešča Ivana Hrška, Blaž Pavlin nadomešča mag. Mateja Tonina, Dušan Šiško nadomešča Zmaga Jelinčiča Plemenitega in Alenka Jeraj nadomešča Janeza Janšo.  Obveščam vas, da so na sejo povabljeni predstavniki Urada predsednika Republike Slovenije, Kabineta predsednika Vlade in predstavniki Vlade. Vse navzoče lepo pozdravljam!  Prehajamo na določitev dnevnega reda seje Odbora za zunanjo politiko. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje. Besedo predajam predsedniku Odbora za zadeve Evropske unije, gospodu Igorju Pečku.
Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Začenjam 47. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.  Obveščam vas, da smo prejeli dve opravičili, da se seje ne moreta udeležiti dr. Franc Trček in Nataša Sukič. Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: Matjaž Han, ki nadomešča dr. Milana Brgleza, Jurij Lep, ki nadomešča Ivana Hrška, Nina Maurovič, ki nadomešča Nika Prebila, Dušan Šiško, ki nadomešča Zmaga Jelinčiča Plemenitega, in Mojca Žnidarič, ki nadomešča Gregorja Periča.  Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče prav lepo pozdravljam! Prehajamo na določitev dnevnega reda seje Odbora za zadeve Evropske unije. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje. Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA SPLOŠNE ZADEVE, LUKSEMBURG, 18. 6. 2019.   Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade dne 13. 6. 2019 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije. Prosim gospoda Dobrana Božiča, državnega sekretarja Ministrstva za zunanje zadeve, da nam predstavi izhodišča.
Dobran Božič
Najlepša hvala. Spoštovana gospa predsedujoča, spoštovani gospod predsednik, spoštovane gospe poslanke in gospodje poslanci! Dovolite mi, da predstavim izhodišča za udeležbo slovenske delegacije, ki jo bo vodil minister za zunanje zadeve dr. Cerar, na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve, ki bo 18. 6. 2019 v Luksemburgu. Svet ima obsežen dnevni red. Naj izpostavim obravnavo novega večletnega finančnega okvira, priprave na junijsko zasedanje Evropskega sveta in točko o širitvi.  Kar se tiče večletnega finančnega okvira 2021-2027, bo Svet za splošne zadeve opravil razpravo o revidirani različici pogajalskega okvira za večletni finančni okvir. Dokument v tej fazi še ne vsebuje kompromisnih številk glede obsega večletnega finančnega okvira ali tako imenovanih nacionalnih ovojnic. Predsedstvo je pripravilo prenovljen predlog na podlagi tematskih razprav, ki so potekale v zadnjih mesecih. Ključne spremembe se nanašajo na kohezijsko politiko, fleksibilnost proračuna, skupno kmetijsko politiko in horizontalne zadeve. Slovenija bo na zasedanju izpostavila predvsem svoje tri ključne prioritete v pogajanjih. Te se nanašajo na ohranitev obsega kohezijske ovojnice, ki ga je predlagala komisija, najti rešitev za izrazit padec sredstev za regijo Zahodna Slovenija ter omiliti padec sredstev na področju politike razvoja podeželja.  Glede točke 1. Glede prve prioritete bo Slovenija še posebej opozorila na pomen uporabe statističnih podatkov za obdobje 2014-2016 pri izračunavanju kohezijskih ovojnic. Glede na gospodarsko rast, ki jo beležimo v zadnjih dveh letih, bi bila uporaba podatkov iz obdobja 2015-2017 za nas veliko manj ugodna.  Kar se tiče točke 2 in 3. Slovenija bo opozorila tudi na svoj predlog glede   splošne varnostne mreže za vse regije. To pomeni, da padec sredstev za regijo, ko pride med bolj razvite ne sem biti prevelik in na enkraten, ampak se sredstva znižujejo postopoma. V skladu z deklaracijo ministra za kmetijstvo januar 2019 se bomo zavzeli za povečanje sredstev za razvoj podeželja, sicer pa pričakujemo, da se bodo resnejša pogajanja na delovni ravni pričela šele jeseni, ko naj bi finsko predsedstvo pripravilo prve kompromisne predloge glede številk.  Točka 2 – priprave na zasedanje evropskega sveta 20. in 21. junij 2019. Svet za splošne zadeve bo naslednji teden obravnaval osnutek sklepov za zasedanje evropskega sveta, ki bo potekalo 20. in 21. junija v Bruslju. Evropski svet bo razpravljal o institucionalnih vprašanjih. Načrtovan je tudi sprejem strateške agende za naslednje zakonodajno obdobje. Pričakujemo, da bo Evropski svet opravil pregled stanja glede pogajanj o večletnem finančnem okvirju ter obravnaval vprašanje podnebnih sprememb. Potrdil bo horizontalno poročilo o priporočilih posameznim državam v okviru evropskega semestra ter se seznanil s poročilom glede dezinformacij. Voditelji bodo razpravljali tudi o odprtih vprašanjih s področja širitve EU ter o drugih aktualnih zunanje političnih temah. Več o Vsebinski poudarkih pa sledi, če se strinjate v okviru predstavitve izhodišč za udeležbo predsednika Vlade gospoda Marjana Šarca na zasedanju Evropskega sveta 20. In 21. junija v Bruslju na zaprtem delu seje.  Širitev in stabilizacijsko pridružitveni proces. Svet bo razpravljal tudi o širitvi in sicer na podlagi širitvenega svežnja, ki ga je 29. maja 2019 objavila Evropska komisija. Na zasedanju bodo predvidoma sprejeti s tem povezani sklepi. Slovenija pri usklajevanju sklepov glede širitve aktivno sodeluje v skupini držav, ki so naklonjeni širitvi. Prizadevamo si za ohranitev pozitivnih sporočil v sklepih, hkrati pa opozarjamo na pomen vladavine prava, vključno z implementacijo sporazuma o vprašanjih nasledstva, boja proti korupciji, transparentnosti postopkov ter še posebej na pomen pozitivne perspektive mladih v regiji. Izpostavljamo, da je prihodnost te regije v EU in da ji bomo pri približevanju v Evropski uniji pomagali, vendar pa morajo biti tudi na njihovi strani izpolnjene zaveze in pogoji. Slovenija pri usklajevanju sklepov podpira začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo. Zagovarjamo dve individualni razpravi, ne želimo obravnave obeh držav v svežnju, saj mora napredek na poti v EU temeljiti na individualnem izpolnjevanju kriterijev. V skladu z lanskoletnimi sklepi menimo, da bi morala biti odločitev sprejeta na tokratnem zasedanju Sveta za splošne zadeve brez ponovnih preložitev. Gre tudi za kredibilnost Evropske unije. Naj dodam, da je bilo na pobudo Poljske, Italije in Slovenije usklajena skupna izjava 13-ih zunanjih ministrov držav podporne širitve v kateri izražamo podporo začetku pristopnim pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo. V skupni izjavi je izpostavljen pomen ohranjanja kredibilnosti Evropske unije ter vpliv pozitivne odločitve glede odprtja pogajanj na nadaljnji reformni proces ter tudi na celotno regijo. Poudarjeno je, da bo pozitivna odločitev Evropske unije bistveno prispevala k ohranjanju njenega pomena in vloge v regiji ter pripomogla h krepitvi odpornosti držav Zahodnega Balkana na negativne vplive nekaterih tretjih akterjev v regiji.  Točka 5 – evropski semester. Horizontalno poročilo o priporočilih za posamezne države. Svet se bo v okviru obravnave evropskega semestra seznanil s horizontalnim poročilom o priporočilih za posamezne države članice, ki ga bo za tem posredoval v potrditev Evropskemu svetu. Širša razprava pri tej točki ni predvidena.  Točka razno. Predvidoma bo pod točko razno predstavljen neuradni dokument skupine enako mislečih držav članic Evropske unije, ki zagovarjajo proaktiven pristop k izboljšanju transparentnosti zakonodajnega postopka. Med njimi je tudi Slovenija, ki podpira uvajanje večje sistematičnosti in konsistentnosti pri objavljanju dokumentov in se zavzema za nadaljevanje razprave na tehnični ravni.  Hvala za vašo pozornost.
