Tako. Spoštovane kolegice in kolegi, pričenjam 29. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor ter vse prisotne prav lepo pozdravljam.

Obveščam vas, da se je za sejo opravičila kolegica Nataša Sukič. In pa imamo nekaj pooblastil, in sicer Alenka Jeraj nadomešča Bojana Podkrajška, Alma Intihar nadomešča Jerneja Žnidaršiča, Gašper Ovnik nadomešča Teodorja Uraniča in pa Sara Žibrat nadomešča magistra Miroslava Gregoriča.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red s tremi točkami, v zvezi s katerim v poslovniškem roku nisem ni bil posredovan noben predlog za spremembo, zato je dnevni red določen tako kot ste ga prejeli s sklicem.

Preden preidemo na obravnavo točke dnevnega reda, pa imam še en proceduralni predlog, in sicer, da v skladu z že ustaljeno prakso zadnjih let 1. in 2. točko dnevnega reda, se pravi letno poročilo Agencije za energijo za leto 2024 in pa Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji za leto 2024 obravnavamo skupaj, in sicer tako, da bi predstavnici predlagatelja dali besedo, da predstavi oba predloga, nato besedo ostalim vabljenim in potem še članicam in članom odbora. Oba dokumenta je namreč pripravila oziroma je njun predlagatelj Agencija za energijo, vsebina obeh poročil pa je v določenih segmentih povezana, zato je posledično za pričakovati, da se bo razprava poslank in poslancev dotikala obeh dokumentov. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? Ne. Ugotavljam, da predlogu nihče ne nasprotuje, tako da bomo 1. in 2. točko obravnavali skupaj v skladu s prej sprejetim proceduralnim predlogom.

Prehajamo na 1. IN 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO LETNEGA POROČILA AGENCIJE ZA ENERGIJO ZA LETO 2024 IN POROČILO O STANJU NA PODROČJU ENERGETIKE V SLOVENIJI ZA LETO 2024.

Kot gradivo ste k 1. točki prejeli Letno poročilo Agencije za energijo za leto 2024 z dne 30. junija in mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 27. avgusta. Kot gradivo k 2. točki pa ste prejeli Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2024 z dne 7. julija ter mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 27. avgusta.

K obema točkama dnevnega reda smo vabili Agencijo za energijo, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ter Državni svet.

Letno poročilo Agencije za energijo za leto 2024 je bilo posredovano Državnemu zboru na podlagi 37. člena Energetskega zakona, Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2024 pa na podlagi 53. člena Energetskega zakona. Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor bo oba dokumenta obravnaval na podlagi četrtega odstavka 41. člena Poslovnika Poslovnika Državnega zbora, ki določa, da matično delovno telo obravnava poročilo, ki je bilo Državnemu zboru posredovano na podlagi zakona ali drugega predpisa, praviloma v treh mesecih po posredovanju, obravnava na seji Državnega zbora pa se opravi, če tako določa Poslovnik Državnega zbora ali če to predlaga matično delovno telo.

Pričenjamo torej z obravnavo obeh dokumentov. Besedo najprej dajem predstavnici predlagatelja, torej direktorici Agencije za energijo magistri Duški Godina, izvolite.

Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Spoštovani vsi prisotni, lepo pozdravljeni.

Agencija za energijo vsako leto pripravi pregled stanja na področju energetike za preteklo leto in o tem poroča Evropski komisiji, Vladi Republike Slovenije in Državnemu zboru. Tudi v poročilu za leto 2024 so celovito predstavljena ključna dogajanja in spremembe v zvezi z oskrbo z električno energijo, plini in toploto in tudi podatki o napredku pri zagotavljanju učinkovite rabe energije ter varstvu pravic odjemalcev.

