Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi.

Pričenjam 108. sejo Odbora za zunanjo politiko. Obveščam vas, da so zadržani in seje se ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora. Prejel sem opravičila, in sicer za poslanca Janeza Janšo, poslanca Franca Breznika, poslanca Žana Mahniča, poslanca doktor Mateja Tašnerja Vatovca in pa poslanca Jerneja Vrtovca. Hkrati pa na seji s pooblastilom sodeluje Gašper Ovnik, ki nadomešča poslanko Tamaro Vonta. Vse prisotne lepo pozdravljam in seveda tudi vse vabljene na sejo.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli tudi dnevni red odbora. In ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo je določen takšen dnevni red, kot je bil predlagan s sklicem.

Tako prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA. PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ODNOSIH REPUBLIKE SLOVENIJE S SLOVENCI ZUNAJ NJENIH MEJA. Predlog zakona je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada in je bil dne 17. 9. 2025 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Kolegij predsednice Državnega zbora je na seji dne 24. 9. 2025 na predlog predlagatelja zakona sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Kot dodatno gradivo, ki je dostopno na spletnih straneh Državnega zbora, smo prejeli še mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 23. 10. 2025. Odziv Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu na mnenje Zakonodajno-pravne službe o predlogu zakona z dne 5. novembra letošnjega leta. Poročilo Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu z dne 22. 10. 2025. Mnenje Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve z dne 10. 10. 2025. Mnenje Svetovnega slovenskega kongresa z dne 16. 10. 2025 in stališče Slovenske gospodarske zveze in Slovenskega deželnega gospodarskega združenja z dne 3. 11. 2025. Obveščam vas, da so amandma v poslovniškem roku, to je do 3. 11. 2025, vložile poslanske skupine koalicije. Torej Poslanska skupina Svoboda, Poslanska skupina Socialnih demokratov in pa Poslanska skupina Levica. Sedaj pričenjam z drugo obravnavo predloga zakona, o katerem bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in tudi o vloženem amandmaju opravi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora, torej da se opravi skupaj. Po opravljeni razpravi bi najprej opravili glasovanje o vloženem amandmaju, nato pa bi glasovali tudi o vseh členih predloga zakona skupaj. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? Ugotavljam, da ne in sedaj predajam besedo vabljenim na sejo. Želi najprej predstavnik predlagatelja zakona podati dopolnilno obrazložitev? Torej gospa Vesna Humar, državna sekretarka na Ministrstvu, Urad za Slovence iz zamejstva po svetu.

Hvala za besedo predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, cenjeni vabljeni gostje, spoštovane kolegice in kolegi iz Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, Ministrstva za gospodarstvo, spoštovani kolega Dejan Židan, predvsem pa cenjeni predstavniki zamejske gospodarske koordinacije in civilno družbenih organizacij, ki se ukvarjajo s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Prav lep pozdrav. Pred nami je torej Predlog zakona o spremembah in dopolnitvahZakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Gre za krovni zakon, ki ureja podporo, pomoč in sodelovanje s skupnostmi Slovencev, ki živijo v sosednjih državah, in izseljenskimi skupnostmi po svetu. Moj uvod bo zelo kratek. Rada bi samo na kratko orisala katere so tiste spremembe in dopolnitve, ki jih danes prinašamo. In predvsem kateri so razlogi ter pričakovani učinki teh sprememb. Začela bom s tremi manjšimi tehničnimi popravki tega zakona, ki pa ne glede na to pomenijo pomemben napredek za nekatere izvajalce dejavnosti in prejemnike sredstev.

V poglavju o izvajanju finančne podpore na novo uvajamo možnost zagotavljanja brezplačne uporabe prostorov, ki so v lasti države civilno družbenim organizacijam, ki več kot deset let kontinuirano delujejo na področju sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu. V Sloveniji imamo štiri takšne organizacije. Slovenska izseljenska matica letos praznuje pomemben jubilej. Drugo leto praznuje pomemben jubilej in je tista organizacija, ki je v minulih desetletjih pravzaprav ohranila stik z našimi izseljenskimi skupnostmi.

Svetovni slovenski kongres je odigral ključno vlogo v obdobju osamosvajanja Republike Slovenije in iskanja mednarodnega priznanja. S predlagano spremembo člena želi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu zagotoviti, da obe civilno družbeni organizaciji ohranita svoje prostore in jima s tem nuditi res čim bolj trdne in trajne podlage za njuno nadaljnje delovanje.

