Lep pozdrav vsem!

Pričenjam 12. nujno sejo odbora. Obveščam vas… Opravičil nimamo za današnjo sejo. Imamo pa samo na seji kot nadomestni član odbora je Iva Dimic pooblastila Blaža Pavlina, ki bo z nami sodeloval danes. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Vse navzoče lepo pozdravljam! S sklicem ste prejeli naslednji dnevni red - Predlog rabalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019.

Prehajamo torej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG RABALANSA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2019.

Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. vabljeni: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za finance in inšpektorat za delo. Obravnava poteka na podlagi 166. člena Poslovnika Državnega zbora, zainteresirano delovno telo.

Uvodno besedo bi prosil, ministrstvo za finance, Simono Poljanšek.

Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni vsi skupaj!

Politika oziroma struktura javnofinančnih prihodkov in odhodkov bo celovito predstavljena na seji matičnega odbora za finance, zato naj na tem mestu izpostavim zgolj ključne poudarke splošnega dela Predloga rebalansa proračuna za leto 2019, resorno ministrstvo pa bo predstavilo svoj finančni načrt v okviru posebnega dela Predloga rebalansa proračuna za leto 2019. Državni proračun je inštrument Vlade pri izvajanju večletne makroekonomske politike katere cilj je zagotavljanje stabilnih javnih financ in pospeševanje gospodarskega razvoja, pri čemer bodo predlagatelji posameznih finančnih načrtov programe in projekte skušali doseči znotraj razreza ekonomskih namenov odhodkov, fiskalne ovojnice in prioritet. Pri pripravi finančnih načrtov proračunskih uporabnikov so bile upoštevane tako zakonske obveznosti kot strateške usmeritve, ki izhajajo iz strategij in nacionalnih programov. Vlada s predlogom rebalansa proračuna zaradi bolje gospodarske napovedi v primerjavi z napovedjo pri sprejemanju proračuna za leto 2019 predvideva višje prihodke zaradi lani sprejetih predpisov in sklenjenih dogovorov s sindikati, pa se zvišujejo tudi izdatki. Vlada je tako pri pripravi rebalansa upoštevala sprejete ukrepe glede povprečnine, letnega dodatka in izredne uskladitve pokojnin, dogovor o politiki plač v javnem sektorju, višji minimalni dohodek in višjo minimalno plačo. Tako se v predlogu rebalansa proračuna za leto 2019 načrtuje 10 milijard 354 milijonov evrov prihodkov, ki izhajajo iz ocene pobranih prihodkov v preteklem letu ter jesenske napovedi Umar. Načrtovani prihodki so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2019 višji za 6,2 % ter 10 milijard 160 milijonov evrov odhodkov, ki so načrtovani v skladu z zgornjo mejo, ki jo je sprejel decembra lani Državni zbor z odlokom v okviru proračunov sektorja država. Načrtovani odhodki so v primerjavi s sprejetim proračunom višji za 4,8 %. S predlogom rebalansa za leto 2019 načrtujemo za državni proračun presežek v višini 193,6 milijonov oziroma 0,4 % BDP. Hvala.

Hvala lepa. Sedaj bi pa prosil ministrico, Ksenija Klampfer, za naše področje, delo, družino in socialo.

Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni! Predlog rebalansa proračuna za leto 2019 znaša za predlagatelja finančnega načrta, to je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti skupaj z organom v sestavi, to je Inšpektoratom Republike Slovenije za delo, 1,599 milijarde evra. Predlog rebalansa proračuna za leto 2019 je za 145,7 milijonov evrov višji od sprejetega proračuna za leto 2019 in 85,6 milijonov evrov višji od realizacije v letu 2018. Po nadskupinah tipov so v predlogu rebalansa proračuna za leto 2019 integralna sredstva za 150 milijonov evrov višja, kot je sprejeti proračun za leto 2019. Nižja od sprejetega proračuna za leto 2019 pa so namenska sredstva 2 milijonov evrov sredstva za 1,7 milijona in integralna sredstva slovenska udeležba za 542 tisoč evrov. Ministrstvo je skladno s sklepi Vlade z dne 20. 12. pripravilo predlog rebalansa proračuna za leto 2019 na nivoju predlagatelja finančnih načrtov, torej kot rečeno skupaj za ministrstvo in inšpektorat, vključno z obrazložitvami, pri čemer je upoštevan obseg določen v razrezu. Za ministrstvo je od skupne višine sredstev v predlogu rebalansa proračuna za leto 2019 zagotovljeno 1,593 milijarde evrov ali 99,6 vseh sredstev in za inšpektorat za delo 6,1 milijon evrov ali 0,4 % vseh sredstev. Od vseh sredstev predloga rebalansa proračuna za leto 2019 je namenjeno za zakonske obveznosti v pristojnosti ministrstva 95,4 vseh integralnih sredstev ministrstva, in sicer za transfere posameznikov in gospodinjstev, tako imenovane socialne transfere, skupaj s prispevki delodajalca za starševska nadomestila in denarna nadomestila brezposelnim 85 % vseh integralnih sredstev, to je 1,23 milijarde evrov. Za plačilo odškodnin obolelim za azbestozo po zakonu o odpravljanju posledic dela z azbestom 0,83 milijona evrov, za družinskega pomočnika doplačilo občinam 4,3 milijona evra, za plače ministrstva, inšpektorata skupaj 13,1 milijon evra, za delovanje javnih zavodov s področja zaposlovanja in socialnega varstva ter sklad, javni štipendijski razvoj, invalidski, preživninski sklad 132,5 milijona evra. Po politikah je ministrstvo skupaj z inšpektoratom v predlogu rebalansa proračuna za leto 2019 zagotovilo za politiko 20, socialna varnost 74 % vseh sredstev in politiko 10, trg dela in delovni pogoji 18,6 % vseh sredstev, torej skupaj za obe politiki 92,6 vseh sredstev. 6,9 % vseh sredstev je zagotovljenih za politiko izobraževanje in šport in 0,5 % ostalih sredstev za ostale politike. To sta številka 14 in 18. Največ se v predlogu rebalansa proračuna za leto 2019 v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2019 povečujejo sredstva na politiki 20, to je socialno varstvo, za 165,3 milijona evra, na politiki 18 kultura in šport se sredstva povečujejo za 389 tisoč evrov, na politiki 14 podjetništvo in konkurenčnost se sredstva povečuje za 114 tisoč evrov in politiki zunanja politika in mednarodno razvojno sodelovanje se planirana sredstva v višini 130 tisoč evrov, ki v sprejetem proračunu za leto 2019 niso bila planirana in sicer za predsedovanje Svetu EU v letu 2021.

V Predlogu rebalansa proračuna za leto 2019 se znižuje v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2019 sredstva na politiki 10(?) - trg dela in delovni pogoji za 19,1 milijon evra in na politiki 19 – izobraževanje in šport, kjer se sredstva znižuje za 1,1 milijon evra.

Največ sredstev je v predlogu rebalansa za 2019 namenjeno naslednjim programom: to so seveda družinski prejemki in starševska nadomestila – 37,2 vseh sredstev; socialne pomoči, nadomestila neposredno upravičencem – 4,3 %; PPZ varstvo brezposelnih oseb – 9,4 %; socialno varstvene storitve – 6,4 %; državne štipendije za nadarjene ter nagrade za trajnosti razvoj – 5,6; APZ spodbude za zaposlovanje in APZ kreiranje delovnih mest – oba programa skupaj 5,7 % vseh sredstev. Hvala.

Hvala lepa ministrici.

Sedaj pa odpiram razpravo članic in članov odbora. Izvolite.

Besedo ima gospod kolega Siter, izvolite.

Hvala lepa, lep pozdrav.

Jaz bi »štartal« iz enega zelo generalnega stališča, ki ga v Levici vedno znova in povsod, povsod poudarjamo – ta proračun in celotna politika Republike Slovenije je na napačni tračnici. Ta proračun oziroma ta rebalans pa je jasen pokazatelj tega, v kakšni smeri gremo. Na eni strani se povečujejo sredstva za orožje, na drugi strani pa razmišljamo, kje bi krpali luknje v razvoju in v sociali.