Hvala lepa tudi vam gospod Božič. Zdaj pa odpiram razpravo poslank in poslancev. Želi kdo besedo? Gospod Horvat, prosim izvolite.
Hvala lepa, gospod predsednik. Drage kolegice in kolegi, spoštovani predsedniki Vlade lepo pozdravljeni! Gre za izjemno pomembno vsebino in zato brez zamere jaz bi tukaj pričakoval, da sedi z nami predsednik Vlade. Vsaj mi v Novi Sloveniji tako gledamo,   (nadaljevanje) da je večletni finančni okvir oziroma proračun za obdobje 2021-2027 izjemno pomemben dokument. Mi smo neke razprave brez… vsaj ne spomnim se, da bi kakšne sklepe na teh dveh odborih sprejemali. Morda smo, nekaj časa sem bil odsoten, ampak mislim, da zdaj prihajamo v ciljno ravnino, kjer mora slovenska politika povedati: do sem gremo, naprej pa ne pustimo in naprej ne bomo dali našega glasu, zaradi tega, ker gre za zelo pomemben trenutek za našo celotno Evropsko unijo, tudi zunanje politično, če gledamo. Na eni strani imamo zelo močno Ameriko, gospod Trump bo najbrž dobil še ene volitve, če bodo tako demokratično odločili njihovi državljani, ampak to je njihova stvar. Mi se s tem seveda moramo soočati, pogledati kakšne so relacije EU z ZDA, ZDA, EU. Na drugi strani imamo izjemno hitro rastoče gospodarstvo Kitajske. Vse skupaj to pomeni, da lahko tam proti koncu naslednjega večletnega okvira, proti letu 2027, Evropa ne bo več ali pa sploh ne bo nek zunanje politični igralec, mi pa si to želimo ion to imamo na naši agendi zapisano.  Kljub temu, da danes smo zadovoljni, da živimo v tej združbi držav in narodov, da tukaj praktično ena sedmina človeštva ustvari eno četrtino svetovnega GDP in da ne govorim naprej o kvaliteti življenja. In ta novi proračun je gotovo priložnost, da oblikujemo našo prihodnost, prihodnost Evropske unije, prihodnost torej tudi Slovenije, kot nova ambiciozna unija 27, ne vemo morda 28 članic, ki jih povezuje solidarnost. In ko prebiram sporočilo Evropske komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, svetu, Evropskemu ekonomsko socialnemu odboru in Odboru regij iz 2. maja lanskega leta, ko je prvič bil predstavljen ta večletni finančni okvir. Takrat smo govorili še o številkah v globalu. Tisoč 279 milijard, tisoč 279, od tega enotni trg, inovacije in digitalno gospodarstvo in družba 187 milijard, kohezija in vrednote – najvišja postavka 442 milijard, varnost in obramba, dobrih 27 in pol milijard, sosedstvo in svet – 123 milijard, Evropska javna uprava – 85 milijard in migracije in upravljanje meja slabih 35 milijard. To je skupaj ta številka tisoč 279 milijard, se pravi 1, 2 bilijona evrov. Zdaj ta trenutek so številke že nekoliko drugačne, ampak kot je korektno zapisano tudi v gradivu, ki ga imamo na mizi, se mi v Novi Sloveniji enostavno ne moremo sprijazniti s tem, da se sredstva za razvoj podeželja drastično zmanjšujejo za 15 %, prav tako tudi kohezija za 10 %. Ne bom danes govoril kako uspešni ali bolje neuspešni smo glede črpanja kohezijskih sredstev, čeprav nekako verjamem, da bomo ob letu 2020, ko se zaključuje aktualna finančna perspektiva, plus tri leta – veste o čem govorim, da bomo mi pravzaprav najbrž počrpali vsa sredstva, tako kot smo bili uspešni tudi za prejšnje večletno finančno perspektivo. Zakaj o tem govorim? Zato, ker so to praktično naša edina razvojna nepovratna sredstva. To so naša edina nepovratna razvojna sredstva. Ampak bojim se, da bomo v tej naglici sredstva razdelili nepravično – tistim, ki so naši oziroma bolje rečeno vaši, jaz sem v opoziciji, ostali pa morda imajo tudi do0bre projekte, pa ne bodo prišli blizu. Ampak to je zdaj drugo poglavje, kdaj drugič, ko bo spet na seji Odbora za zadeve Evropske unije, poročilo o črpanju kohezijskih sredstev. Mi pozdravljamo, v Novi Sloveniji, da se povečujejo sredstva za raziskave, inovacije, za digitalno ekonomijo - praktično za faktor 1,6 – to pomeni, za 60 %. Mi pozdravljamo, da se sredstva za mladino povečujejo - za 220 %; mi pozdravljamo, da se povečujejo sredstva za okolje, podnebne ukrepe - za faktor 1,7; za migracije in meje – za faktor 2,6, se pravi, se povečujejo za 160 %, kajne, za 160; varnost, zelo pomembna, vrednota pravzaprav - za faktor 1,8 in zunanje delovanje – za faktor 1,3. Kot pa rečeno, jaz mislim, da se mora tu slovenska politika res enkrat usesti, pa reči, ne pristajamo v zmanjševanje sredstev za razvoj podeželja. Zadnjič je sicer ministrica za kmetijstvo nekaj namignila, da bi pa vendarle se ta sredstva naj za nianso povečala - to je več ali manj seveda neuradno – prav tako pa tudi ne pristajamo v to, da se zmanjšujejo sredstva za kohezijo. In še, v nadaljevanju, to bo treba najbrž večkrat ponoviti – ko se bomo odločali, ko se bo Vlada odločala, gospod državni sekretar je že govoril o vzhodni kohezijski regiji, sem vesel, vzhodni, kajne, seveda govorimo tudi o zahodni, kajne, govorimo o izjemnem razvojnem razkoraku. Vzhodna kohezijska regija dosega samo 70 % evropskega povprečja razvitosti, zahodna – hvala bogu, čestitam – 102, ampak, pod črto pa, bo najbrž dejansko vzhodna kratko potegnila, pa to ne govorim zaradi tega, ker prihajam iz vzhodne, ampak tako pač stvari kažejo. In če že, kajne, če bomo imeli spet dve kohezijski regiji, potem bi bilo dobro da, gospod predsednik Odbora za zadeve Evropske unije, da nekako spoštujemo vsi skupaj sklepe, ki so za to mizo že bili na tem Odboru za zadeve Evropske unije sprejeti oktobra, leta 2013, 13, z sedanjo perspektivo, ta pa je, ta sklep pa je bil, da se naj za vsako kohezijsko regijo pripravi poseben operativni program o izvajanju evropske kohezijske politike, ker ni logično, da imamo dve kohezijski regiji, z različno stopnjo razvitosti, potem pa imamo skupni operativni program. To ne gre. Poslanci so se že enkrat odločili, kajne, da je treba imet za vsako regijo poseben program in upam, da bo v tej smeri šla debata tudi v prihodnje. In še beseda o širitvi – mi pozdravljamo širitveni proces. Razumemo ga kot najmočnejše politično orodje Evropske unije, ampak, naše skupne evropske vrednote ne morejo biti predmet pogajanj. Mi smo se na tem področju najbrž že dvakrat, pravzaprav trikrat, zmotili. Hvala lepa.
Hvala lepa tudi vam, gospod Horvat, za vašo razpravo in pa mnenje. Sicer nisem razbral direktnega vprašanja, ampak mogoče bo še v nadaljevanju želel gospod Božič kaj dodat. Izvolite, gospod Božič.