V poglavju o izvajanju finančne podpore uvajamo tudi razširitev pojmovanja struktur in dejavnosti Slovencev zunaj Republike Slovenije, ki so lahko deležne finančne podpore Republike Slovenije. Tu smo doslej imeli eno tako formulacijo, torej uporabljena je ta beseda strukture Slovencev zunaj meja. Poleg tega pa tu omenjamo še pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji, ki izvajajo dejavnosti na področju Slovencev v zamejstvu in po svetu. S to definicijo so iz možnosti financiranja izpadle številne, predvsem ustanove in organizacije, ki jih ne moremo pojmovati kot organizacijsko strukturo Slovencev zunaj meja, imajo pa sedež zunaj Republike Slovenije. Tu govorimo na primer o šolah, o nekaterih drugih kulturnih, izobraževalnih ustanovah, raziskovalnih ustanovah, evropskih združenjih za teritorialno sodelovanje. Torej res številnih pravnih osebah, ki so v tej ozki definiciji zakona izpadle iz možnosti financiranja.

Je pa njihova dejavnost pomembna z nekega določenega vidika, vse bolj pomembna za naše rojake zunaj meja.

Na področju regionalnega sodelovanja prinaša zakon prenovljen člen o nosilcih regionalnega sodelovanja s Slovenci zunaj meja. Pa tudi prehodno določbo, s katero začasno do, upajmo, sprejema celovitejše zakonodaje o čezmejnem sodelovanju urejamo financiranje skupnega sklada Muraba, torej skupnega slovensko madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja. Sredstva za financiranje so že zagotovljena na proračunski postavki Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj. S to prehodno določbo pa vzpostavljamo tudi pravno podlago za to, da Slovenija uresniči mednarodno pravne obveznosti, ki jih je v bistvu s podpisom sporazuma prevzela.

Največja, najobsežnejša in tudi najbolj vsebinska sprememba pa se tiče gospodarskega sodelovanja. V zakon tako vnašamo novo podpoglavje, ki je strukturirano zelo podrobno. In določa izvajanje programov za spodbujanje gospodarske osnove slovenskih skupnosti v zamejstvu, torej v sosednjih državah. Izhajamo iz izjemno pozitivnih izkušenj iz primera dobre prakse v Porabju, kjer se je program za spodbujanje gospodarske osnove izvajal že v minulem štiriletnem obdobju. Program je tik pred zaključkom in je dal izjemno, izjemno pozitivne rezultate, ne samo s stališča razvoja Porabja kotobmejne regije, ampak tudi s stališča krepitve, krepitve jezika, identitete in pripadnosti Slovencev na Madžarskem. Zaradi te pozitivne izkušnje je dozorela zamisel o tem, da bi podobne programe izvajali tudi v ostalih skupnostih v sosednjih državah. Na podlagi odličnega sodelovanja med uradom in Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport je nastala Zamejska gospodarska koordinacija, ki združuje predstavnike gospodarskih organizacij v vseh štirih sosednjih državah, ki so tudi danes tukaj z nami, kar nas izjemno veseli. In nastal je osnutek tega programa za spodbujanje gospodarske osnove, za katerega je pri ministrstvu za gospodarstvo zagotovljenih deset milijonov evrov v programskem obdobju štirih let. S kolegom državnim sekretarjem Židanom, ki bo verjetno nekaj več povedal o vsebinskih izhodiščih in o ciljih tega programa, sva se včeraj udeležila letne konference zamejske gospodarske koordinacije, gostili so nas v Trstu. Stala sva pred dvorano, v kateri je sedelo 200, 300 mladih ljudi, dijakinj in dijakov srednjih šol na Goriškem in na Tržaškem. Pogovarjali smo se o tem, kakšna naj bo njihova prihodnost in zelo, zelo jasno so nas soočili s tem, da potrebujejo vzpodbudno okolje, okolje, v katerem bodo imeli občutek, da bo podpiralo njihovo osebno in profesionalno rast. Da so s svojim okoljem in s svojo slovensko identiteto povezani, da si želijo ostati doma ali se vračati domov, ustvarjati, tu graditi svoje življenje in svoje priložnosti. Ampak da dejansko potrebujejo podporo za to, da bo to okolje res tako, da jim bo to omogočilo. Ta gospodarski program odgovarja dejansko na sodobne izzive in sodobne potrebe pripadnikov naših narodnostnih skupnosti v sosednjih državah in na nek način odpira in razširja pogled Republike Slovenije na te skupnosti, se odmika od nekega zmotnega prepričanja, da bi bile te skupnosti samo nekakšna folklorna resničnost in dejansko odpira pogled na živ, živ trenutek, živ sedanji trenutek teh skupnosti. In smo prepričani, da bo izvajanje tega programa imelo izjemno pozitivne posledice na gospodarski, širši družbeni in tudi kulturni razvoj med Slovenci v vseh štirih sosednjih državah. Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo tudi državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, magister Dejan Židan, izvolite.

