Spoštovani, lepo prosim za malo pozornosti. Lepo prosim, se lahko umirimo? Začenjam 34. sejo Odbora za finance. Spoštovane kolegice in kolegi, lepo in vsi vabljeni, ostali prisotni, lepo pozdravljeni!

Obveščam vas, da so se kot nadomestni člani odbora s pooblastili danes sodelujejo: Katarina Štravs namesto Jerneja Žnidaršiča, Jožica Drganc namesto Bojana Čebele in Jožef Jelen namesto Franca Rosca. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - INFORMACIJE O IZVAJANJU NAČRTA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST.

Vlada je informacijo odboru za finance posredovala 26. 9. 2025 na podlagi sklepa odbora sprejetega na 8. seji dne 24. 3. 2023, s katerim je odbor Vladi predlagal, da mu o realizaciji načrta za okrevanje in odpornost četrtletno poroča. K tej točki so vabljeni predstavnice in predstavniki Vlade, Ministrstva za finance in Urada Republike Slovenije za okrevanje in odpornost. Želi besedo predstavnica Ministrstva za finance? Izvolite, državna sekretarka, magistra Saša Jazbec.

Lepo pozdravljeni. Hvala lepa za besedo, hvala tudi za to prezentacijo. Spoštovane poslanke in poslanci.

Ta format se mi res ne zdi posrečen, ampak tukaj smo. V glavnem od zadnje predstavitve izvajanja načrta za okrevanje in odpornost na tem odboru so minili trije meseci. Številke v poročilu, v tisti prvi strani poročila, ki ste ga prejeli, so še vedno enake, ampak to ni razlog za slabo voljo. V tem času nam je namreč Evropska komisija potrdila oziroma nam je dala predhodno pozitivno oceno četrtega zahtevka za plačilo, ki smo ga poslali junija. Na komisiji so ocenili, da je Slovenija izpolnila zadovoljivo, vseh 27 mejnikov in ciljev tudi tega zadnjega, ki smo ga čakali, to je bilo uveljavitev sprememb Zakona o urejanju trga dela, ki je bil pod vprašajem zaradi napovedanega referenduma. In Slovenija z veseljem pač oznanjam tudi na tem odboru, da lahko do konca letošnjega leta pričakuje maksimalno možno plačilo zahtevka v višini 440 milijonov evrov, od tega 400 milijonov nepovratnih sredstev in pa približno 40 milijonov posojil Iz mehanizma. Preden bo komisija dala zeleno luč za izplačilo, mora svoje mnenje na oceno podati še Ekonomsko finančni odbor, torej finančni ministri, ki se pa sestanejo konec prihodnjega tedna. V zadnjih mesecih so potekale intenzivne priprave tudi na predlog četrte spremembe Načrta za okrevanje in odpornost. Evropska komisija je namreč 4. junija letos države članice v luči zaključevanja programskega obdobja pozvala, da bi s ciljem maksimalnega koriščenja sredstev mehanizma, da temeljito pregledajo svoje načrte in po potrebi predlagajo racionalizacijo ukrepov. Se pravi, ponovno poudarjamo, ni možno spreminjati nobenih reformnih in takih mejnikov, ampak se pa lahko gre v poenostavitev postopkov, poenostavitev dokazil izpolnjevanja teh mejnikov. In tako je vlada 23. oktobra potrdila spremembo in to spremembo že posredovala v Bruselj. Primarni cilj te spremembe je še vedno zagotoviti sto procentno koriščenje razpoložljivih nepovratnih sredstev, to je(Nadaljevaje) 1,61 milijarde evrov. In pa skupna višina torej teh nepovratnih sredstev ostaja nespremenjena. Predlog sprememb pa predvideva znižanje posojilnih sredstev za 83 milijonov evrov iz 613 na 530 milijonov. Določene naložbe namreč zaradi neizvedljivosti v tem časovnem okviru načrta se delno zmanjšujejo po obsegu in razlika sredstev bo prenesena na druge naložbe. Vlada je pri pripravi te četrte spremembe upoštevala usmeritve komisije za zaključevanje načrtov v prihodnjem letu, tudi s poenostavitvami določenih ukrepov. In sicer na ta način, da se lažje, torej, da zagotovimo lažje dokazovanje izpolnjevanja mejnikov in ciljev in da se zmanjšajo upravno administrativna bremena. Tukaj je pa ta tabelica, ki jo po navadi predstavimo na prvi strani poročila in tukaj je pa zdaj ta tabelica že v bistvu posodobljena na novejše številke. Torej, Slovenija bo po prejemu sredstev četrtega zahtevka, torej tukaj vidite razpoložljiva sredstva, skupaj 2,222 milijarde pred spremembo. In po četrti verziji, ko bomo znižali posojila, nam bo na voljo 2,14 milijarde evrov. Prejetih sredstev smo zaenkrat dobili milijardo sto. Po plačilu tega četrtega zahtevka, ki ga pričakujemo do konca letošnjega leta, bomo imeli tega 1,54 milijarde. Se pravi, če pogledamo celotno realizacijo, bomo imeli po tem plačilu v bistvu 72 procentov celotnega načrta pod streho. Kot smo neformalno seznanjeni, je Slovenija glede na izplačana sredstva in pa vrednosti teh zahtevkov za vplačilo, ki so v teku oziroma v obravnavi med uspešnejšimi državami članicami, in sicer naj bi bili na šestem mestu, pred nami so Francija, Avstrija, Italija, Danska in pa Slovaška. Programsko obdobje izvajanja mehanizma se bo izteklo prihodnje leto, ki bo v Sloveniji tudi volilno leto, kar lahko predstavlja izziv v izvajanju tega reformnega dela načrta. Vlada bo vztrajala do konca, bo oddelala svoj del nalog. Kot pa vedno poudarjamo, ni vse odvisno od vlade, ampak od širšega kroga deležnikov, ki bodo morali izkazati najvišjo mero pripravljenosti na dialog in kompromise. Izpolnitev vseh teh mejnikov je namreč pogoj za maksimalno koriščenje razpoložljivih sredstev. Aktivnosti morajo biti izpeljane do 30. junija prihodnje leto. Skrajni rok za izjemne primere, ki je zapisan tudi v evropskih pravnih podlagah, pa se izteče 31. avgusta prihodnje leto. Medtem ko je treba zadnji zahtevek, torej komisiji, predložiti do 30. septembra.