Dobran Božič
Gospod predsednik, hvala lepa. Ja, torej, točno vprašanje oziroma dileme, s katerimi se mi in se na Vladi soočamo in razpravljamo in ne samo na Vladi, tudi v evropski skupnosti, kjer se ravno razpravljamo, ali želimo kohezijsko tradicionalno politiko, ki nekako mogoče ne gre v tisto smer, da bi Evropa postala glavni igralec v tem globalnem svetu in mogoče dajemo še premalo za razvoj, za nove tehnologije, digitalizacijo ali pa mlade, kajne, torej in vedno, komisar pravi, / nerazumljivo/ pravi, vreča je ena in zdaj torej, iz te vreče, če hočemo dat več na kohezijo, moramo nekje vzet – ali vzamemo Erasmus ali digitalizacija ali nekje drugje, torej nekje moramo dat. In druga zadeva je, da se je zgodil brexit in, zdaj koliko smo mi vsi pripravljeni dodat zraven za razliko v brexitu. Torej, koliko se države, ste pripravljene danes iz vašega proračuna dat, da pokrijemo brexit in da damo še več v razvoj in za globalnega igralca. Res je tukaj, da moramo tudi vedet, da imajo pomembno vlogo  (nadaljevanje) torej enakovredno, ampak pomembnejšo vlogo mogoče neto plačnice, ki, ker če smo videli, da so sredstva, ki gredo gor torej na določenih področjih tudi za dvakrat tudi oni morajo dvakrat več plačati torej, če so neto plačnica morajo dvakrat več plačati. Potem tudi reče, v redu, če jaz že krepko več plačujem tudi, zaradi brexit in vsega ostalega imam pa mogoče željo, da dam več v Erazmus, da dam več v mlade, razvojno politiko in vsekakor našo varnost. So diskusije, ki se krepko o tem pogovarjamo, razpravljamo in se dogovarjamo in je vedno neki kompromis tako kot pri našem proračunu, državnem proračunu, ki ga imamo je vedno neki kompromis, ki ga naredimo. Moram povedati, da Slovenija se absolutno zaveda pomena kohezijske politike in razvoja podeželja in to jasno vedno poudarjamo. Tudi povemo, da padci ne smejo biti tako strmi in tako enkratni in da je to treba iti postopoma. Mislim, da smo zelo uspešni bili pri tem torej ne glede na zmanjševanje kohezivne politike smo pri vseh teh državah, ki bomo utrpeli neki manjši padec pri kohezivni politiki opravili dobro delo in bo ta padec verjetno minimalen, kar se tiče tudi ostalih. Potrebno je še enkrat poudariti, da iščemo tudi druge rešitve. Torej, če gledamo, da ni samo v Sloveniji ta razlika med vzhodom in zahodom recimo, če govorimo o kohezivni politiki tudi v celi Evropi je vidna in to je tudi recimo to srečanje treh morij pokazalo, da je v celi Evropi razlika med zahodom in vzhodom in da cela vzhodna Evropa potrebuje večje investicije v infrastrukturo, digitalizacijo in inovacije, kar tudi smo, je ta Vlada v to šla. Iščemo tudi druge investitorje, ki bi bili pripravljeni vložiti v razvoj tega tradicionalnega infrastrukturnega omrežja inovacij itd… Smo aktivni na vseh področjih in iščemo rešitve, da bi le ta vzhodni del Evrope, če gledamo v celoti le prišel čimprej v pravo razvitost in da bi to pomenilo novo povezljivost z zahodom. Kar se tiče širitvenega procesa. Naša stališča so jasna torej ne gre in ne sme iti za popuščanje v doseganju skupnih vrednot in kriterijev in tukaj smo jasni. Samo države kažejo jasno demokratično usmerjenost in vrednote Evropske unije so tiste, ki se lahko približujejo članstvu. Začetek postopka pogajanj pa še ne pomeni, da so članice EU in da pogajanja potekajo. Je pa jasen signal, da je Evropa odprta in da iščemo rešitve torej in stabilno okolje na tem področju. Mislim, da so jasne naše usmeritve in jasna smer kamor gremo.  Mogoče toliko, če še kaj pa dodam, samo povejte.
Hvala lepa, gospod Božič.  Gospod Horvat, izvolite.
Hvala, gospod predsednik.  Hvala za odgovore, gospod državni sekretar. Samo še eno vprašanje, saj ne bom težil. Sedaj ustanovljena je bila ena koalicija držav najbrž neformalna - kako se že imenuje prijatelji kohezije - kako to funkcionira in ali daje kakšno upanje za rezultate?
Dobran Božič
Imamo koalicijo držav prijateljev kohezije. Deluje torej mi se pogovarjamo in imamo skupna stališča kako bi delovali in kako dosegamo naše cilje. Res je pa, da tudi, ko predsedujete, če predseduje, potem država ne more biti del te koalicije, ker mora biti nevtralna in potem iščemo glasove kako je s tem. Ampak vseeno, jaz še vedno naj poudarim, da je tudi velik pomen na državah neto plačnicah, ki dajejo krepko večji prispevek in bodo morale tudi, zaradi brexita krepko povečati svoje prispevke v proračun.
Hvala lepa, gospod Božič. Preden dam besedo še državnemu sekretarju, mag. Igorju Maliju, bi vas rad obvestil, da gospod Franci Rosec nadomešča poslanka gospoda Francija Kepo.  Gospod Mali, izvolite.
Igor Mally
Najlepša hvala.  Samo še eden kratek odgovor gospodu Horvatu glede naslednje finančne perspektive. Tema tokratnega Evropskega sveta niso konkretno pogajanja je samo razprava o ambiciji kdaj končati pogajanja ali jeseni kot je bilo dogovorjeno na decembrsko Evropske svetu ali zaradi brexita in ostalih dogodkov, ki se dogajajo v EU naslednjič oziroma kasneje. Številke kot ste jih navedli ostajajo kot so, novih števil ni in ko bodo nove številke prišle se bodo šele konkretna pogajanja začela in ko se bodo konkretna pogajanja začela pridemo mi kot Vlada k vam v Državni zbor po mandat.   (nadaljevanje) To je bilo v predprejšnjih pogajanjih, v prejšnjih pogajanjih in bo tudi tokrat.  Kar se tiče razvoja podeželja in kohezije je tudi že kolega Dobran povedal stališče poznamo in stališče je znano smo proti predvsem prevelikemu znižanju / nerazumljivo/ za razvoj podeželja. Kar se tiče dveh OP, ki so bil omenjene. Poznamo pobudo, jo proučujemo skupaj s službo Vlade za regionalno politiko, moram pa priznati, da ne razumem vaše teze, da bo Vzhodna Slovenija potegnila ta kratko. Tukaj se pa ne strinjam.  Samo toliko. Hvala.
Hvala lepa, mag. Mali. Želi besedo še kdo od poslancev? Ugotavljam, da ne.  Zaključujem razpravo.  Na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi: »Odbor za zadeve EU se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta EU za splošne zadeve, ki bo v Luksemburgu dne 18. 6. 2019 in jih podprl.«  Prosim, da glasujemo z glasovalnimi napravami skupine A in sicer članice in člani Odbora za zadeve EU s številkami od 1 do 20. Glasujemo.  Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet.  S tem končujem 1. točko dnevnega reda.  Besedo dajem podpredsednici Odbora za zunanje zadeve, gospe Moniki Gregorčič.  Izvolite, Monika.