V letu 2024 je bilo v elektroenergetski sistem iz proizvodnih enot, ki so v Sloveniji priključene na prenosni in distribucijski sistem, prevzeto dobrih 15 tisoč gigavatnih ur električne energije, od tega 40,2 odstotka iz obnovljivih virov energije. Ob upoštevanju celotne proizvodnje v NEK je Slovenija tudi v letu 2024 neto izvoznica električne energije. Dejanski delež primarnih virov za proizvodnjo električne energije v Sloveniji, če upoštevamo le 50 odstotkov proizvedene in sistem prevzete električne energije iz NEK, saj na podlagi mednarodne pogodbe drugih 50 odstotkov pripada Hrvaški, znaša 52 odstotkov iz obnovljivih virov energije, 27 odstotkov fosilnih goriv in 20,7 odstotkov jedrsko gorivo. Preteklo leto smo zabeležili najvišjo vrednost proizvedene električne energije v hidroelektrarnah po letu 2014, kar je pomembno vplivalo na zelo visoko, kar 97 odstotno pokritost porabe z domačo proizvodnjo. Povečala se je tudi proizvodnja v sončnih elektrarnah, in sicer za dobrih 48 odstotkov glede na leto 2023. V zvezi s tem se opravičujem, gre za popravek, namreč odstotek je bil v našem poročilu napačno izračunan, zato je pravi odstotek ne 25 odstotkov, temveč 48 odstotkov. Podatki o proizvodnji pa so pravilni. Ocenjen skupni delež obnovljivih virov energije v bruto končni rabi energije za leto 2024 je ponovno nižji od zastavljenega 25 odstotnega cilja, ki je bil določen za leto 2020 in znaša ocenjen torej 24,2 odstotka, medtem ko zdaj so že dokončni podatki s strani Inštituta Jožef Štefan in je torej dosežen delež 24,6 odstoten, torej še vedno pod ciljem 25 odstotkov. Zato bo tudi za leto 2024 potreben statistični odkup energije iz obnovljivih virov energije od ene izmed držav članic, ki zastavljene cilje presegajo. V obdobju od leta 2009 do 2024 je bilo v okviru podporne sheme za obnovljive vire energije in soproizvodnjo izplačanih skoraj milijardo 700 evrov, največ za, 700 tisoč evrov, največ za proizvodnjo iz sončnih elektrarn. Agencija je od leta 2016 v tem obdobju izvedla 13 javnih pozivov za prijavo projektov za vstop v podporno shemo, izbranih je bilo skupno 1117 projektov s skupno nazivno močjo 794 megavatov, a dejansko izvedenih je bilo do konca leta 2024 zgolj 254 projektov s skupno nazivno močjo 112,6 megavatov oziroma le dobrih 22 odstotkov prijavljenih in potrjenih projektov. Izstopajo sončne elektrarne, povsem neuspešna izvedba pa je na področju vetrnih elektrarn, saj ni bil realiziran niti en izbran projekt. Zaradi izteka obdobja do upravičenosti do podpore, to obdobje je praviloma 10 do 15 let, se zmanjšuje število elektrarn v podporni shemi in posledično vrednost izplačanih podpor. Zaradi izteka sheme letnega net meteringa pa se je v zadnjih dveh letih izrazito povečala rast tako imenovanih samooskrbnih naprav. V preteklem letu je tako obratovalo že 60 tisoč 245 proizvodnih naprav za samooskrbo, kar 35 odstotkov več kot leta 2023, in delež odjemalcev, ki so hkrati tudi proizvajali, električno energijo, se je povečal na 6,2 odstotka. Beležimo tudi pozitiven trend priključevanja proizvodnih naprav za skupnostno samooskrbo. Prva tovrstna naprava je bila priključena leta 2019, do konca leta 2024 pa je obratovalo že 291 naprav za skupnostno samooskrbo s skupno priključno močjo 13 tisoč 700 kilovatov. Beležimo tudi 35 odstotno povečanje skupnega števila električnih vozil; v letu 2024 je bilo registriranih 19 tisoč 549 električnih vozil in delujočih 2 tisoč 156 javnih polnilnih mest, vendar v kategoriji osebnih vozil in lahkih tovornih vozil je skupno registriranih, registriranih nekoliko več kot milijon 320 tisoč vozil in kljub rasti električnih vozil je skupni delež še vedno zgolj 2 odstotka - na ravni Evropske unije je šest odstoten in na Švedskem, ki ima največji delež električnih vozil med državami EU, je ta delež v letu 2024 bil dobrih 11 odstotkov. Skupna izmerjena poraba električne energije je ostala na približno enaki ravni, beležimo za 2 odstotka manjšo porabo gospodinjskih odjemalcev, vendar pri tem ni upoštevana poraba električne energije za merilnim mestom, torej tako imenovana samooskrba, ob tem pa beležimo slab odstotek, višjo porabo poslovnih odjemalcev. Poraba plina se je povečala za skoraj 8 odstotkov, nižja je bila le poraba toplote. Pri proizvodnji toplote beležimo dobrih 18 odstotkov manjšo porabo premoga in 20 odstotni delež obnovljivih virov energije.