Če pogledamo, kje smo pri stanju izvajanja, torej mejnikov in ciljev. Potrjeno, imamo že pač teh 64 mejnikov, kjer so že izplačani, potem teh 27 mejnikov in ciljev, ki so del aktualnega četrtega zahtevka. Po oceni resorjev je zaenkrat od vseh reform izvedenih, od vseh 36 reform jih je izvedenih 22 reformnih ukrepov. Se pravi, smo približno, če preštejemo pač te reformne mejnike, smo nekje na 78 procentih v preteklem letu. Kot veste, če pač malo pogledamo nazaj, so bili narejeni pomembni koraki povezani s temi najvidnejšimi reformami, in sicer torej pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Se pravi, ta zakon ste poslanci sprejeli. Zdaj pa še čakamo do prihodnjega tedna, kaj bo z zbiranjem podpisov tudi za ta referendum. Potem v veljavo je stopil zakon o sistemu plač v javnem sektorju, potem Zakon o vzpostavitvi krizne sheme skrajšanega delovnega časa in pa sprememba Zakona o urejanju trga dela. Je pa med nami še nekaj teh, kot mi rečemo, težkokategornih mejnikov in ciljev. Predvsem pač, torej, kako se bo spletla pokojninska reforma in pa zdravstvena reforma.