PREDSEDNIK IGOR PEČEK
Tanja Strniša
Hvala za besedo spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Svet bo naslednji teden obravnaval pomembno točko in sicer Predlog Uredbe o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, kjer je predsedstvo napovedalo poskus sprejema delnega splošnega pristopa. Zakaj samo delnega splošnega pristopa? Iz tega dogovora so izvzete določbe, ki se nanašajo na pogajanja o predlogu Uredbe o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021-2027. Se pravi, to kar se odloča v drugih sestavah sveta. Kako kaže? V času pogajanj v okviru delovnih skupin in na odboru namestnikov stalnih predstavnikov je bil dosežen kar velik napredek. Tudi mi menimo, da je kompromisni predlog predsedstva zelo dobro izhodišče za doseganje delnega splošnega pristopa, kar upošteva večino pomislekov, ki smo jih tudi mi kot Slovenija izrazili v dosedanjih pogajanjih. In sicer, pomembno je, da se znižajo zahteve za pripravo posebnih dokumentov v zvezi z malim priobalnim ribolovom pri pripravi operativnega programa za ribištvo. Se pravi, da se administrativno zadeve precej poenostavljajo. Da se vključuje tudi možnost podpore za pridobitev ribiških plovil za ribiče, se pravi za nakup pod določenimi pogoji. In sicer za mlade ribiče, za tiste, ki prvič kupujejo plovilo, ki ni novo, ampak je novejše… rabljeno plovilo. Zvišuje se tudi stopnja intenzivnosti pomoči za take investicije. Razširitev možnosti financiranja za zbiranje podatkov na področju ribištva. Pomembno je pa tudi, da je zdaj v kompromisnem predlogu, da se tudi nepovratna sredstva lahko dodeljujejo za vsa podjetja na področju akvakulture in za mala in srednje velika podjetja na področju predelave ribiških proizvodov. Namreč, komisija je tukaj predvidela samo finančne inštrumente.  Za nekatere kompenzacije se predvideva 100 % sofinanciranje in nekoliko se razširi možnost podpore za lokalni razvoj. To je ta ukrep CRR(?) in sicer tudi za tiste skupnosti, ki se ukvarjajo z akvakulturo, kjer se tudi predlaga 100 5 stopnjo financiranje za tekoče stroške delovanja teh lasov.  Zdaj, kaj pa je še odprto? Odprto je še to, da mi še želimo, mi si še zmeraj prizadevamo in bomo tudi na svetu izpostavili, da bi želeli, da je ta dovoljena pomoč za nakup plovil, da bi bila dovoljena tudi za, če nekdo že obstoječa plovila zamenja, ne samo, če samo šele prvič kupi plovilo in odprto je še to, namreč predsedstvo je predlagalo, da se 50 % lahko tak nakup financira.   Komisija je v predlogu predlagala 30 % in ker tukaj ni čisto enotnega stališča, niti med državami članicami, zna bit kompromis pri 40 %. Torej, glede na to, da je bil velik napredek dosežen, bo Slovenija, v kolikor bodo take rešitve, kot so zdaj v kompromisnem predlogu oziroma kot se nakazujejo, tudi tak splošni pristop podprla. Druga točka bo namenjena predstavitvi komisije, sporočila, ki pomeni posvetovanje o ribolovnih možnostih za leto 2020, predstavijo se strokovne podlage in pristop, ki bo potem kasneje, konec leta, uporabljen v predlogih uredb komisije za določitev kvot in omejitev, kar se tiče ribolovnega napora v naslednjem letu. Mi, dokumenta še ni, mi bomo seveda pozorni na to, kaj se predlaga za Jadransko morje. Tretja točka bo pa poročilo predsedstva o napredku, ki je bil dosežen pod njihovim predsedovanjem, glede uredbe o strateškem načrtu za SKP oziroma na kmetijskem področju. Tukaj pa lahko povem, da je predsedstvo si tudi zelo prizadevalo, da bi bil dosežen delni splošni pristop, vendar je še preveč odprtih vprašanj in nesoglasij med državami članicami in Evropsko komisijo kot predlagateljico. Za Slovenijo je bil kompromisni predlog, kakršnega je pripravilo romunsko predsedstvo, ugoden, in bi ga bila najbrž pripravljena podpret, vendar kot rečeno, tega ne bo in bo samo poročilo. Hvala lepa.
Hvala lepa, gospa Strniša. Zdaj pa odpiram razpravo poslank in poslancev. Želi kdo besedo? Izvolite, gospod Boris Doblekar, imate besedo.
Hvala lepa za besedo. Jaz bi samo državno sekretarko vprašal, torej, to bodo spodbude oziroma pomoč za mlade ribiče, nekako je ocena, da bo to 40 % sofinancirano oziroma pomoč pri nakupu rabljenega plovila, pa me zanima, za katere oziroma katere mlade ribiče gre to? Za koliko stare ljudi? Pravzaprav mladi ribič, kajne, ali je to, ne vem, 20 let star, ali je to 30 ali lahko tudi 40, glede na to, da se naša populacija zelo stara, pa bi prosil za to pojasnilo. Upam pa, da bo dejansko sprejet ta neki kompromisni predlog 40 %, čeprav, seveda bi bilo »fajn«, da se vztraja na čim več, kajne? Hvala lepa.
Hvala lepa, kolega Doblekar. Mag. Strniša, izvolite.
Tanja Strniša
Hvala lepa za to vprašanje. Namreč, ta omejitev res ni, mislim, ta podpora ni brez omejitev in sicer, se predvideva, da se podpora lahko dodeli, če nekdo prvič kupi ribiško plovilo – se pravi, ne da ga že ima v posesti – in sicer za ribiče do 40 leta starosti, ki so pa vsaj 5 let že delal kot ribiči in sicer še naslednji pogoji, morajo biti doseženi – država mora imeti uravnoteženo ribolovno floto, se pravi, da ne sme imeti presežkov glede na / nerazumljivo/ ali pa, da ne sme imet prevelikega števila plovil glede na ribolovne vire, potem plovilo, ki se ga kupi, mora bit seveda opremljeno za morski ribolov in je moralo bit, ribiško plovilo, vsaj v treh zadnjih koledarskih letih pred letom prodaje – samo trenutek – je moralo biti registrirano in ne sme biti večje kot 24 metrov. No, saj mi sploh nimamo zdaj večjih plovil kot 24 metrov in tako da ni, ne pridejo v poštev za enkrat prav vsi, ki so, recimo do 40 let stari. Mi, pravimo, da bi moralo bit za te ribiče možnost, tudi če že imajo plovilo, da bi imeli možnost zamenjat za mlajše plovilo in jaz upam da, ni dosti takih držav kot naša, ki bi to podprla in je problem dobit potem tisto kvalificirano večino, ampak ves čas izpostavljamo, da bi bilo vsaj za mali priobalni ribolov, recimo za te majhne ribiče, za majhna ribiška plovila, možno, da kupiš  (nadaljevanje) rabljeno plovilo oziroma drugo plovila in če si ga že imel, da ga zamenjaš za mlajše. Da bi nekako s tem pomladili floto. Hvala lepa.
Hvala lepa. Prosim, kolega Doblekar, izvolite.
Hvala lepa za to pojasnilo. Vedno se vrag skriva v podrobnostih, zato sem tudi rekel, da bom to vprašal, da se to malo bolj razloži, kajti ko nas tako javnost spremlja ali pa v tem primeru je verjetno to zanimanje ribičev, ko se reče, da bodo to spodbude oziroma pomoč za mlade ribiče verjetno kdo zelo hitro zastriže z ušesi in pričakuje morda preveč, zato se mi zdi prav, da se tudi podrobno nekako razloži kakšna je dejanska situacija. V teh podrobnostih se skriva še marsikaj. Upam pa in želim, da boste dosegli čimveč za dobro naših ribičev, predvsem mladih oziroma tistih, ki bi si želeli malo posodobiti. Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod Doblekar. Želite še dodatno pojasniti?
Tanja Strniša
Mogoče samo en stavek. Do sedaj pa sploh ni bilo možno, nikakor. Sedaj je pa zelo omejeno. Še vedno pa obstaja možnost tako kot sedaj, da se v okviru teh CRD ukrepov oziroma lasov tudi kakšno plovilo pridobi. Hvala.