Leto 2024 je na ravni Evropske unije zaznamovala pomembna rast proizvodnje iz obnovljivih virov, ki je v kombinaciji z jedrsko in hidro proizvodnjo, nižjimi cenami plina ter z zmernim povpraševanjem prispevala k najnižjim povprečnim veleprodajnim cenam električne energije po letu 2021. Beležili smo znižanje cen praktično na vseh borzah, in sicer v povprečju za okoli 14 odstotkov glede na leto 2023. Slovenski trg z električno energijo leži na stičišču štirih velikih evropskih trgov - nemškega, avstrijskega, italijanskega in trga jugovzhodne Evrope - ter je vključen v medregijsko spajanje trgov za dan vnaprej in znotraj dneva na vseh sosednjih mejah. Na slovenskem borznem trgu smo v letu 2024 zabeležili približno 30 odstotkov večji obseg trgovanj na trgu za dan vnaprej in tudi znotraj dneva. Maloprodajne cene električne energije za gospodinjstva oziroma končna cena oskrbe za gospodinjstva je bila tudi, torej maloprodajne cene električne energije so bile tudi v letu 2024 regulirane, zato je bila oskrba za gospodinjske odjemalce še vedno precej cenejša od povprečja EU. Država je sicer iz proračuna pokrila skupno več kot 200 milijonov evrov razlike med tržno in regulirano ceno, regulacija cen pa je vplivala tudi na dinamiko menjav dobavitelja na maloprodajnem trgu. Dobavitelji so svoje ponudbe oblikovali praktično na ravni zamejenih cen, akcijskih ponudb tudi v letu 2024 ni bilo, potencialni prihranki ob zamenjavi dobavitelja so bili zato minimalni. V zadnjih treh letih smo zabeležili rekordno nizko število menjav dobavitelja energentov v primerjavi z leti, ko je maloprodajni trg deloval pod konkurenčnimi pogoji. Tržna koncentracija na maloprodajnem trgu z električno energijo za gospodinjske odjemalce je tudi v letu 2024 bila visoka; izrazito dominanten dobavitelj na tem trgu ostaja GEN-O.

V preteklem letu smo zabeležili tudi vrednostno najvišjo raven naložb v omrežja za distribucijo električne energije, ob tem pa se upočasnjuje rast deleža podzemnih vodov, ki je bil v letu 2024 manj kot 1 odstotek in delež podzemnih vodov v distribucijskem sistemu je ob koncu leta 2024 znašal dobrih 55 odstotkov. Odmik od ciljne vrednosti, ki jo za povečanje in s tem se v bistvu vedno bolj odmikamo od ciljne vrednosti, ki jo za povečanje odpornosti elektro distribucijskega sistema predvideva Nepn. Porast stroškov za naložbe v omrežje je sicer delno posledica dviga cen materiala in storitev, a glede na razvojne načrte operaterja prenosnega omrežja bodo zaradi doseganja okoljskih ciljev in s tem povezane povečane elektrifikacije vseh sektorjev porabe ter vse več razpršenih in nestanovitnih virov energije potrebne obsežne naložbe v elektroenergetsko omrežje, ki je hrbtenica zelenega prehoda. Da bodo stroški omrežja postali glavni dejavnik stroškov oskrbe z električno energijo, izpostavljajo tako Evropska komisija kot tudi Evropsko računsko sodišče in Acer in poudarjajo, da je obvladovanje njihovega naraščanja ključnega pomena za konkurenčnost industrije kot tudi zagotavljanje cenovne dostopnosti. Spodbujanje učinkovite uporabe omrežij je zato edina vzdržna smer razvoja in nujna za zniževanje stroškov. Zaradi nestalne oskrbe z električno energijo in povečanje odjema že prihaja do višjih konic, večjih nihanj in večje nepredvidljivosti v oskrbi in porabi. Zato je s ciljem zmanjšanja potreb po dragih širitvah zmogljivosti omrežja treba nujno zagotavljati ukrepe za prožnost prilagajanja odjema. Nacionalni regulativni organi pa moramo zagotoviti, da se omrežne tarife razvijajo skladno z energetskim sistemom. Nov obračun omrežnine, ki se uporablja od oktobra 2024, temelji na naprednem merjenju in zagotavlja pravičnejšo porazdelitev stroškov, omogoča prožnejši odjem, spodbuja zmanjševanje konic in prispeva k boljši izrabi obstoječih zmogljivosti. Do konca leta 2024 je bilo že 96,7 odstotkov vseh merilnih mest opremljenih z naprednimi števci.

Elektrodistribucijska podjetja in agencija so v letu 2024 dejavno sodelovala v eni izmed največjih evropskih vaj na področju kibernetske varnosti, ki jo je s ciljem preveriti pripravljenost držav članic na kompleksne več sektorske kibernetske incidente organizirala je Enisa, Evropska agencija za kibernetsko varnost.