Zdaj, lotil se bom parih statistik, samo toliko da, preden preidem na specifična vprašanja in nekaj jih imam, bi samo rad orisal sliko, da bomo lažje si predstavljali, o čem govorim.

MORS-u se sredstva povečujejo za 40 milijonov in tukaj ne govorimo samo o plačah. Tukaj glavnino tega predstavljajo sredstva za strelivo in minska eksploziva in tako naprej, pa potem za nakup oklepnikov 4x4. 20 milijonov je predvidenih za 2019, v naslednjih letih pa še 6 milijonov, pa že lani se je zgodilo to nakazilo – 8,4 milijona. Radi se primerjamo z sosednjimi državami, pa se tukaj kar pozabimo primerjati z Avstrijo, ki ima na tem področju bistveno bolj napredno politiko mednarodne nevtralnosti, a(?) kar rezultira tudi v dejstvu, da ne rabijo vlagat visokih procentov svojega BDP-ja v orožje, ampak ga.

Kolega, nismo na, ne Odboru za obrambo / nerazumljivo/.

Prosim, če mi dovolite, da orišem sliko, zato, da bom lahko prešel, kvalitetno prešel na vprašanja in podprl vlaganje, povečanje vlaganja v reševanje socialnih stisk državljank in državljanov in mislim, da je pomembno, da je oris te slike pomemben del moje razprave.

Skratka, v Avstriji imajo zelo lep primer, lahko bi se zgledovali po njih. Na drugi strani pa imamo težavo, ko pride do vlaganja v razvoj, ko pride do vlaganja v izobraževanje, ko pride, zdaj pa prehajam na predmet današnje razprave, v socialo.

In zopet, orisal bom zelo, orisal bom široko sliko s parimi statistikami, ki nam bodo prišle prav, zato da vidimo, o čem se sploh pogovarjamo. Nekaj točk o revščini, o stanju o revščini v Sloveniji. Zelo nazorne številke, ki se pojavljajo navkljub gospodarski rasti. Nismo več v krizi. Gospodarstvo ne diha več na škrge. Živimo v času gospodarske rasti, pa je situacija, pa so statistike takšne. Osebe, ki živijo pod pragom tvegane revščine, torej pod 636 evri – 13,3 % oseb ali 268, to je ta točna številka s katero radi razpolagamo. V starostni skupini 60 plus je ta delež 16,1 % oziroma številka je 78 tisoč. V starejši starostni skupini, torej 75 plus, je ta odstotek kar 20,4 % , torej petina vseh starostnikov nad 75 let živi pod pragom revščine. In še bolj črn scenarij, tudi visok procent med mladoletnimi osebami, 12,8 %.

Zdaj pa k tistimi, ki lahko rečemo, prispevamo k ustvarjanju blaginje. 6,6 % oziroma 56 tiso polnoletnih, delovno aktivnih oziroma 4,2 % zaposlenih živi pod pragom revščine, 15,9 % ali 78 tisoč upokojencev, od tega večji delež žensk, 54 tisoč in 23 tisoč moških. 26,6 % ali 24 tisoč samozaposlenih, o katerih na dolgo in široko razpravljamo, predvsem v kontekstu reševanja problematike prekarnih zaposlitev. 41, skoraj 42 % brezposelnih, pa potem še zanimiva statistika, 32 % ali 66 tisoč vseh ljudi, ki so najemniki, torej tisti, ki nimajo svoje nepremičnine, ki morajo plačevati za to, da imajo streho nad glavo, zato da imajo streho nad glavo, živijo pod pragom revščine. In 22 % ljudi, ki živijo v stanovanjih, ki so v slabem stanju.

OK. Zdaj samo toliko, da orišem sliko, kakšna je situacija. Torej, navkljub gospodarski rasti se vedno soočamo, se še vedno soočamo in ta diskurz gre kar naprej in naprej, z istimi težavami. Zgolj in samo v poudarek tega, da je treba in da moramo na vsaki točki naslavljati iskanje rešitev. Teh problemov. Kar se tiče rešitev, ki pa jih predlaga ta rebalans proračuna, pa zdaj serviram par konkretnih vprašanj.