Hvala lepa. Želi besedo še kdo? Ugotavljam, da ne. Tako zaključujem razpravo in na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi: »Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za kmetijstvo in ribištvo, ki bo v Luksemburgu dne 18. 6. 2019 in jih podprl.« Začenjam glasovanje. Glasovanje poteka. Zaključujem glasovanje. Kdo je za? (8 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. S tem končujem 4. točko dnevnega reda. Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA SVETA O PODPISU V IMENU EVROPSKE UNIJE SPORAZUMA O ZAŠČITI NALOŽB MED EVROPSKO UNIJO IN NJENIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI NA ENI STRANI TER SOCIALISTIČNO REPUBLIKO VIETNAM NA DRUGI STRANI. Gradivo smo prejeli od Vlade dne 30. 5. 2019 na podlagi 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za njegovo obravnavo v Državnem zboru je danes.  Gradivo je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za gospodarstvo kot matičnemu delovnemu telesu. Slednji ga je obravnaval na 11. nujni seji dne 12. 6. 2019 in sprejel mnenje, ki smo ga prejeli. Prosim gospo Evo Štravs Podlogar, državno sekretarko na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, da nam predstavi predlog sklepa Sveta in zlasti predlog stališča Republike Slovenije. Prosim, izvolite.
Eva Štravs Podlogar
Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Spoštovane poslanke in poslanci! Uvodoma naj poudarim, da Slovenija upoštevajoč mnenje sodišča EU v zadevi mnenje 1/17 ne nasprotuje podpisu zadevnega sporazuma. V imenu Republike Slovenije bo sporazum predvidoma podpisal veleposlanik Republike Slovenije pri EU.  Kratko, morda samo ozadje poteka pogajanj in postopkov. Potrditev sklepov s strani Sveta EU je predviden na zasedanju Sveta za zunanje zadeve 25. 6. 2019. Gre za sporazum v deljeni pristojnosti EU in držav članic EU, ki ga podpišejo vse pogodbenice EU, torej države članice EU in Vietnam. Datum podpisa sporazuma za države članice je predviden 25. in 26. junij. Za EU in Vietnam pa konec meseca ob robu vrha G20 v Osaki.  Začetek veljavnosti sporazuma je vezan na zaključek postopkov v okviru EU in tudi v Vietnamu in tudi v državah članicah EU, torej tudi v Državnem zboru Republike Slovenije.  Nekaj besed morda samo še o vsebini sporazuma. Cilj sporazuma je ustvariti spodbudno okolje za nadaljnji razvoj naložb med pogodbenicama o doseganju ciljev trajnostnega razvoja ob upoštevanju visoke ravni varstva okolja in zaščite delovnih mest ter ustreznih mednarodno priznanih standardov.  Sporazum o zaščiti naložb obsega 200 strani. Sestavljen je iz preambule, štirih poglavij in trinajstih prilog. Torej je zelo obsežen. Sporazum ima podobno strukturo kot sporazum o zaščiti naložb s Singapurjem. Zajema zaščito naložb in reševanje naložbenih sporov med vlagatelji in državo, tako imenovani CS. Dostop do trga je urejen v sporazumu o prosti trgovini med EU in Vietnamom. Določbe sporazuma o reševanju sporov so pravno in postopkovno bolj dodelane kot v primeru sporazuma s Kanado in Singapurjem.  V razpravi v okviru Sveta EU so države članice izpostavile problem začasne uporabe sporazuma, spoštovanje človekovih delavskih pravic ter sedemnajst sektorjev izjem od načela nacionalne obravnave za Vietnam.  Začasna uporaba je v sporazumu predvidena kot možnost. Za začasno uporabo je potrebno oblikovanje posebnega sklepa, ki pa ga Evropska komisija še ni pripravila. Slovenija ne podpira začasne uporabe, ker glede na naravo in cilje sporazuma ni običajna. Pridržek izhaja tudi iz ustavne ureditve v Sloveniji.  Slovenija je na podlagi stališča Državnega zbora imela zadržke glede ICS. Sodišče EU je 30. 4. 2019 o zadevi mnenje 1/17 menilo, da je mehanizem ICS skladen s pogodbami EU. Mnenje sodišča EU so za države članice in institucije EU zavezujoča in zadevno mnenje je bilo upoštevano tudi pri pripravi predloga stališč do sklepov v podpisu.  Spoštovanje človekovih in delavskih pravic ter okoljski cilji so ključnega pomena v odnosu EU Vietnam, zato je v sporazumu obsežno poglavje o trgovini in trajnostnem razvoju. V primeru bistvene kršitve sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med EU in državami članicami in Vietnamom lahko pogodbenica na podlagi 57. člena slednjega sprejme ustrezne ukrepe tudi v zvezi z naložbenim sporazumom.  Morda še stavek o ekonomski učinkovitosti sporazuma. Menimo, da bo sporazum o zaščiti naložb skupaj s sporazumom o prosti trgovini izboljšal bilateralno sodelovanje med Slovenijo in Vietnamom in ustvaril nove priložnosti za povečanje relativno skromne trgovinske menjave in investicij med državama.  Glede na navedeno predlagam, da odbor podpre predlagani sklep, ki se glasi: »Republika Slovenija upoštevajoč mnenje sodišča EU o zadevi mnenje 1/17 ne nasprotuje predlogu sklepa Sveta o podpisu v imenu Evropske unije sporazuma o zaščiti naložb med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Socialistično republiko Vietnam na drugi strani, ne podpira pa začasne uporabe zadevnega sporazuma. Za podpis se pooblasti stalnega predstavnika Republike Slovenije pri Evropski uniji veleposlanika gospoda Janeza Lenarčiča.« Hvala lepa.
Hvala lepa tudi vam. Na 32. seji 11. 6. 2019 je gradivo obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in Evropske zadeve ter sprejela mnenje, ki smo ga prejeli. Za predstavitev mnenja Komisije Državnega sveta prosim članico komisije gospo Bojano Potočan. Izvolite.
Bojana Potočan
Hvala lepa, predsedujoči, za besedo. Tako kot ste povedali, je Komisija za mednarodne odnose in Evropske zadeve predstavljeni predlog stališča obravnavala in ga tudi soglasno podprla. V sami razpravi so člani pozdravili uravnotežen pristop EU do zaščite naložb in menili, da je bistveno, da bo sporazum zagotovil preprečevanje zniževanja standardov in visoko raven zaščite naložb. Člani komisije so izpostavili tudi pomen zaščite naložb za ustvarjanje pravne varnosti in predvidljivosti za podjetja, ki vlagajo v tujini.  Pozdravljajo tudi sklenitev sporazuma z Vietnamom, saj se zavedajo strateškega pomena te države kot ključne partnerice v EU v jugozahodni Aziji in Združenju ASEAN. Pričakuje se, da bosta imela tako EU, kot Vietnam gospodarske koristi od sporazuma. Člani so poudarili potencialni vpliv sporazuma na trgovino in naložbe ter odpiranje novih delovnih mest. Menili so, da je pomembno, da se zagotovi učinkovito uresničevanje standardov zaščite naložb na obeh straneh in zagovarjali stališče, da pa sporazum ne sme omejevati temeljnih standardov dela in konvencij Mednarodne organizacije dela ter spoštovanja temeljnih pravic delavcev na obeh straneh. In kot sem rekla, smo predlog stališča soglasno podprli. Hvala.
Hvala lepa tudi vam. Zdaj pa odpiram razpravo kolegic poslank in poslancev. Želi kdo besedo? Ugotavljam, da ne, potem pa dovolite tudi meni eno vprašanje kot članu odbora. V bistvu bi rad mogoče na začetku izpostavil pa pravzaprav podprl in pohvalil stališče Republike Slovenije glede tega, da ne podpiramo začasne uporabe tega sporazuma, ker vemo kakšne so že mogoče v preteklosti bile izkušnje na tem področju kadar smo se recimo odločili tudi za nasprotno kot je, tako da stališče tukaj ministrstva sigurno podpiram. Kaj pa, kaj se lahko zgodi v primeru recimo pa, da vse ostale članice ne bi v doglednem roku ratificirale tega sporazuma? Vemo namreč, da Evropska komisija podpisuje v imenu evropske, osnovni sporazum. A se to lahko zgodi, ali to ni možno? Saj gre za čisto kratko vprašanje.  Mogoče gospa, prosim.
Gospa _________
Hvala lepa za vprašanje in za mnenje. Zdaj, glede na specifiko vprašanja in tudi strokovnost, bi jaz res prosila za odgovor strokovno sodelavko, ki je ekspertka na tem področju. Hvala. Gospa mag. Monika Jakše.