Na področju trga s plini beležimo več negativnih trendov, in sicer 11 odstotkov manj prenesenih količin plina, 90 odstotkov manj prenesenih količin plina do drugih prenosnih sistemov. Slovenija je torej izgubila vlogo tranzitne države za plin, dobrih tisoč manj odjemalcev plina kot v letu 2023. Kljub temu pa je za 7,7 odstotkov višja poraba. Domačih odjemalcev. Plina kot v letu 2023. Zabeležili smo tudi precej manj naložb v prenosni in distribucijski sistem plina kot leto prej. 37 odstotni padec priključitev na distribucijske sisteme. Nižje pa so bile tudi cene plina, in sicer za vse skupine odjemalcev, pri čemer je bila cena oskrbe s plinom za gospodinjstva kar 20 odstotkov nižja od povprečja v EU. V letu 2024 je bil v nasprotju s pričakovanji prekinjen trend upadanja uvoznih količin plina iz Avstrije, kar 95 odstotkov uvoženega plina je bilo avstrijskega porekla, presenetljivo se je zmanjšal uvoz plina iz Alžirije.

Z vidika varstva pravic odjemalcev je za izpostaviti upad števila odklopov odjemalcev, tako električne energije kot tudi plina. Najpogostejši razlog za odklop električne energije ostaja neplačilo oskrbe, večina odklopov plina pa se izvede na zahtevo odjemalcev.

Na področju oskrbe s toploto beležimo skoraj 4 odstotkov nižjo porabo glede na leto 2023. Nižja je tudi poraba primarnih goriv, pri čemer je bila poraba premoga nižja kar za 18,3 odstotkov, povečala se je poraba plina, slabih 58 odstotkov distribuirane toplote je bilo proizvedene v kogeneracijskih procesih, 20 odstotkov toplote je bilo proizvedene iz obnovljivih virov energije, dobrih 55 odstotkov distribucijskih sistemov pa je glede na merila energetsko učinkovitih. Povprečna maloprodajna cena toplote je bila v preteklem letu 9 odstotkov višja, najvišja v Ravnah na Koroškem, sledi Maribor in Trbovlje, najnižja pa v Velenju in Šoštanju.

Pravkar predstavljeno poročilo o stanju na področju energetike v preteklem letu je ena izmed obsežnih in pomembnih nalog Agencije za energijo, še zdaleč pa ni edina. Agencija za energijo je nacionalni regulativni organ na področju trga z energijo, ki s svojimi pravili, usmeritvami in odločitvami ter nadzorom zagotavlja stroškovno učinkovito delovanje izvajalcev dejavnosti prenosa in distribucije tako električne energije kot plina, skupno gre za 19 podjetij. Agencija nenehno spremlja poslovanje teh podjetij, jih usmerja v stroškovno učinkovito izvajanje dejavnosti in razvoj omrežij, ki bo zagotavljal zanesljivo, varno in trajnostno oskrbo z energijo, ki mora biti tudi cenovno dostopna. Agencija vsem navedenim podjetjem na podlagi metodologije z odločbo zameji stroške poslovanja in vsako leto znotraj regulativnega okvira spremlja in z odločbo ugotovi odstopanja. Načrtovani oziroma priznani stroški reguliranih podjetij se odrazijo v tarifah za obračun omrežnine, ki jo plačujejo vsi odjemalci.