Zdaj v zadnjem letu izvajanja. Če so bile do zdaj v ospredju reforme, bodo zdaj v ospredju mejniki in cilji na naložbenem delu. Za izvedbo naložb je trenutno predvidenih več kot 1360 projektov po celi Sloveniji. Država je končnim uporabnikom že izplačala 1,08 milijarde evrov. Naložbe se izvajajo v vseh slovenskih regijah, veliko projektov je že zaključenih. Kot primere, da ne govorimo samo o številkah, so projekti za povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture. Potem zaključenih je 16 projektov za oskrbo in varčevanje s pitno vodo in pa 14 projektov odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Spodbudili smo več kot 50 podjetij na področju lesarstva k večji domači in okolju prijazni predelavi lesa. Potem 30 srednjih šol je prejelo 36 robotskih rok, se pravi, gre za digitalizacijo, avtomatizacijo, robotiko. Samo v letu 2024 je bilo v okviru projekta Usposabljanje za mentorje izvedenih več kot 64 usposabljanj, kjer je sodelovalo 720 mentorjev v podjetjih. In to je le nekaj konkretnih rezultatov, večina projektov je pa še v izvajanju. Veseli nas, da zelo dobro napreduje projekt izgradnje kampusa Vrazov trg, se pravi Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani. Dela potekajo v skladu s časovnico, zaključek gradbenih del je predviden v začetku leta 2026. Ministrstvo za zdravje je med drugim odobrilo financiranje vzpostavitve robotizacije zdravil v osmih slovenskih občinah. Pa mogoče ste opazili tudi na svojih telefončkih, če imate tole aplikacijo eZvem, da lahko na telefonu spremljate, da so bile dodane nove funkcionalnosti, da lahko na telefonu spremljate stroške, ki ste jih povzročili zdravstvenemu sistemu v zdravstveni blagajni v preteklih letih. To zdaj vse lahko spremljate torej na telefonu je projekt tega NOO. Veliko je tudi takšnih projektov, ki ne padejo v oči, kot recimo te infrastrukturni projekti, ampak so vseeno pomembni. Tu pač omenjamo še enega, to je projekt Povejmo, v okviru katerega poteka izgradnja velikega jezikovnega modela za slovenščino. Novi prostodobni in računsko učinkoviti jezikovni modeli bodo osnova za napredne aplikacije na področju medicine, humanistike, v industrijskem okolju in pri razvoju programske opreme. Časa za izvedbo preostanka načrtovanih aktivnosti ni več veliko. V bistvu imamo na voljo še dobre pol leta in prehajamo v fazo, ko bomo, ko bomo čas začeli šteti v dnevih. Čez eno leto bo ta odbor, tako kot danes obravnaval točko o uspešnosti izvajanja Načrta za okrevanje in odpornost. Želimo si, da bomo lahko na tak rezultat takrat vsi skupaj ponosni. To bo seveda odvisno, kot vedno poudarjamo, od vseh deležnikov, vključenih v izvajanje tega instrumenta. Tudi vas, spoštovane poslanke in poslanci. Mi smo, kot je pač že v navadi, s kolegi iz pristojnih resorjev, z državnimi sekretarji smo na voljo za vaša dodatna vprašanja. Hvala lepa.

Hvala lepa za to izčrpno poročilo s pozitivnim prizvokom in pa pozitivnimi rezultati. Želi besedo predstavnik Urada Republike Slovenije za okrevanje in odpornost? Ne, v tem trenutku. Želi besedo kateri od ostalih predstavnikov Vlade v tem trenutku? Seveda bo možnost za pojasnila še kasneje. Ne, torej odpiram razpravo o obravnavanem gradivu. Želi od poslancev kdo razpravljati? Ne vidim želje po razpravi. A gospod Rado Gladek, izvolite.

Hvala lepa za besedo. Saj iskreno povedano, ne vem, če bom sploh razpravljal. čisto iz enega preprostega razloga. Ja, jaz se strinjam, ko je državna sekretarka rekla, da je ta format, razumel sem prostor ni všeč, ampak meni še nekaj drugega ni, še nekaj drugega ni bolj všeč. Ker jaz imam tukaj pred sabo dokument iz 25. 9. in to je zdaj že drugič se je enako zgodilo, mi se pač pripravimo na podlagi teh poročil, potem pa pridemo na sejo. Pa državna sekretarka lepo vsa zadovoljna poda informacijo, da zdaj je pa čisto drugače od trenutka, ko so to poročilo pripravljali. Mislim, o čem naj zdaj jaz razpravljam? Jaz imam podatke iz 25. 9., zdaj so pa stvari spremenjene. Mislim, jaz razumem, da se stvari spreminjajo. Samo potem bi pričakoval, da dopolnite gradivo, pa nam daste dokumentacijo, če ima državna sekretarka oziroma če ima ministrstvo pri sebi oziroma pripravljeno, jaz ne vem, zakaj je problem, da se ne posodobi dokumentacijo, ki jo imamo na mizi. Tako da glejte, jaz zdaj ne vem, jaz lahko tukaj nekaj, nekaj razpravljam o stvareh, ki so zdaj drugačne, ki niso enake. Meni se to ne zdi korektno, čisto enostavno. Ne vidim smisla, pač po vaše so stvari okej. Mi dobivamo dokumentacijo, zamudo oziroma dokumentacija, ki je pred nami ni ažurirana, tako da ne vidim smisla razprave. Hvala.

Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Če ne, zaključujem razpravo. Ugotavljam, da se je Odbor za finance seznanil z informacijo o izvajanju Načrta za okrevanje in odpornost dne 26. 9. 2025. s tem zaključujem to točko dnevnega reda in se vsem najlepše zahvaljujem za udeležbo. Bom počakala, da pridete, saj, saj. Lahko nadaljujemo. Mislim, da smo se umirili.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O CENTRALNEM KREDITNEM REGISTRU, DRUGA OBRAVNAVA.