Hvala gospod predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, dragi prijatelji iz zamejstva, ostali prisotni, lepo pozdravljeni!

Na gospodarskem ministrstvu, ki je pristojno tudi za turizem in šport, se veselimo spoznanja, da sedaj vemo, da če želimo biti podpora zamejski slovenski skupnosti je seveda bistveno in pomembno, da pomagamo pri kulturi in slovenskem jeziku, ni pa zadostno. Moramo pomagati tudi ohranjati in krepiti gospodarske temelje, pomagati na področju turizma, pa tudi na področju športa. To je bil razlog, da je na pobudo zamejskih gospodarskih organizacij decembra leta 2022 nastala po vzoru kmetijske tudi zamejska gospodarska koordinacija, ki je takoj pričela z delom. Ima program. Ima pet podpisnikov iz zamejstva, znotraj Slovenije sta bila podpisnika naš minister, minister iz urada in na nek način so podporniki Obrtna in gospodarska zbornica. Tudi moram zelo jasno povedati, da v prejšnji vladi sta minister Počivalšek in ministrica Helena Jaklitsch pripravila in podpisala neke vrste pilotni program za Porabje, ki smo ga pričeli tudi izvajati. Takrat sem vprašal, zakaj že ne prej. Razlog je bil covid čas, ki smo ga začeli sedaj izvajati. In posledica izvajanja tega tristebrnega programa, to je program gospodarstva, gospodarstvo, turizem in potem podpora slovenski inštituciji. Je vsaj porabe do tega trenutka realiziranih 42 gospodarskih projektov, ki krepijo gospodarske temelje slovenske zamejske skupnosti v Porabju. Jaz seveda vem, da to niti približno ni najpomembnejši ali edini razlog, je pa to verjetno eden od razlogov, da je porabska skupnost dosegla nekaj,kar nihče ni pričakoval. Torej pri popisu pred 12 leti, je se v Porabju kot Slovencev opredelilo 2700 ljudi, pred dvema letoma pa že 35 manj kot 4000. To je tisto, kar je najpomembneje. Ampak tudi gospodarski temelji seveda so pomembni. Ko se je program iztekel, program je v vrednosti 2,1 milijon, smo imeli zelo resne, pogoste in strokovno poglobljene pogovore z našimi zamejskimi partnerji s področja gospodarstva. Tudi vsak od teh partnerjev je pripravil svojo vizijo, kako vidi razvoj svoje skupnosti na svojem področju. In posledica tega je bil novi štiriletni program, ki pa tokrat zajema vse, vse zamejske skupnosti v našem sosedstvu, tudi ta program seveda je napisan, je prav tako tristebrni gospodarski razpisi, turistični razpisi, podpora inštitucijam. Ima tudi eno posebnost, to je ta posebnost, da vsaka zamejska skupnost znotraj vrednosti do 20 procentov denarja lahko izbere svoj lastni program, ki ga kot zamejska skupnost oceni, da je najpomembnejši. Nam je poznano, da je zamejska skupnost v Porabju že izbrala svoj program, to je obnova slovenskega hotela Lipa, ostale skupnosti se še dogovarjajo. In to je ta program.