5. TRKA (VI) 14.20

(nadaljevanje) Ob tem agencija spremlja tudi poslovanje in daje soglasje k izhodiščni ceni toplote. V letu 2024 je bilo registriranih 122 distribucijskih sistemov, namenjenih za oskrbo s toploto. Distribucijske sisteme je upravljalo 51 distributerjev v skupno 68 občinah. Poleg navedenega agencija nadzira delovanje trga, izvaja stalni monitoring trga in na podlagi evropske uredbe vodi preiskave za ugotavljanje in preprečevanje tržnih manipulacij in zlorab trga. V letu 2024 je bilo aktivnih 22 tovrstnih postopkov. Agencija tudi odloča v sporih med uporabniki omrežja in operaterji odloča kot drugostopenjski organ o pritožbah zoper soglasja za priključitev, pri čemer smo prav v preteklem letu in tudi v letu 2023 beležili izjemen prirast zaradi zaključitve sheme net meteringa in povečanega števila priključitev, velik del teh je bil tudi zavrnjenih. Agencija odloča tudi kot drugostopenjski organ o pritožbah. Torej zoper soglasja za priključitve, izdaja deklaracije in odloča o podporah za proizvodnjo iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji, pri čemer smo tudi beležili izjemen porast tovrstnih vlog. Spremlja in poroča o izpolnjevanju ciljev na področju učinkovite rabe energije in izvedbe energetskih pregledov. Agencija je tudi nadzorni organ s pooblastili, kot jih imajo posamezne inšpekcijske službe, ter je tudi prekrškovni organ. Evropska in nacionalna zakonodaja naloge regulatorjev nenehno širi, saj je področje energetike v povezavi s cilji EU o doseganju podnebne nevtralnosti in vzpostavitvi zares delujočega notranjega trga za energijo pred številnimi izzivi. Tako z vidika razvoja in delovanja omrežij kot pravilno delujočega trga z energijo, ki potrošnikom zagotavlja trajnostno naravnano energijo po dostopnih cenah. Kljub nenehno povečanem obsegu dela in težavah pri zaposlovanju ustrezno usposobljenega kadra, o čemer v Državnem zboru vsako leto tudi poročamo, smo tudi v letu 2024 odgovorno izvedli vse naloge, tiste, ki smo si jih zastavili v programu dela, kot tudi tiste, ki jih nismo mogli načrtovati, saj so posledica naknadno sprejete zakonodaje. Ob tem pa smo ravnali tudi stroškovno učinkovito, saj so bili odhodki agencije za skoraj 7 odstotkov nižji od načrtovanih.

Toliko z moje strani. Kar se tiče predstavitve, z veseljem odgovorim na kakršnokoli vprašanje. Hvala.

Hvala lepa. Želi besedo predstavnik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, gospod Oton Bratuš? Izvolite.

Hvala lepa za besedo. Pozdrav vsem navzočim tudi v mojem imenu. Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj se je konec avgusta seznanila z letnim poročilom Agencije za energijo in poročilom o stanju na področju energetike v lanskem letu. Komisija ocenjuje, da je letno poročilo agencije vsebinsko kakovostno pripravljeno ter odraža pomembno delo agencije na področju energetike v preteklem letu. Prav tako ocenjuje, da poročilo o stanju na področju energetike predstavlja pomembno izhodišče za analizo izzivov in oblikovanje učinkovitih rešitev za varno in trajnostno energetsko prihodnost. Ob seznanitvi s poročilom je komisija opozorila na vprašanje trenutnega stanja omrežnin ter se spraševala, ali lahko v prihajajoči zimski sezoni ponovno pričakujemo morebitna zaostrovanja in pritisk na sistem obračunavanja omrežnin. Glede na razpad elektroenergetskega sistema na Iberskem polotoku letos spomladi je komisija izpostavila tudi vprašanje, ali bi se kaj podobnega lahko zgodilo tudi v Sloveniji, zlasti ob naraščajočem deležu obnovljivih virov energije ter ali so bile opravljene kakšne analize morebitnih tveganj. V zvezi z izpostavljenimi dilemami je komisija na seji prejela podrobna pojasnila direktorice agencije, ki so povzeta v pisnem mnenju komisije. Hvala lepa.

Hvala lepa. Sedaj dajem besedo članicam in članom odbora. Želi kdo razpravljati? Izvolite gospod Krivec.

Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Lep pozdrav vsem kolegicam in kolegom, direktorici agencije. Moram reči, da je pač poročilo na nek način pričakovano. To so dejstva, ki so na mizi, ima pa vseeno je nekaj podatkov zanimivih, predvsem v poročilu o stanju na področju energetike za leto 2024. Če so ti podatki točni, vsaj kar se tiče električne energije, imamo še vedno samo 4 procente proizvodnje iz sončnih elektrarn. To drži? Ti podatki so noter, so točni? Vi pravite glede gigavatnih ur, da drži. Mi pa imamo domača proizvodnja do 12328 gigavatnih u in v naslednji alineji piše: proizvodnja sončnih elektrarn glede na leto 2023 473 gigavatnih ur kar pomeni slabe 3,8 procenta oziroma 4 procente, to drži? To govorim zato, ker se mi - ja, ja, no, mislim, pač zanimiv podatek, vsaj zame -, glede na to, da si pri obnovljivih virih energije dajemo praktično v tem Državnem zboru zdaj že dve, tri leta toliko energije v navednicah v to, da umeščamo fotovoltaiko na vse možne načine takrat, ko je to zakonsko sprejemljivo. Ko ni zakonsko sprejemljivo, delamo neke čudne izjeme, spodbude in tako naprej, ampak na koncu ugotovimo, da je to 4 procente proizvedene električne energije. To me malo skrbi. Saj lepo je slišati podatek o inštalirani moči, ki pa je zelo zavajajoč podatek, ker brez tega, da energija priteče, je to samo golob na strehi zaenkrat. Tako da ti podatki so res po moje zanimivi za naše območje. Tudi v nadaljevanju, ko govorimo o obnovljivih virih pravi, da je delež obnovljivih virov v končni rabi energije 24 procentov, to govorimo za vse, tudi toploto, plin in tako naprej. V proizvodnji elektrike 40 procentov, kar pomeni, da že krepko izpolnjujemo tudi te smernice Evropske unije. Ampak po pravi glavni vir je hidroenergija, sledijo sonce in biomasa. Ampak, ko se pa vrnem nazaj na dokumente, ki smo jih v tem tednu že sprejemali, kjer so spodbude za obnovljive vire energije, je pa samo sonce pa veter pa vetra tu sploh ne omenja. Zdaj, to je meni, kot bi rekel, tehniko nerazumljivo. Se pravi, ugotavljamo skozi poročila že nekaj let, da večina obnovljivih virov energije, ki nam prinašajo v bilancah ne neko dodano vrednost, je iz, bi rekel, hidropotenciala. Ampak mi na drugi strani pa vse dokumente, ki smo jih do zdaj sprejemali in jih bomo še v nadaljevanju očitno forsira sonce in vetrno energijo, ugotovimo, da pa sonce nam proizvaja v tem trenutku 4 procente energije. Zdaj, jaz se vprašam čisto tako, po zdravi kmečki pameti, ali je to logično, da usmerjamo ves potencial finančni v neke vire, ki nam na koncu pa neke dodane vrednosti ne dajo?

Ker še enkrat, lepo je slišati koliko megavatov inštaliramo, ampak treba se je vprašati koliko megavatnih ur iz tega dobimo. To je pomemben podatek in hvala bogu, da dobimo konec leta poročilo, ki nam pa odpre oči, vsaj meni. In zato mi je nerazumljivo, da imamo, bi rekel, take podatke, na drugi strani pa zakonodajo, ki na prvo mesto še vedno lahko je na prvem mestu. Ampak ne razumem pa tega, da smo zdaj dva dni nazaj sprejemali nek zakon, ki govori o spodbujanju obnovljivih virov energije, ker enostavno vodne energije ni. V resnici - pa tudi geotermalne - nam pa zaenkrat to še vedno daje večino potenciala obnovljivih virov. Zato bi bilo zanimivo slišati tudi mnenje mogoče agencije, kako oni na to gledajo. Podatki so pač jasni, imate jih vsi na mizi. Procentualni račun je jasen, 4 procente, 3,8, tako da bo treba verjetno v tej smeri tudi kakšno stvar v nadaljevanju spremeniti, če bomo želeli neko dodano vrednost iz tega vložka, ki ga dajemo v obnovljive vire in da se ne usmerjamo mogoče samo v spodbujanje novih fotovoltaičnih elektrarn, čeprav v nadaljevanju pravi, da je to, da so samooskrbni del, ključen del energetske bilance in podatek je 674 gigavatnih ur, ampak to je še vedno malo več kot 4 procente. Se pravi, 96 procentov je iz drugih virov, od tega približno 40 procentov iz hidropotenciala, ki ga imamo še veliko na voljo v tej državi. Verjetno ne toliko megavatov v smislu inštaliranih moči, ampak v smislu proizvodnje pa bistveno več kot v primeru inštalacij v sončne elektrarne. Tako da ne vem, ali smo kot država tu mogoče malo se zaplezali, pa mogoče bi rad slišal mnenje gospe direktorice z agencije, ki bo imela mogoče zdaj tudi več časa, da bo pač presojala in ugotavljala, kako se naš energetski sistem giblje, glede na to, da tudi vse pristojnosti z dodeljevanjem teh spodbud in vseh finančnih virov prehaja iz vaše agencije na agencijo Borzen, ki pa je prvenstveno očitno usmerjena samo v spodbude. za sončne elektrarne. Hvala.

Hvala. Želi še kdo razpravljati? Če ne, bi se samo jaz na kratko prijavil.