Predlagateljica zakona je Vlada. k obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Zakonodajno-pravne službe in Državnega sveta, dodatno so bili vabljeni tudi predstavnice in predstavniki Banke Slovenije. Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe, pojasnila Ministrstva za finance v zvezi z mnenjem Zakonodajno-pravne službe in pripombe Združenja bank Slovenije. Rok za vlaganje amandmajev je potekal 29. 10. 2025. Amandmaje so vložile poslanske skupine Svoboda, SD in Levica in pa s spremembami katere ste še naknadno prejeli, ne bi brala kateri vsi členi so, ker jih je veliko.

Pričenjamo drugo obravnavo predloga zakona.

Ugotavljam, da državna sekretarka še ni uspela prispeti na podlagi predloga mojih kolegov iz tam zadnje vrste, sicer zdaj niso prisotni, ko to govorim. Predlagam deset minutno pavzo, da se nam pridruži. Državna sekretarka, ki je odgovorna za to področje. Tako da sejo nadaljujemo ob 14.30. Hvala lepa.

Spoštovani, nadaljujemo s 34. redno sejo Odbora za finance in prehajamo na drug... To, smo že prebrali, se opravičujem.

In pričenjam drugo obravnavo predloga.

Želi predstavnica Ministrstva za finance podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona. Državna sekretarka, gospa Nikolina Prah, izvolite.

Hvala lepa za besedo, spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci.

Pred vami je predlog novega sistemskega zakona, ki ureja centralni kreditni register. Namen predloga zakona je tako posodobitev obstoječe ureditve kot tudi krepitev preglednosti odgovornega kreditiranja ter stabilnosti našega finančnega sistema. Najprej naj spomnim, da ima Republika Slovenija zbiranje in izmenjavo podatkov o zadolženosti fizičnih oseb in poslovnih subjektov. urejeno že od leta 2016, ko je bil vzpostavljen centralni kreditni register. Takratni razlogi za njegovo uvedbo so bili preprečiti prekomerno izpostavljenost bank in s tem tveganje za ponovitev bančne krize iz leta 2013 do 2014, zagotoviti podatkovno podlago za učinkovitejše ocenjevanje kreditne sposobnosti podjetij in prebivalstva, ter izpolniti obveznosti, ki izhajajo iz evropskih pobud, zlasti iz sistema AnaCredit, ki omogoča podrobno analizo kreditnih tveganj na ravni evrskega območja. V teh letih se je sistem izkazal kot zelo pomembno orodje Banke Slovenije, bank in drugih kreditodajalcev pri upravljanju tveganj. Hkrati pa se je pokazalo, da trenutna ureditev ni več popolna, saj ne zagotavlja celovitih podatkov o vseh dajalcih kreditov, predvsem o tistih, ki izvajajo potrošniško kreditiranje izven bančnega sistema. Ti subjekti danes sicer lahko vpogledujejo v podatke o zadolženosti potrošnikov, vendar sami niso zavezani k poročanju podatkov o svojih kreditih. To pomeni, da ima Banka Slovenije in s tem celoten finančni sistem le delno sliko o resničnem obsegu zadolženosti prebivalstva. Posledice so pomanjkljive informacije, ki lahko vplivajo na oceno kreditne sposobnosti posameznikov in na oblikovanje politik za preprečevanje prezadolženosti. Zato predlog zakona predvideva, da bodo k poročanju v centralni kreditni register obvezane tudi družbe, ki opravljajo storitve potrošniškega kreditiranja. S tem bomo dosegli tri ključne cilje. Imeli bomo celovitejše podatke o zadolženosti prebivalstva, zagotovili bomo enake pogoje za vse kreditodajalce, kar preprečuje izkrivljanje konkurence in učinkovitejše bomo preprečevali prezadolženost in spodbujali odgovorno kreditiranje.

Posodobitev ureditve prinaša še eno pomembno novost, in sicer avtomatiziran dostop do podatkov v sistemu izmenjave informacij. Digitalizacija in avtomatizacija kreditnih postopkov postajata standard v sodobnem bančništvu. s tem bodo banke in drugi kreditodajalci lahko hitreje in varneje presojali kreditno sposobnost strank ter ponujali sodobne digitalne storitve. Slovenija mora slediti tem trendom, če želi ohraniti konkurenčnost svojega bančnega sistema v evropskem prostoru.