Ker pa program za razliko od prejšnjega, ki je bil velik 2,1 milijon, tokrat deset milijonov v štirih letih na vsako zamejsko skupnost dobi dva milijona in pol. Smo, sva se z državno sekretarko dogovorila in sva program predložila slovenski vladi v informacijo. In takrat je Služba Vlade za zakonodajo opozorila, da res imamo Zakon o zamejcih, ki govori o tem, da smo dolžni podpirati tudi gospodarstvo, gospodarske temelje, vendar je treba zakonsko podlago okrepiti. In to delo je bilo zelo težavno, zakaj, ker mi s tem zakonom, z gospodarskimi intervencijami posegamo v štiri sosednje države. Tako da je skupina strokovnjakov iz urada, iz našega ministrstva in službe Vlade za zakonodajo iskala rešitve dosti mesecev in prišla do rešitev, ki so tokrat pred vami. Te rešitve niso povsem identične, kakor je bilo izvajanje programa v Porabju. Največja sprememba je v tem, da po starem programu je država na nek način pooblastila kot svojo agencijo, ki je izvajala razpise. Razvojno agencijo v Porabju, država je bila zraven pri razpisih, pri kontroli, vendar tehnična opravila, ki jih je največ in so najtežja, je opravljala slovenska zamejska skupnost. Služba vlade za zakonodajo nam tokrat take rešitve ni pustila. Tako da v programu, ki je pred vami, ta naloga, izvajanje razpisov, vodenje razpisov je del naloge ministrstva, ampak tudi to nalogo bomo opravili.

Torej, spoštovane in spoštovani, dovolite, da se tukaj pred vsemi vami zahvalim prisotnim, pripadnikom Slovenske zamejske skupnosti, ker toliko energije in toliko ljubezni do države, kakor jo človek vidi tam, bi si želel, da bolj pogosto vidi tudi v Sloveniji. Hvala.

Hvala lepa, spoštovani državni sekretar. Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe, doktor Andreja Kurent, izvolite.

Dobro jutro, hvala lepa za besedo. Torej Zakonodajno-pravna služba je na podlagi Zakona o Državnem zboru in Poslovnika Državnega zbora o tem predlogu zakona pripravila mnenje. Kot vsak drug zakonski predlog je tudi tega ZPS proučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, s pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika. Pisno mnenje je pripravljeno na dobrih sedmih straneh, prejeli ste ga pred 14 dnevi. V ponedeljek je bil v skladu s tem vložen en amandma, ki pa se nanaša na manj zahtevne spremembe besedila. Zato mnenja ne bom podrobno predstavila. Bistveni poudarki iz njega pa se nanašajo na zakonsko besedilo, neustrezno terminologijo, na uporabo pomensko nedoločljivih izrazov in ohlapnost ureditve, kot ne pritiče zakonu in načelu pravne države iz 2. člena Ustave. Na materijo, ki sploh ne sodi v zakon ali pa ne sodi v ta zakon, na neustrezen prenos določb iz sistemskih zakonov in tako naprej. Včeraj popoldne smo prejeli pojasnila oziroma odziv urada, za katerega se seveda zahvaljujem. Vendar pa ta pojasnila večinoma ne odgovarjajo na vprašanja pravne narave iz našega mnenja in torej v pretežni meri ne odpravljajo pomislekov iz pisnega mnenja ZPS. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam. Sedaj pa bi dal besedo vabljenim, želi kdo besedo od vabljenih? Ja, izvolite, gospod Feliks Wieser, zamejska gospodarska koordinacija, izvolite.