Torej, jaz pozdravljam obe poročili, predvsem Poročilo o stanju na področju energetike, ki služi pravzaprav ravno temu, da se lahko na podlagi podatkov v tem poročilu, ki so zanesljivi, tudi odpirajo raznorazne dileme. Tako da nekateri podatki kažejo, da smo na dobri poti. Delež obnovljivih virov v celotnem energetskem miksu se je kar precej povečal. Delno sicer je bilo pojasnjeno na račun boljše hidrologije, ampak nekaj pa tudi, zaradi sončnih elektrarn, podatki o sončnih elektrarnah pa njihovi proizvodnji niso tako slabi. Seveda procent verjetno ni tako hudo velik, ampak vseeno. Tako da mislim, da tudi nekateri drugi podatki so v tem poročilu še zanimivi, ko se jih mogoče še nismo toliko dotaknili, recimo tudi podatek o letni ceni energije za končne, končne odjemalce gospodinjske električne energije, kjer se lepo vidi, da se ta cena v zadnjih treh letih pravzaprav ni kaj hudo nihala. Takrat ob tisti krizi se je povečala malo, ampak ves čas je tudi potem ostala nekje v teh približnih okvirih. Nekaj procentov gor ali dol. v zadnjem letu se je celo spet znižala. Če smo gledali mogoče zadnje podatke, se je v Sloveniji znižala v prvem polletju letošnjega leta cena električne energije za gospodinjske odjemalce, smo med najboljšimi spet v Evropi na tem področju v EU. Zanimiv podatek je tudi o, seveda, jasno, samooskrbi, v lanskem letu skoraj 97 odstotkov in pa o pokritosti s pametnimi števci, torej, kjer je pokritost že tudi skoraj 97 odstotna, kar pomeni, da menda je predvideno do konca letošnjega leta, da bo sto procentna. To je ravno tisti del, ki se tudi uporablja vedno bolj aktivno s podatki, kar je dosti boljše. Tako da v bistvu, kar se tiče nekaterih povezav ali pa ne, Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov, smo imeli na splošni razpravi ta teden. Se pravi, je zdaj komaj dobil zeleno luč, da bo opravil svojo zakonodajno pot. Možne so seveda tudi še spremembe. Mislim pa, da je bilo tudi marsikaj odgovorjeno v tisti razpravi. Recimo, kar se geotermalne energije tiče, so predvidene tudi, pač, mislim možne, možne, možni tudi projekti za geotermalno energijo. Trenutno seveda smo tukaj na tem področju slabi. Za področje hidroenergije je bilo že večkrat pojasnjeno v naših razpravah, da je proti potencialu torej sonca in potencialu vetra v Sloveniji je pač potencial vodne energije daleč najbolj izkoriščen ni, še pa seveda ne do konca izkoriščene. Se pravi, jasno, da je tudi tu možno in ta OVE nič ne preprečuje nobenih projektov hidroenergije. Drugo pa je, kaj se dogaja pač na področju samega umeščanja v prostor, sploh pri kakih malih hidroelektrarnah. Tako da dejansko, če se vrnem nazaj k poročilom. Torej, poročilo o stanju na področju energetike se mi zdi precej pregledno in pa tudi vsebuje res zelo dosti koristnih podatkov. Poročilo o samem delu agencije pa mislim, da je tudi prikazuje, da agencija ima široko paleto nalog kot energetski regulator in da jih je v bistvu tudi v lanskem letu uspešno opravljala. Tako da, toliko mogoče z moje strani. Želi še kdo razpravljati? Kolega Krivec, izvolite.