Prosim, izvolite.
Monika Jakše
Ja, hvala lepa. Zdaj takole – Sporazum o zaščiti naložb, je sporazum deljenih pristojnosti in ta sporazum glede na to, da za enkrat ni predvidene začasne veljave, ne bo uveljavljen, dokler ne bodo vse članice ratificirale sporazuma oziroma zaključile svojih notranjih postopkov. Vse države podpisnice so pa torej Evropska unija, kar pomeni potrditev v svetu in parlamentu, vse države članice Evropske unije in tudi Vietnam. In dokler postopek ni zaključen, sporazum ne začne veljati, kakšne so pa druge možnosti, je pa potem vprašanje glede na časovnico. Ni pa časovne omejitve. Tako tudi kot pri CETI ne za ta ratifikacijski postopek. Hvala.
Hvala lepa za pojasnilo. Ker interesa za razpravo ni, zaključujem razpravo in na glasovanje dajem predlog stališča k tej točki dnevnega reda, ki se glasi: »Republika Slovenija upoštevajoč mnenje sodišča Evropske unije v zadevi Mnenje 1/17 ne nasprotuje predlogu sveta o podpisu v imenu Evropske unije Sporazuma o zaščiti naložb med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Socialistično republiko Vietnam na drugi strani in ne podpira začasne uporabe zadevnega sporazuma.« Glasujmo. Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Stališče je sprejeto. Hvala lepa gospa državni sekretarki. S tem končujem 5. točko dnevnega reda. Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO OSNUTKA KONVENCIJE O PRIZNAVANJU IN IZVRŠEVANJU TUJIH SODNIH ODLOČB V CIVILNIH ALI GOSPODARSKIH ZADEVAH. Gradivo smo prejeli od Vlade dne 4. 6. 2019 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnih zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za njegovo obravnavo v Državnem zboru je danes. Gradivo je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za pravosodje kot matičnemu delovnemu telesu. Slednji ga je obravnaval na 9. seji dne 12. 6. 2019 in sprejel mnenje, ki smo ga prejeli.  Zdaj pa besedo dajem ministru gospodu dr. Iztoku Puriču
Iztok Purič
Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! V skladu z dogovorom z ministrico resorja in v skladu z dogovorom na Vladi predajam na to vsebino te točke besedo kolegu iz pravosodnega ministrstva. Izvolite.
Hvala lepa minister Purič. Besedo ima mag. Matija Vidmar, sekretar v Uradu za mednarodno sodelovanje in mednarodno pravno pomoč. Izvolite.
Matija Vidmar
Hvala, predsedujoči gospod Peček in hvala tudi ministru Puriču za možnost, da predstavim naše gradivo. Spoštovani poslanke in poslanci! Pred vami je osnutek konvencije o priznanju in izvrševanju tujih sodb v civilnih in gospodarskih zadevah. Osnutek konvencije, ki se oblikuje v okviru haaške konference za mednarodno zasebno pravo, zasleduje enega temeljnih ciljev mednarodnega zasebnega prava, to je pravosodno sodelovanje z namenom okrepitve pravne predvidljivosti v čezmejnih pravnih razmerij v civilnih in gospodarskih zadevah. Trenutno na svetovnem nivoju ne obstaja enotno pravilo glede priznanja in izvršitve sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah. Področje spada v izključno pristojnost, izključno zunanjo pristojnost Evropske unije, pogajanja v imenu Evropske unije vodi Evropska komisija, pri čemer države članice usklajujejo koordinirana stališča Evropske unije na sestankih pristojne delovne skupine sveta Evropske unije v Bruslju kot tudi na koordinacijskih sestankih v Haagu. Trenutno poteka v Haagu 22. diplomatska konferenca haaške konference za mednarodno zasebno pravo za sprejem konvencije kjer bodo zaključna pogajanja na podlagi osnutka besedila konvencije, ki je bil izpogajan na zadnji posebni komisiji v maju 2018. Konvencije predvideva učinkovit sistem priznanja in izvrševanja tujih sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah s čimer bo omogočeno kroženje teh odločb. Določa namreč enotne kriterije za priznanje in izvršitev in omejeno število razlogov za priznanje, za zavrnitev priznanja in izvršitev. Če sodna odločba namreč ne more biti priznana ali izvršena, ker ne izpolnjuje kriterije za to, lahko stranka vseeno še zahteva priznanje in izvršitev v skladu z nacionalnimi pravili. To pomeni, da konvencija določa minimalne standarde priznanja in izvršitve, sodne odločbe države pa gredo lahko dlje kot določa konvencija. S temi pravili bo na globalni ravni omogočen dostop do sodišč preko okrepljenega pravosodnega sodelovanja. Na ta način se bodo zmanjšali riziki in stroški povezani s čezmejnimi pravnimi razmerji in reševanjem čezmejnih sporov. Nova konvencija bo omogočila tožniku, ki bo uspel s tožbenim zahtevkom, da bo lahko sodne odločbe izvršil v vseh državah pogodbenicah, s tem bo na volji enoten sistem in en bo več prihajalo do podvajanja postopkov v vseh državah pogodbenicah. Če to razložim malo bolj plastično, v sedanjem sistemu se lahko zgodi, da podjetje uspe v sodnem postopku, vendar pa ne more sodbe priznati in izvršiti v tretji državi, kar pomeni, da bi morala za uveljavitev svojih interesov v tretje države zopet začeti sodni postopek, postopek priznanja in izvrševanja bo tako hitrejši in tudi cenejši, na primer, če bo slovensko podjetje ali fizična oseba uspela v sodnem postopku pred slovenskimi sodišči bo ta sodba priznanja izvršljiva v vseh državah pogodbenicah zgolj na podlagi konvencije, ki je pred nami in tako ne bo treba kot sedaj preučiti vsakokratno zakonodajo tretje države, ki ureja priznanje in izvršitev tujih odločb, s čimer bodo prihranjeni stroški pravnega svetovanja v tujini. S tem se bodo zmanjšali riziki in stroški povezani s čezmejnim reševanjem sporov, saj bo na podlagi teh enotnih pravil mogoče predvideti okoliščine na katerih bo sodba priznana. Na ravni EU področje priznanja in izvrševanja ureja uredba Bruselj 1A, za države EFTA pa nova   (nadaljevanje) Luganska konvencija. Na konferenci bo konvencija sprejeta, ne bo pa še podpisana s strani Evropske unije, šele v kasnejši fazi bo sledil podpis konvencije s strani Evropske unije na podlagi pooblastila Sveta Evropske unije. To bo predvidoma trajalo kar 2 leti, namreč, ker to morajo ravno tako pristojne delovne skupine Sveta EU obravnavati, da pride do podpisa in potem, ko pride do podpisa mora iti konvencija še odobrena, tako da potrebujemo, potem še sklep sveta o odobritvi po domače povedano o ratifikaciji. Podobno smo že nekaj let nazaj imeli primer, ko smo odobrili sklep sveta o odobritvi Haaške konvencije z dne 30. junija 2005 o sporazumih o izbiri sodišča to je ravno tako del Bruselj 1.a, vendar kot sedaj gre ta konvencija širše ne gre samo za vprašanje izbire sodišča, vendar gre tudi za vprašanje priznanja in izvršljivosti sodnih odločb. Pogodbenica konvencije bo Evropska unija, države članice pa bodo zavezane na podlagi članstva do Evropske unije sprememb nacionalnih predpisov ni pričakovati za to. To je vse. Odprt sem za vaša vprašanja.  Izvolite.
Hvala lepa, mag. Vidmar.  Na 32. seji dne 11. 6. 2019 je gradivo obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter sprejela mnenje, ki smo ga prejeli. Za predstavitev mnenja Komisije Državnega sveta prosim članico komisije gospo Bojano Potočan.  Izvolite.