Tretji sklop sprememb pa sledi smernicam na področju trajnostnih financ. Vzpostavitev in uporaba podatkov o okoljskih, družbenih in upravljavskih dejavnikih tako imenovani ESG podatki. Postajajo standard v finančnem sektorju. Evropska unija, Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad kot tudi druge mednarodne institucije poudarjajo, da so tudi ESG podatki, pomembni za dolgoročno finančno stabilnost. Slovenija mora zato tudi na tem področju zagotoviti ustrezno podatkovno infrastrukturo in s tem omogočiti, da bodo naši finančni trgi sledili globalnim standardom trajnosti in preglednosti.

Na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe so bili k predlogu zakona pripravljeni amandmaji, ki jih je vložila koalicija in ki jih Vlada Republike Slovenije podpira. Saj pomenijo izboljšanje zakonskega besedila in s tem pravne varnosti uporabnikov tega predpisa. Na podlagi vsega povedanega tako predlagam, da predlog zakona skupaj s predlaganimi amandmaji podprete. Hvala.

Hvala lepa. Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe, izvolite, gospa Lenča Arko Fabjan.

Ja, hvala za besedo. Zakonodajno-pravna služba je v svojem pisnem mnenju večkrat opozorila, da zakonske norme niso jasne in da naslovnikom ne omogočajo, da bi iz njih zanesljivo razbrali svoj pravni položaj. Ta mora biti namreč razviden in predvidljiv že na podlagi zakona. Ena taka takih nejasnosti je pri subjektu iz četrtega odstavka 17. člena predloga zakona in sicer se ta subjekt sam odloči za vključitev v sistem izmenjave informacij, in sicer ni jasno, kdaj je potem član sistema, kdaj je pa le vključeni dajalec kreditov in s tem posledično katere zakonske določbe ga zadevajo. Naslednja taka določba oziroma je več določb, ki se sklicujejo na podatke o okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikih, ki niso nikjer opredeljeni. Podano mnenje je sicer v določenem delu, tako kot je že državna sekretarka povedala, izhodišče za predlagane amandmaje treh poslanskih skupin. v preostalem delu pa izboljšave zakonskega besedila niso predlagane. Hvala.

Hvala lepa, želi besedo predstavnica Banke Slovenije? Ne želi.

Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo stoosemindvajsetega člena Poslovnika glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? Ne vidim nasprotovanja.

Prehajamo na razpravo in odločanje o členih ter o vloženih amandmajih.

V razpravo dajem 1. in 2. člen, h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Ne vidim želje po razpravi.

In v razpravo dajem 3. člen, amandma k temu členu poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? Ne želi.

Glasujemo. Navzočih je 12 poslancev, devet jih je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 4. člen, amandma poslanskih skupin Svoboda, SD, Levica, želi kdo razpravljati? Ne.

Glasujemo. Navzočih je 12 poslancev, devet jih je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 5. in 6. člen, v katerem ni vloženih amandmajev. Ne vidim želje po razpravi.

V razpravo dajem 7. člen in amandma poslanskih skupin SDS, Svoboda in Levica. Želi kdo razpravljati? Ne.

Glasujemo. Navzočih je deset poslancev, osem jih je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 8.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 8. člen in amandma poslanskih skupin SD, Svoboda in Levica. Želi kdo razpravljati? Ne.

Glasujemo. Navzočih je 13 poslancev, devet glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 9. in 10. člen, h kateremu ni vloženih amandmajev. Ni želje po razpravi.

V razpravo dajem 11. člen in amandma k temu členu poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? Ne.

Glasujemo. Navzočih je 13 poslancev, devet za, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Amandma je sprejet.

V razpravo dajem 12. in 13. člen h katerim ni vloženih amandmajev. Ni želje po razpravi.

V razpravo dajem 14. člen in amandma poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? Ne.

Glasujemo. Navzočih je 13, devet za, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 15. člen, h kateremu ni vloženega amandmaja. Ni več želje po razpravi.

V razpravo dajem 16. člen in amandma poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? Ne.

Glasujemo. Trinajst navzočih, devet za, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 17. člen in amandma, spremenjeni amandma, katerega ste prejeli še naknadno k temu členu poslanskih skupin Svoboda, SD, Levica, Želi kdo razpravljati? Ne.

Glasujemo. Navzočih, navzočih 11 poslancev, devet glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 18. člen in amandma poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? Ne.