Se opravičujem, malo sem bil popraskan v grlu. Mi vsi vemo, najprej spoštovano občinstvo, lep pozdrav predsednik, oba državna sekretarja, poslanci, poslanke in vsi ostali. Mi vsi vemo, kako je potekala germanizacija v časih, ko slovenski narod, ne glede na to, ali je to bilo v Sloveniji, v Avstriji, v monarhiji, ni imel gospodarskega potenciala. Ta germanizacija, jaz sem dejansko tudi za to sejo še enkrat prebral Koroški zbornik profesor Grafenauer in tudi drugi to lepo opisujejo, kako je ta germanizacija potekala do Ljubljane, do Maribora, saj to vsi poznate. Se pravi, gospodarstvo, je tisti element, ki poleg kulture, športa in splošne dejavnosti omogoča narodni skupnosti, da preživi. In leta 1848 je France Prešeren, ki glih ni bil najbolj, kako bi rekel, ali pa bom rekel, ki je bil najbolj bistvo, bistra glava v kranjski gostilni v Kranju opozoril, da se ne smemo nanašati na obljube politike, takrat avstro-ogrske. In imel je prav. Obljube so nas vodile vedno v to smer, da smo v nekaj verjeli, ker smo Slovenci veseli, če nam nekdo, ki je nad nami, kaj obljubi, ampak potem se pogosto te obljube niso izpolnjevale. In spet smo pristali na realnih tleh in spet smo bili deležni obljub. In to gre v bistvu do današnjega dne. Tudi avstrijska ta republika nam je dala v zadnjih, ne vem kolikih letih, 70 letih neskončno obljub, ki jih niso uresničili, med njimi tudi financiranje. Avstrijska vlada nima zakona. Jaz govorim seveda tudi za ostale zamejske organizacije, ampak najbrž je podobna situacija, kjer bi manjšini zagarantirali eno redno financiranje skupno z inflacijo. Pride nov minister, pride nova vlada, lahko to vse menja. V Italiji ste malo na boljšem, na Madžarskem boš ti kaj povedala, na Hrvaškem pa ne vem, če je kak predstavnik tukaj. Zato je za nas izredno pomembno, če želimo načrtno delati, organizirano delati in samo tako lahko uspemo, da imamo nek zakon, ker če nimamo zakona, nekaj načrtuješ, dvanajst mesecev je mimo in potem situacija enostavno se ustavi, ker pride nekdo drug, reče, to ni pomembno, gospodarstvo ni pomembno, je kultura bolj, kultura manj, je šport bolj. Zato mislim, da je za preživetje narodnih skupnosti, zdaj govorim za vse štiri, za vse štiri države, kjer živimo, pa tudi za druge narodne skupnosti, ki jih imate v Sloveniji. Izredno pomembno, da je nek zakon, ki stvari ureja in na katerega se lahko organizirano, kako bi rekel, lotimo dela. Tukaj je še posebej važno, če bomo ta zakon, če boste ta zakon sprejeli. Mi seveda z vso energijo od leta 2022, kot je rekel državni sekretar, že delujemo v tem prostoru. Največji rezultat tega delovanja, delovanja je, da smo Slovenci v Avstriji, na Madžarskem in v Italiji in na Hrvaškem se izredno intenzivno povezali. Mi imamo na leto pet, šest, sedem, osem prireditev po 100, 200, 300, 400 ljudi. Predvsem smo se fokusirali na mladino in tudi na ženske. Imamo tudi srečanja, ženske v gospodarstvu, dve srečanji, eno je bilo v Novi Gorici, eno v Celovcu. In zato je to že rezultat tega usklajevanja in tega zakona. Če Južna Tirolska ne bi imela podpore Avstrije in Bavarske, bi Južna Tirolska bila danes bistveno manj razvita. Ker pa ima že 20, 30, 40 letno podporo teh dveh enot, je danes ena najbolj razvitih regij v Italiji. Boste vi iz Trsta povedali te zadeve? In še ena misel. Mi pogosto se obnašamo kot prosilci. Ta mentaliteta ni dobra za manjšino, niti ne za večinski narod. Ker če hodimo mi prosjačit, marsikdo reče, kaj pa ti tu prosjačijo, naj poskrbijo v Avstriji, tam je tudi denar, avstrijska država mora manjšino financirati, to je tudi moje mnenje. Ko je gospod Peterle postal predsednik slovenske Vlade, je bil na Koroškem na obisku, jaz sem takrat bil predsednik Zveze slovenskih organizacij in sem rekel, Lojze, pazi se, zdaj bodo prišli Avstrijci po licenco za banke, po licenco za zavarovalnice, ker to daje država, to ne daje nek fajn. In zdaj imate priliko in rečete, uredimo financiranje manjšine, govorim zdaj za Avstrijo, uredimo to, naj Avstrija prevzame tekoče financiranje, Slovenija pa lahko pomaga pri projektih. Seveda smo spet verjeli obljubam, ker je nekdo rekel, bomo že pozneje vse lepo uredili in to do danes ni urejeno. In zdaj ta misel še zadnja, se pravi, mi imamo veliko večji potencial Slovenci v Avstriji, Italiji in na Madžarskem in Hrvaškem, kot je v Sloveniji to na splošno znano. Če bi zdaj tebe vprašal, Andrej, ne vem, mi imamo skupno deset tavžent maturantov v zadnjih letih. Ti maturanti so potem šli študirat, od tega je tretjina študirala. Imajo poklice, so kvalificirani, delajo v ministrstvih, delajo v gospodarskih subjektih, v velikih, malih. In tukaj je Slovenija tega potenciala, ko je šla bolj organizirano v Avstrijo, pa te sosednje države ni izkoristila dovolj. Ta potencial so izkoristili, je izkoristila avstrijska diplomacija, avstrijska, avstrijski gospodarstveniki in so te naše ljudi pošiljali v Bosno, v Srbijo, v Bolgarijo, na Češko, Slovaško, povsod kar slovanski jezik. Ker so mislili, da bodo seveda z našimi lažje uspešni tam. In zato bi jaz rekel, manjšina ima veliko večji potencial, kot je na splošno znano v Sloveniji in zato je to obojestranska korist. Če se tukaj postavi zdaj en zakon, ki bo z nekimi finančnimi sredstvi omogočal, da bomo mi razvijali manjše projekte. Predvsem tudi poudarek je na mladino in tudi na ženske, je to potencial, ki bo v Sloveniji dolgoročno tudi odpiral ali pa bolj odpiral vrata na avstrijsko, italijansko, madžarsko in hrvaško tržišče?

