Lepo pozdravljam vse članice in člane odbora in ostale prisotne, lepo pozdravljam ekipo ministrstva.

Pričenjam 66. nujno sejo Odbora za finance. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti oziroma se ne more udeležiti naslednji član, gospod Franc Breznik. Na seji pa kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastilom sodelujejo: Jožica Drganc namesto Bojana Čebele, Jožef Jelen namesto Franca Rosca, Vera Granfol namesto Andreje Živic in Katarina Štravs namesto Jerneja Žnidaršiča.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. Članice in člane obveščam, da ste 30. 10. 2025 prejeli predlog za širitev z 2. točko dnevnega reda seje odbora, in sicer zahteva Vrhovnega sodišča za oceno ustavnosti drugega odstavka stoenajstega člena Zakona o davčnem postopku. Ali želi predstavnik Ministrstva za finance podati mnenje o predlogu za širitev? Sam predlog za širitev ne. Ali želijo svoja stališča o predlogu predstaviti predstavniki poslanskih skupin? Ne vidim želje.

Prehajamo na odločanje o predlogu za širitev z 2. točko dnevnega reda seje odbora. In glasujemo. Navzočih je devet poslancev, devet jih je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog za širitev z 2. točko dnevnega reda sprejet.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje in navedeno s širitvijo.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVČNEM POSTOPKU, DRUGA OBRAVNAVA. Predlagateljica zakona je Vlada. K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Zakonodajno-pravne službe in Državnega sveta. Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe in zahtevo za sklic nujne seje odbora poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Rok za vlaganje amandmajev k predlogu zakona je tekel do začetka obravnave predloga zakona in je sedaj zaključen. Amandmaje so vložile poslanske skupine Svoboda, SD in Levica. Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona. Želi predstavnica Ministrstva za finance podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? Izvolite, državna sekretarka, magistra Katja Božič.

Hvala spoštovana predsednica, spoštovane poslanke in poslanci. Glavni cilj Predloga novele Zakona o davčnem postopku je prenos dveh direktiv v slovenski pravni red. Prva direktiva Sveta 2023/2226/EU ureja obveznost poročanja ter avtomatično izmenjavo informacij med davčnimi organi držav članic Evropske unije o transakcijah s kripto sredstvi. Cilj te direktive je okrepiti obstoječi zakonodajni okvir za sodelovanje med davčnimi organi za zmanjšanje tveganj za čezmejne davčne goljufije, davčne utaje, agresivno davčno načrtovanje in izogibanje davkov.

Druga direktiva Sveta 2025/872/EU pa uvaja okvir v zvezi z izvajanjem obveznosti glede vložitve enotnega informativnega obrazca za obračun povrnjenega davka. Ter hkrati razširja področje uporabe avtomatične izmenjave informacij na informativni obrazec za obračun minimalnega davka. Njen cilj je izvajanje obstoječih obveznosti iz 44. člena direktive o zagotavljanju globalne minimalne davčne stopnje za mednarodne skupine podjetij in velike domače skupine v EU, ki je bila v slovenski pravni red prenesena z zakonom o minimalnem davku, sprejetim konec leta 2023. S tem zakonom je bil določen sistem proti zmanjševanju davčne osnove, to je odlivanje oziroma preusmerjanju dobičkov v jurisdikcije, kjer zanje velja zelo nizka ali ničelna obdavčitev z zagotavljanjem, da mednarodne skupine podjetij in velike domače skupine plačajo minimalni davek na dohodek, ki nastane v vsaki jurisdikciji, kjer delujejo. In posledično zagotovitev pravičnega, preglednega in stabilnega podjetniškega obdavčenja. Posredno je bil cilj tudi odprava pretirane davčne konkurence in preprečevanje agresivnega davčnega načrtovanja. Direktiva pomeni pomemben napredek v boju proti izogibanju davkom in zmanjševanju davčne osnove s strani podjetij, z vzpostavitvijo usklajenega okvira poročanja in preglednosti po vsej EU zagotavlja pošteno davčno konkurenco in podpira prizadevanja EU za okrepitev pravnega sodelovanja na področju davkov v okviru preglednejšega enotnega trga.

V predlog zakona so vključene tudi nekatere druge spremembe in dopolnitve namenjene zagotovitvi transparentnega, učinkovitega in pravilnega izvajanja v praksi, določnosti in predvidljivosti ravnanja zavezancev za davek ter drugih udeležencev pri izpolnjevanju davčnih obveznosti davčnega organa pri vodenju davčnih postopkov ter lažjega in hitrejšega uveljavljanja pravic in pravnih koristi zavezancev za davek.