Najprej o centru za socialno delo. Centri, CSD, se po celi državi soočajo z velikimi težavami. Glavna težava je, to so znane stvari, kadrovska podhranjenost in pa potem ta reorganizacija centrov, ki se je zgodila prejšnje leto, za katero ne gre na trenutno garnituro kazati s prstom, je kriva veriga upravljanja ministrstva iz prejšnjih sklicev. Iz rebalansa je razvidno, da bodo centri za socialno delo prejeli dodatna sredstva za 2019, torej 4,6 milijona znotraj katerih pa je definiranih 73 novih zaposlitev, kar je seveda pohvalno in super in smo navdušeni, ampak se bodo pa ti novi zaposleni soočali ne samo s krpanjem vrzeli kadrovskega manjka, ampak bodo morali prevzeti tudi siceršnjo širjenje ali pa neke nove delovne vloge in se bojimo, da je 73 vseeno premalo. Slovenija po deležu zaposlenih v socialnem varstvu namreč, zopet statistika, zaostajajo za povprečjem Evropske unije. Po številu zaposlenih v socialnem varstvu na 100 tisoč zaposlenih dosega le 42 5 povprečja, Evropskega. Na sto tisoč prebivalcev je v povprečju, evropskem, ki jih obravnava socialna služba, zaposlenih tisoč 851 socialnih delavcev, pri nas je ta številka okrog 770. Tukaj nastaneta dva problema. Eden je problem pri uporabnikih, drug je problem pri strokovnih delavcih, ki so že zdaj preobremenjeni. Mi vemo, da delo socialnega delavca ni zgolj in samo delo. Je poslanstvo. In marsikdo ga opravlja s srcem in predanostjo, ki pristoji temu delovnemu mestu. Socialni delavci delajo na terenu in v pisarnah, delajo tudi med vikendi, če je treba. In zato sprašujem naslednje stvari. Po katerem ključu ste se odločili, da se potrebuje 73 zaposlitev? Kateri centri so najbolj obremenjeni oziroma kako bodo te nove zaposlitve teh 73 novih zaposlitev razporejenih? Kdaj bodo realizirani? To je prvi del. Potem, kako se bomo naslednje leto izognili zaostankom, ki smo jim bili letos priča ob začetku šolskega leta in vse v novo leto? In potem, zaključim ta del razprave z vprašanjem, kdaj lahko pričakujemo uresničitev tistega iz obdobja promocije reorganizacije centrov za socialno delo, da bo strokovnim delavcem na CSD-jih omogočeno več dela na terenu, več socialnega dela na terenu z ljudmi, manj v sami administraciji? Vidimo, naj se ponovim, da socialni delavci sedijo v pisarnah in čakajo na priložnost, da opravljajo delo socialnega delavca. Toliko zaenkrat. Hvala lepa.

Hvala lepa. Izvolite, Boštjan Koražija, beseda je vaša.

Spoštovani, hvala za besedo.

Jaz bi se pa navezal na Inšpektorat Republike Slovenije za delo. V Levici seveda podpiramo 10 predvidenih novih zaposlitev inšpektorjev na tem uradu. Zanimajo me sledeče zadeve. Tudi v koalicijskem sporazumu je bilo predvideno, da bi se naj ta številka celo podvojila. Se pravi, število inšpektorjev. Imam v zvezi s tem naslednja vprašanja. Zanima me, ali bo teh 10 novih inšpektorjev zaposlenih na inšpekciji za nadzor delovnih razmerij oziroma na katera delovna mesta bodo razporejeni? Kdaj lahko pričakujemo, da se bodo te zaposlitve realizirale? Se pravi, časovnica neka določena. Kakšen je predviden tempo zaposlovanja novih inšpektorjev na IRSD, da se doseže zavezo v koalicijski pogodbi o podvojitvi inšpektorjev? In še naslednje, koliko sredstev točno in na katerem podprogramu je namenjenih tem desetim novim zaposlitvam teh inšpektorjev? Pa še zadnje vprašanje. Na proračunski postavki IRSD se pojavi nov podprogram, in sicer APZ, spodbude za zaposlovanje, vreden 313 tisoč evrov. Sedaj me pa zanima, zakaj točno bo namenjenih oziroma so namenjena ta sredstva? Hvala.