Ja, hvala. Saj mogoče, mogoče smo se narobe razumeli, jaz nisem rekel, da prepoveduje izgradnjo, bi rekel, hidroelektrarn, rekel pa sem da ta, bi rekel, program, ki smo ga sprejemali oziroma ta zakon o spodbujanjih nima spodbud za, bi rekel te energetske potenciale, ki jih imamo v Sloveniji in da to me ne čudi, glede na to, kako se v bilancah izkazuje in to sem izpostavil tudi zaradi tega, ker smo veliko govorili pri poplavni varnosti, kako je pomembno, da se vodotoki urejajo in jaz bi pričakoval, da naša država, glede na to, da vsi ugotavljamo, da vodnatost je neka naša na nek način velika prednost, se izkoristi ne samo v smislu, da se zaščiti neko območje pred eventualnimi poplavami, ampak da se v takih primerih vse ta vlaganja izkoristi tudi za izkoriščanje vodnega potenciala, to je bilo v preteklosti. Včasih smo imeli mline, čeprav državna sekretarka govori o mlinih na veter, ampak teh mlinov jaz v Sloveniji pač ne poznam, poznam pa na vseh vodotokih, kamorkoli se peljemo po Sloveniji, mline na vodi in zdaj, če smo imeli mline na vodi kot potencial, bi v nadaljevanju pričakoval, da se v tej smeri, tudi v smislu energetske oskrbe in energetske izrabe to vseeno uporablja, predvsem v smeri tudi urejanja teh vodotokov zaradi poplavne varnosti, in če tu ne vidimo priložnosti in vse dajemo v neke hipotetične prednosti fotovoltaike, ki sicer na kratki rok lahko v smislu, kot ste rekli, ja, bi rekel kilovatov, se pravi, da prikazujemo v nekih statistikah, koliko smo inštalirali v neko zmogljivost, ampak na drugi strani pa vsi ugotavljamo, da nam to ne prinaša energije na dolgi rok in v trenutku, ko se ukvarjamo z odpravo posledic nekih ujm po vodotokih in urejamo vodotoke, bi človek pričakoval, da se tudi kakšen mlinček za to, da se proizvede tam kakšnih par sto kilovatov, ker to niso veliki posegi in so večinoma to neke pretočne zadeve, ni nujno, da so velika zajetja in tako naprej, in če znate pri fotovoltaiki zaobiti voljo nevladnikov, marsikje sicer pri vetrnih elektrarnah vam začenja počasi to, bi rekel, spodrsavati oziroma se zadeva ne odvija tako, kot ste pričakovali, bi človek pričakoval tudi na vodotokih, da ob tem, ko ugotavljamo, da je potrebno vodotoke do neke mere urediti zaradi tega, da ne bomo imeli večjih poplavnih škod tudi vnaprej vgraditi tudi kakšen agregat. Zdaj, jaz verjamem, da to ni tako zanimivo, zato ker pri hidroenergiji je potencial večinoma v tehnološkem in tudi izvedbenem smislu domač in nekateri import-exporti pač ne morejo imeti nekega velikega zaslužka, to je ena od težav, ki jo pač vi poznate in zato tudi mogoče ni take pozornosti. Pričakoval pa bi, kot sem rekel tudi na tej seji, ko smo govorili o obnovljivih virih, ne da ne dajemo spodbud sončne elektrarne in za sončne panele v nekih, bi rekel, individualnih zadevah in tako naprej, ampak na drugi strani dajmo spodbude tudi za vodno energijo, tega pa ni noter, in taka poročila, ki jih zdaj dobivamo, nam to samo še potrjujejo in tu mislim, da gremo v veliki meri precej v napačno smer. Drugače pa poročilo je, mislim, v redu, nimamo kaj. Mogoče še prenežno, glede na to, da je bila agencija postavljena pred neka dejstva, ki jih je težko branila, ampak spomnite se nekih debat kakšno leto nazaj, ko so vsi govorili, da se bo svet podrl oziroma omrežje. Razpadlo. Če ne bomo nekih stvari uvedli in uredili, ampak zdaj mirno plujemo naprej, pa nič ne z omrežnino, ne z ničemer, samo še s fotovoltaiko se ukvarjamo.

Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Želite odgovoriti na oziroma kakšna dodatna pojasnila? Imate besedo, če želite.

Hvala za besedo. Jaz skoraj se čutim dolžno, ker sem bila izzvana, čeprav gre dejansko za vprašanja, ki se tičejo energetske politike, zato bi zagotovo ta odgovor lahko dali tisti, ki so bili, kolikor sem slišala, tudi vabljeni, torej predstavniki ministrstva, lahko pa samo načelno. Torej poročilo samo je poročanje o podatkih. Ne podajamo stališč o smeri energetske politike, tudi agencija pri svojem delu mora smeri energetske politike upoštevati in to prepletati s svojimi nalogami. Sicer pa, kar se vodne energije tiče, mislim, da je kar splošno znano dejstvo, da je tisti pomemben čas bil z vidika umeščanja v prostor in varovanja živeža v rekah zamujen, da bi lahko ne vem koliko hidroelektrarn še zgradili. Tudi pogosto pereče izredno vprašanje je umeščanje v prostor oziroma to se dotika seveda tako hidroelektrarn kot tudi vetrnih elektrarn. Zato v tem danem trenutku zagotovo ni nobenega napredka na tem področju. Kar se potenciala tiče, pa ga ima Slovenija, kar se vodne energije tiče, zagotovo več kot sončne. To je pa tudi vse, kar lahko jaz povem, nekega načelnega stališča, Ostalo pa je res dejansko predmet politike države, tako da hvala.