Glasujemo. Navzočih 13 poslancev, devet za, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 19. člen, h kateremu ni bilo vloženih amandmajev. Ni želje po razpravi.

V razpravo dajem 20. člen in amandma poslanskih skupin SD, Svoboda in Levica k temu členu. Želi kdo razpravljati? Ne.

Glasujemo. Navzočih je 13 poslancev, devet za, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 20. člen, amandma Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica k temu členu. 21. je v redu. Se opravičujem, sekretar me je opozoril, da sem še enkrat rekla. 21., 20. člen. dejansko imamo v obravnavi 21.

Člen in amandma k temu členu poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? Ne.

Glasujemo. Dvanajst navzočih, devet jih je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 22. člen in spremenjeni amandma k temu členu poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? Ne.

Glasujemo. Navzočih 12, devet za, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 23. člen in amandma k temu členu poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? Ne.

Glasujemo. Navzočih je 12 poslancev, devet za, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem člene od 24 do 26, katerim ni bilo vloženih amandmajev. Ni želje po razpravi.

V razpravo dajem 27. člen in amandma poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica k temu členu. Želi kdo razpravljati? Ne.

Glasujemo. Navzočih 12, devet za, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V obravnavo dajem 28. člen, amandma k temu členu poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica.

Želi kdo razpravljati? Ne.

Glasujemo. Navzočih je 11 poslancev, osem je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 8.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 29. in 30. člen, h katerim ni vloženih amandmajev in želje po razpravi.

V razpravo dajem amandma za novi 30. a člen poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? Ne.

Glasujemo. Navzočih 12 poslancev, devet za, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 31. člen, amandma k temu členu v Poslanski skupini Svoboda, SD, Levica. Želi kdo razpravljati? Ne.

Glasujemo. Navzočih 12, devet za, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 32. člen in amandma k temu členu poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? Ne.

Glasujemo. Navzočih 12, devet za, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 33. člen, amandma k temu členu poslanskih skupin Svoboda, SD, Levica. Želi kdo razpravljati? Ne.

Glasujemo. Navzočih 12, devet za, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 34. člen, h kateremu ni vloženega amandmaja. Ni želje po razpravi.

V razpravo dajem 35. člen in amandma poslanskih skupin SD, Svoboda in Levica k temu členu. Želi kdo razpravljati? Ne.

Glasujemo. Navzočih 12, za devet, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem člene od 36 do 38, katerim ni bilo vloženih amandmajev in želje po razpravi.

V razpravo dajem 39. člen in amandma k temu členu poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? Ne.

Glasujemo. Navzočih 12, devet za, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 40. h kateremu ni bilo vloženih amandmajev. Ni želje po razpravi.

V razpravo dajem 41. člen in amandma poslanskih skupin Svoboda, SD, Levica k temu členu. Želi kdo razpravljati? Ne.

Glasujemo. Dvanajst navzočih, devet za, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 42. člen, amandma k temu členu poslanskih skupin Svobode, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? Ne.

Glasujemo. Navzočih 12, devet za, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem še člene od 43 do 46, h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Ni želje po razpravi.

S tem zaključujem razpravo o členih in vloženih amandmajih.

V skladu s prej sprejeto odločitvijo odbora prehajamo na glasovanje o vseh členih skupaj.

Glasujemo. Navzočih 12 poslancev, 12 jih je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 12.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da so členi sprejeti.

S tem zaključujem obravnavo predloga zakona na Odboru za finance.

Vsi sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora.

Določiti moramo še poročevalca na seji Državnega zbora in predlagam, da sem to jaz. Nihče nasprotuje. Hvala lepa.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na naslednjo točko dnevnega reda, na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, IN SICER OBRAVNAVA POROČILO O IZVAJANJU NALOG, KI JIH IMA DRUŽBA DSU, D. O. O. NA PODLAGI ZAKONA O ZAKLJUČKU LASTNINJENJA IN PRIVATIZACIJI V LASTI SLOVENSKE RAZVOJNE DRUŽBE, IN SICER POROČILO PO STANJU NA DAN 31. 12. 2024, POTEM NA DAN 31. 3. 2025 IN NA DAN 30. 6. 2025.

V okviru te točke gre za obravnavo poročil, ki jih je DSU na podlagi 62. člena zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe dolžna posredovati Državnemu zboru. K tej točki so vabljeni predstavniki DSU, Ministrstva za finance in Državnega sveta. Uvodno besedo dajem predstavniku DSU za predstavitev navedenih poročil. Predvidevam, da gospod Aleš Resnik.