Med pomembnejšimi predlogi za zagotovitev ekonomičnosti vodenja postopka je dopolnitev ureditve, ki določa obročno plačilo. Po veljavni ureditvi se obročno plačilo določi za celotno višino davčnih obveznosti, torej za vse davke skupaj, ne pa za posamezno vrsto davkov. Predlaga se tudi določitev najmanjšega zneska posameznega obroka, ki se sme odobriti davčnemu zavezancu. Po predlagani ureditvi odpis ali delni odpis davka od nenapovedanih dohodkov in davka v zvezi z navideznim pravnim poslom, izogibanjem ali zlorabo drugih predpisov ne bo več mogoč. v teh primerih gre namreč za hujše izogibanje davčnim obveznostim in zlorabo v zvezi z izpolnjevanjem davčnih obveznosti. Zato bi bil odpis v nasprotju z načelom pravičnosti. Z zasledovanjem učinkovitosti pobiranja davkov se predlaga omejitev obročnega plačila ali odloga plačila za davke, za katere je davčni organ istemu davčnemu zavezancu že dovolil obročno plačilo ali odlog plačila. V skladu s predlagano spremembo, ki je v korist davčnim zavezancem, se rok, ki ga ima na voljo davčni zavezanec za predložitev davčnega obračuna v davčnem inšpekcijskem nadzoru, podaljšuje za deset dni. S predlogom se za davčne zavezance podaljšuje za deset dni tudi rok za sporočanje podatkov glede davčnih olajšav, ki jih potrebuje davčni organ za pravilno sestavo informativnega izračuna dohodnine. Hkrati se določi, da davčni zavezanec pošlje te podatke v elektronski obliki preko sistema e-davki. Za davčne zavezance, ki bi jim bilo sporočanje podatkov v elektronski obliki nesorazmerno oteženo oziroma neizvedljivo, se določi izjema, saj bodo lahko dali vlogo v papirni obliki. Predlaga se sprememba roka za plačilo poračuna akontacije dohodnine od dohodka doseženega z opravljanjem dejavnosti, in akontacijo davka od dohodka pravnih oseb. In sicer se namesto sedanjega roka, ki je 30 dni od dneva predložitve davčnega obračuna, predlaga rok plačila najpozneje 30 dni od roka za predložitev davčnega obračuna, kar bo davčnim zavezancem omogočilo uravnavati likvidnost. Po veljavni ureditvi mora davčni zavezanec oddati napoved za odmero dohodnine v 15 dneh od prejema dohodka. S predlagano spremembo se vlaganje napovedi poenostavlja tako, da bo lahko davčni zavezanec vložil le eno napoved za dohodke, doseženo v prejšnjem mesecu, in ne več za posamezen prejet dohodek posebej. Predvideva se, da bo zaradi prenosa direktiv zakon v daljšem časovnem obdobju imel pozitivne učinke na državni proračun. Ti se bodo predvsem odražali v izboljšanju davčne kulture preko vzpostavitve dodatnih mehanizmov za pobiranje davčnih prihodkov. Druge spremembe in dopolnitve zakona zagotavljajo davčnemu zavezancu pravno varnost v davčnem postopku, davčnemu organu pa učinkovito pobiranje davkov.

Na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora so bili pripravljeni amandmaji, ki izboljšujejo besedilo predloga zakona, zato se s predlaganimi amandmaji Vlada v celoti strinja. V zvezi s pripombami Zakonodajno-pravne službe, ki se nanašajo na postopek priglasitve pri prenosu premoženja, pa Vlada pojasnjuje, da je bistvo spremembe jasna določitev roka za priglasitev transakcije. Oprava priglasitve in prekluzivnost roka za njeno upravo sta nujna, saj brez tega davčni organ ne more učinkovito izvajati svojih postopkov. Glede pripombe, da davčni zavezanec ne bo imel več možnosti od davčnega organa pridobiti povratne informacije, ali izpolnjuje zakonske pogoje za uveljavljanje davčnih ugodnosti, Vlada pojasnjuje, da po naravi stvari ni potrebno, da bi bil zavezanec seznanjen z odločitvijo davčnega organa glede davčne obravnave transakcije. Še pred njeno izvedbo. Še več, to bi bilo v nasprotju z zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb, ki davčne razloge kot glavne ali eno od glavnih določa kot razlog za zavrnitev davčnih upravičenj oziroma davčno nevtralno obravnave transakcije. Če bi se zavezanec šele na podlagi odločitve davčnega organa, ali bo ta zavrnil davčno upravičenje odločil, ali bo dal priglasitev ali ne, to daje jasen signal, da so po vsej verjetnosti eni od glavnih razlogov za izvedbo transakcije prav davčni učinki, kar pa je razlog za zavrnitev davčnih upravičenj oziroma davčno nevtralne obravnave transakcije.