Da ne bom predolg, jaz bi se izrecno rad v imenu vseh štirih zamejskih gospodarskih struktur zahvalil vsem, ki so tukaj sodelovali in obema ministroma, to se pravi uradu in ministrstvu. Tukaj dve osebi še posebej izstopata, to sta oba, obe osebi, ki sta danes tukaj, torej Vesna, državna sekretarka in Dejan Židan, državni sekretar, ki imata enostavno, bom rekel, tako srce za manjšino, ker živita oba pravzaprav ob meji. Ampak seveda so tudi ostale ekipe morale sodelovati in zato bi jaz rekel, za to opravljeno delo izrecna hvala od nas vseh. Zaenkrat bi bilo to.

Hvala lepa, gospod Wieser, seveda. Želi še kdo besedo? Ja, izvolite, beseda je vaša, pa predstavite se, prosim za magnetogram.

Spoštovani predsednik, spoštovana državna sekretarja, poslanke in poslanci! Sem Andreja Kovač, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem. Predsednice organizacije, ki je skupaj z Razvojno agencijo Slovenska krajina izvedla program spodbujanja gospodarske osnove avtohtone slovenske narodne skupnosti na Madžarskem. Ta program je ogromno prinesel za našo skupnost in se zahvaljujemo matični državi, da je lahko prišlo do izvedbe tega. Kaj je prinesel? Prinesel je to, da so se okrepili naši podjetniki, da dejansko mladi so začeli, so razvijali svoj obrat, danes delujejo, imajo stranke, še več, zaposlujejo ljudi. Tukaj je bilo omenjeno tudi o strateškem projektu, da bi imeli kaj takega. Moram, jaz bi rada povedala, da mi v Monoštru imamo Slovenski kulturni in informacijski center. Ta center je nastal leta 1998 z znatno finančno pomočjo matične države Republike Slovenije. In mi Porabci smo se odločili tako, da je naš strateški projekt, da ta objekt obnovimo po 28 letih. To ni samo hotel, to ni samo restavracija, to je slovenski dom, ki imamo sedež, kje je sedež naših organizacij, kje deluje časopis, kje deluje radio Monošter, tukaj imajo sedež tudi društva. Tukaj se dobivamo, tukaj so vaje naših kulturnih skupin in tukaj se izvajajo tudi naše prireditve. Dom za Slovence, neko stičišče, kjer se srečajo tako mladi kot starejši, vsi, ki so povezani s slovenstvom. So pa je pa odprt tudi za druge. Sama skupnost. Vemo, o Porabcih nismo govorili oziroma v zadnjih 30 letih oziroma 35 let je, od kdaj smo postavili našo prvo krovno organizacijo, to je Zveza Slovencev na Madžarskem. Mi smo dejansko takrat stopili na pot samoupravljanja. Smo začeli delati načrtno za našo skupnost. In ta gospodarski program, je v veliki meri prispeval k temu, da smo se okrepili. In tudi k temu, da se je ne samo, da se ohranja jezik, ampak da se razvija, okrepi se identiteta v Porabju in naši Porabci, da je nas bilo toliko na tem štetju, ne pomeni to, da bi bili, da je taka nataliteta. Ne. Naši Porabci postajajo vse bolj ponosni na svoje korenine in tega se lahko zahvalimo prav matični državi Republiki Sloveniji. Hvala lepa.