Bojana Potočan
Hvala lepa, še enkrat predsedujoči, za besedo.  Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve je soglasno sprejela mnenje, da podpira predlog stališča Republike Slovenije do predstavljenega osnutka konvencije. Člani so še posebej pozdravili poenotenje pravil s področja mednarodnega zasebnega prava, ki so potrebna za pravilno delovanje tudi notranjega trga. Enotni sistem sodne pristojnosti priznavanja izvrševanja sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah bo omogočil, da ne bo prihajalo več do podvajanja postopkov v več državah. Postopek priznavanja in izvrševanja pa bo hitrejši in cenejši kot je bilo že predhodno predstavljeno. Tudi na naši komisiji je bil natančno razložen postopek odločanja o priznavanju oziroma zavrnitvi takega priznavanja kot je zelo natančno predlagatelj tudi že predstavil danes. Pomembno se nam je zdelo, da so kriteriji za priznavanje in zavrnitev sodnih odločb določeni v drugem poglavju osnutka konvencije, kar bo po našem mnenju bistveno olajšalo izvrševanje sodnih odločb.  Hvala lepa.
Hvala lepa. Sedaj pa odpiram razpravo kolegic in kolegov. Želi kdo besedo? (Ne.) Zaključujem razpravo. Obveščam vas, da sejo prekinjam za 10 minut. Sejo bomo nadaljevali ob 10.35.  Hvala lepa.
Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, nadaljujemo z prekinjeno 6. točko dnevnega reda. Ker interesa za razpravo ni več, dajem na glasovanje predlog stališča k tej točki dnevnega reda, ki se glasi: »Republika Slovenija podpira besedilo osnutka konvencije in podpira njen sprejem. Področje spada izključno v pristojnost Evropske unije, zato pogajanja v imenu Evropske unije vodi Evropska komisija, skupaj s predsedstvom Sveta Evropske unije.« Glasujemo. Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je stališče sprejeto. Hvala lepa vsem, s tem končujem 6. točko dnevnega reda. Prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA - POROČILO O IZVAJANJU EVROPSKE KOHEZIJSKE POLITIKE 2014–2020 ZA OBDOBJE OD JANUARJA 2014 DO KONCA MARCA 2019 IN POROČILO O IZVAJANJU AKCIJSKEGA NAČRTA ZA POSPEŠITEV ČRPANJA SREDSTEV IZ OPERATIVNEGA PROGRAMA ZA IZVAJANJE EVROPSKE KOHEZIJSKE POLITIKE V OBDOBJU 2014–2020. Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade, dne 7. 6. 2019. Prosim dr. Iztoka Puriča, ministra brez resorja, pristojnega za razvoj, strateške projekte in kohezijo, da nam predstavi omenjeni poročili.  Prosim, izvolite.
Iztok Purič
Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Danes je pred vami četrtletno Poročilo o izvajanju kohezijske politike za prvi kvartal letošnjega leta in ob tem bi vam želel povedat, da v nadaljevanju, ob poročilu, bi podal še nekaj podatkov, glede na to, da smo junija meseca, da razpolagamo že z, bom rekel svežimi podatki za mesec maj. Glede na to, da so podatki, bom rekel, spodbudni, bi tudi iz tega razloga to rad danes povedal. Je pa res, če pogledamo od leta 2014, je Vlada sprejela v dogovoru z Državnim zborom, so ta redna poročila o izvajanju evropske kohezijske politike, vsake tri mesece. Tako ima zlasti Državni zbor - poslanke in poslanci – to možnost, da tako vsebinsko, kot tudi časovne in finančne komponente črpanja evropskih sredstev tekoče spremljajo in na podlagi vaših priporočil, ugotovitev in usmeritev, se tudi z veseljem te usmeritve in priporočila tudi upoštevamo pri svojem delu. Največkrat se govori o višinah o sredstvih črpanja in zato bi se kar osredotočil na stanje ob koncu marca letošnjega leta. Do tega datuma, zadnjega marca 2019, smo izdali za 2,4 milijarde evrov odločitev o podpori, kar predstavlja 77 % vseh razpoložljivih sredstev v tej finančni perspektivi. Od 3 milijarde 68 smo v bistvu odločitev sprejeli že za 2,4 milijarde evrov, kar je - kot sem že dejal – 77 %. Resorji, se pravi, posredniški organi, so na tej podlagi, na tej osnovi sklenili pogodb v znesku skoraj 2 milijard, kar predstavlja 63 %, kar pomeni, da to gre za konkretne projekte, ki so v fazi, nekateri so se končali, nekateri so v teku kar, kot sem rekel, čez polovico. In ti projekti, ki so aktivni, že generirajo konkretne izdatke. Na osnovi teh sklenjenih pogodb so projekti generirali, se pravi izplačila iz državnega proračuna, kar po domače pomeni končani projekti, ki so dosegali tisti nivo dokončnosti, da so zaprosili za povrnitev sredstev iz državnega proračuna, pa znašajo na ta datum, omenjeni datum 679 milijonov evrov in če k temu dodamo finančne inštrumente pridemo na 740 milijonov evrov. Ministrstvo za finance je certificiralo izdatke, se pravi izdatke z vso ustrezno dokumentacijo proti Evropski komisiji za 600 milijonov evrov, kar pomeni 20 % celote razpoložljivih alokacij. In če se vrnem na tisto kar sem omenil, da podam še nekaj podatkov iz letošnjega maja, konca maja izplačila iz proračuna so poskočila na višini 782 milijonov, to se pravi dobre 100 milijonov je teh izplačil v teh dveh mesecih poteklo, kar predstavlja že kar dobro četrtino vseh razpoložljivih sredstev in tisti največji skok smo pa dosegli pri certificiranju izdatkov, se pravi povratna sredstva od Evropske komisije nazaj v naš državni proračun in smo na višini 722 milijonov, kar predstavlja 24 % razpoložljivih sredstev. Tisto kar je vedno predmet debate in ali smo v časovni stiski ali stvari potekajo prepočasi na vsak način se zavedam, da vsa statistika jo lahko tolmačimo iz enega ali drugega konca, bi pa rekel, da glede na izkušnje zlasti mojih sodelavk in sodelavcev, ki so že v tretjem obdobju tega našega sodelovanja pri črpanju evropskih sredstev, zagotavljajo, da nismo nič počasnejši ne hitrejši kot v preteklih obdobjih in glede na to, da je pravilo koriščenja M plus 3, se pravi, da imamo časa do leta 2023 in smo v tem trenutku skoraj ravno na polovici obdobja smo prepričani vsi skupaj, da bomo ta sredstva uspešno počrpali. Tisto, kar je pa, jaz mislim, skupen interes vseh nas v državi, da ta sredstva pametno naložimo zlasti pa da jih finančno iztržimo, kar je v bistvu glede na investicijsko sušo velik interes na vseh nivojih, zlasti, ko človek hodi po terenu in se srečuje z župani, ugotavlja, da teh potreb je za bistveno več kot je vseh sredstev za celotno finančno obdobje zlasti na teh temeljih osnovnih funkcijah lokalne skupnosti, se pravi vodovod, kanalizacija, meteorne vode in tako naprej in če se potem spustimo na vsa področja od razvoja inovacij, kjer so tudi ogromne zahteve, potrebe realne in zadnjič o športni infrastrukturi, ko govorimo in o kulturi in tako naprej, se teh potreb realnih razvršča v zneske, ki z vidika razpoložljivih sredstev presegajo zmožnosti, še zlasti zato, ker se v zadnjem času veliko govori tudi o naslednji finančni perspektivi kjer v bistvu statistika vzhodne in zahodne kohezijske regije, zlasti zahod kaže dokaj slabo in v bistvu lahko v večernem(?) scenariju tudi zgubimo kar znaten del teh sredstev. Tisto, kar želim še v tem trenutku na začetku poudariti, je to poročilo o izvajanju akcijskega načrta za pospešitev izvajanja operativnega programa, bi samo navrgel nekaj tistih zadev, ki smo jih   (nadaljevanje) skupaj in jih skupno ugotavljamo, da so problematične. Zlasti to pospeševanje, pošiljanje zahtevkov za povračilo Evropski komisiji in ta trend v tem trenutku s teh podatkov izhaja, da ta trend se izboljšuje v navezi z naslednjo točko, razvoj tega našega zloglasnega informacijskega sistema, s kateri se ukvarjamo še danes in je kljub kadrovskim in organizacijskim spremembam prinesel izboljšave, nismo pa še… daleč od tega, da bi lahko rekli, da smo zadevo odkljukali do konca, ampak te podatki kažejo, da se stvari izboljšujejo. Kar zadeva mene osebno, bom rekel nisem zelo zadovoljen, ali pa, da bi z veliko vehemenco govoril o velikih uspehih. Gre za kompleksne stvari, ki niso od danes in daleč od tega, da bi hotel kaj za nazaj govoriti, ker problemi so danes in tukaj in zato z veliko prizadevnostjo zaposlenih se problemi tekoče rešujejo. Je pa dejstvo, da zlasti, ko govorimo o tem informacijskem sistemu, so zastoji nastali znotraj kompleksnega sistema in kot sem že rekel, v tem obdobju so se stvari izboljšale. In se tudi rezultatsko to izkazuje.  Sočasnost, mislim ena od točk akcijskega načrta tudi govori, kaj je prednostna obravnava načrtovanih operacij v postopkih, ki potrebujejo okoljske presoje, se pravi so večje sodelovanje in napor ali pa bom rekel pritisk na Ministrstvo za okolje in Agencijo Republike Slovenije za okolje. Mislim, da če gledamo kot celoto in sam osebno gledam, da je to skupen projekt, je potrebno razumeti, da je ta resor pred velikim pritiskom, saj vodi po eni strani projekte, po drugi strani pa znotraj resorja rešuje tudi – bom rekel, saj poznate ustrezna okoljevarstvena soglasja, tako na področju ARSA, kot tudi Agencije za vode. Tam se projekti ustavljajo zaradi teh postopkovnih problemov in vse skupaj zavlačuje in meče tudi slabo luč na celotno realizacijo črpanja evropskih sredstev. Mi smo s tega vidika kar je v naši pristojnosti, šli vsem skupaj, tudi ostalim resorjem, zlasti pa MOP v sodelovanju. Povečali smo kvoto zaposlenih s tehnične pomoči za 20 zaposlenih, ker se tega problema resno zavedamo in da skupaj bomo dosegli dokončne cilje. Druga stvar pa tudi, da smo nekaj poenostavili pri tem, pri uporabi teh sredstev, eno večjo fleksibilnost in avtonomnost posameznih resorjev. Zdaj, zelo na kratko bi rekel, to je v grobem tisto, kar želim v uvodu povedati. Je pa z menoj Bojan Suvorov, Direktor Urada za kohezijsko politiko, ki bo kakšno stvar še dodal in tudi sva na voljo na vprašanja. Preden bi pa zaključil, bi pa želel samo nekaj podatkov, ki jih na prejšnji seji odbora nisem povedal in glede na vprašanje spoštovanega poslanca Pogačnika v zvezi z evropskim teritorialnim sodelovanjem, t. i. INTERREG. To je znotraj naše dejavnosti cilj 2, ki ga premalokrat omenjamo in mi je res resnično žal, ker gre za primer odlične prakse in realizacije. To so programi, v katerih Slovenija sodeluje – gre za 13 programov evropskega teritorialnega sodelovanja, štiri čezmejna, pet transnacionalnih in štiri med regionalnih in tisto, kar vam je najbolj poznano iz okolja, so te t.i. čezmejni programi Italija - Slovenija, Madžarska – Slovenija, Avstrija – Slovenija in Slovenija – Hrvaška. Tisto, kar želim izpostaviti je, da tri te čezmejne programe kot organ upravljanja vodi Slovenija že drugo finančno obdobje. Čezmejni program Slovenija Italija pa vodijo Italijani s sedežem v Trstu in v vseh teh programih sodeluje preko 800 partnerjev z obeh strani konkretnih mej.  Tisto kar se mi zdi najbolj pomembno izpostaviti je, da smo v tem trenutku dodeljenih sredstev v procentih 100 %, 96 %. Z Hrvaško je to s 100 % zaprto, nekaj manjka pa še pri sodelovanju z Avstrijo in Madžarsko. Tako da lahko rečem, da smo tu uspešni in tudi primer dobre prakse je, da to medsebojno sodelovanje gradimo tudi na teh projektih.  In tisto, s čimer bi zaključil, ni pa preveč za poudarjati, je, da je naš vložek v vseh teh projektih tako transnacionalnih in medregionalnih dobrih 62 milijonov, izplena je pa bistveno več, kar kaže na to, da je – veste, to je lepo slišati, ampak nasprotna stran tudi te podatke ima pred seboj in velik angažma naših akterjev je prispevala in dobro sodelovanje in povezava z različnimi partnerji je privedla do tega, da je naš izplen res nadvse odličen. Toliko bi samo na to temo. Hvala lepa.
Hvala lepa, dr. Purič. Preden odprem razpravo članic in članov odbora, dajem besedo še ostalim povabljenim na sejo. Pred tem pa bi vas rad še obvestil, da sem prejel pooblastilo Poslanske skupine SAB, in sicer poslanec Vojko Starović nadomešča poslanca mag. Andreja Rajha.  Prosim pa vas, da ko dobite besedo se najprej predstavite za izdelavo dobesedne zapisa seje. Prosim izvolite. SAŠA HEATH-DRUGOVIĆ: Moje ime je Saša Heath-Drugović in sem tukaj v imenu Združenja mestnih občin za predstavitev podatkov o mehanizmov celostnih teritorialnih naložb.  Ta mehanizem se je začel izvajati v letu 2017, vendar beleži zelo lepe rezultate. Sredstva, ki so namenjena mehanizmu, so v potrjevanju? v višini 72 %, 56 % sredstev je že zajetih v odločitvah ob podpori, del teh projektov pa je tudi že dobil pogodbe, 16 % denarja pa je v obravnavi, torej se dokumenti še pregledujejo in odobravajo. Torej, v celotnem mehanizmu, ki se je začel v letu 2017 imamo za povabila, ki so predvidena za jesen na voljo le še 28 % vsega denarja, kar kaže na zelo dober uspeh mehanizma.  Če pogledamo doseganje kazalnikov. Večina kazalnikov je že doseženih, nekateri so doseženi mejno že po dveh povabilih, zadnji kazalnik pa bo dosežen še s tretjim povabilom. Tako da lahko rečemo, da je to en ekstremno dober primer dobre prakse, kjer imamo dobro izražen pristop boton – up?, se pravi, da tisto kar potrebujejo občine in se potem izvajajo projekti iz evropskih sredstev. Tudi z konceptom neposrednih potrditev z usklajevanjem z resornimi ministrstvi so kvalitetnejši projekti in vsesplošno ocenjujemo, da delo na mehanizmu poteka zelo dobro, kakor tudi sodelovanje z organom upravljanja in posredniškimi organi tako na nivoju izvajanja mehanizma v tej finančni perspektivi kot tudi v pripravah na naslednjo finančno perspektivo. Hvala lepa.
Hvala lepa tudi vam. Sedaj odpiram razpravo. Želi besedo kdo od kolegic in kolegov? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.  Ugotavljam, da se je Odbor za zadeve Evropske unije seznanil s poročilom o izvajanju evropske kohezijske politike za obdobje od januarja 2014 do 2019 in poročilom izvajanja akcijskega načrta za pospešitev črpanja sredstev iz operativnega programa za izvajanje kohezijske politike v obdobju 2014-2020. Prosim, da glasujemo. Ne glasujemo. Ni potrebno.  Se opravičujem. Menil sem, da moramo o poročilu še glasovati. Hvala lepa še enkrat za poročilo. S tem končujem 7. točko dnevnega reda in 47. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Hvala lepa še enkrat vsem. Želim vam lep dan še naprej.