V zvezi s pripombo glede dopolnitve 97. člena Zakona o davčnem postopku, s katero se vzpostavlja pravna podlaga za vzpostavitev postopka, po katerem davčni organ uveljavlja vračilo neupravičeno izvršenih vračil preveč plačane dohodnine v primeru, ko je bilo vračilo neupravičeno izvršeno po smrti zavezanca, pa pojasnjujemo, da gre za ureditev primerljivo z ureditvijo določeno s 195. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Akontacija dohodnine se šteje za dokončni davek, če davčni zavezanec umre pred odpremo informativnega izračuna dohodnine. V tem primeru ni izračuna oziroma poračuna davka na letni ravni. V praksi lahko pride do situacije, ko davčni organ zaradi neosveženih podatkov, ki jih prejema iz centralnega registra prebivalstva, ob sestavi informativnega izračuna dohodnine nima podatka o smrti določenega davčnega zavezanca in mu za to odpreme informativni izračun dohodnine ter potem, ko ta postane odločba v zakonskem roku, na plačilni račun vrne preveč plačani davek.

Glede na vse navedeno Vlada predlaga, da predlog zakona podprete. Hvala.

Hvala lepa. Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe, izvolite, gospa Petra Komel.

Hvala lepa za besedo. Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo Republike Slovenije, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika. Zakonodajno-pravna služba je v svojem mnenju opozorila, da predlog zakona na več mestih ni dovolj jasen in določen ter na pomanjkljive obrazložitve, kar bi lahko predstavljalo težave z vidika pravne varnosti, enakosti pred zakonom, preglednosti pravnega reda in njegovega izvajanja. Zakonodajno-pravna služba s tem v zvezi opozarja na pomanjkljivo sklicevanje na ustrezne materialne določbe v novem 46.b členu in v spremenjenem 75.a členu Zakona o davčnem postopku ter na 2. in 3. člen predloga zakona. Vsebino 3. člena predloga zakona, ki spreminja 35. člen Zakona o davčnem postopku je sicer mogoče razbrati na podlagi zakonodajnega gradiva, kar pa ni skladno z načelom določnosti, ki zakonodajalcu nalaga, da je vsebina zakona določljiva že neposredno na podlagi njegovega besedila, saj le to pravno učinkuje.

Poleg tega so bile izpostavljene tudi nejasnosti v zvezi z določbami, ki spreminjajo institut priglasitve pri prenosu premoženja, zamenjavi kapitalskih deležev ter združitvah in delitvah po Zakonu o dohodku pravnih oseb. V zvezi s spreminjanjem Zakona o Finančni upravi je bilo opozorjeno, da spreminjanje materialnih določb zakona z drugimi materialnimi zakoni ni primerno, saj zmanjšuje preglednost in celovitost pravnega reda, kar je sporno z vidika načela pravne varnosti. V zvezi z mnenjem so vloženi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin. Prav tako pa je v uvodni predstavitvi nekatere pomisleke naslovila državna sekretarka. Predlagani amandmaji ter podana pojasnila predlagatelja deloma tako naslavljajo pripombe iz mnenja Zakonodajno-pravne službe. Hvala.

Hvala lepa. Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? Ne vidim nasprotovanja.

Prehajamo na razpravo in odločanje o členih ter o vloženih amandmajih v razpravo dajem člen od ena do tri, h katerim ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Ne vidim želje po razpravi. V razpravo dajem člen 4., h kateremu imamo vložen amandma poslanskih skupin SD, Svoboda in Levica. Želi kdo razpravljati? Ne želi. Glasujemo. Navzočih je deset poslancev, devet jih je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem člene od 5. do 24., katerim ni bilo vloženih amandmajev. Ne vidim želje po razpravi. V razpravo dajem 25. člen, h kateremu je vložen amandma poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? Ne. Glasujemo. Deset navzočih poslancev, devet glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem člen od 26. do 28, h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Ne. V razpravo dajem 29. člen in amandma poslanskih skupin Svoboda SD in Levica, h kateremu vložen amandma in želi kdo razpravljati? Ne. Glasujemo. Navzočih deset, devet za, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem člene od 30. do 32., katerim ni bilo vloženih amandmajev. Ni želje po razpravi. V razpravo dajem 33. člen, amandma k temu členu poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? Ne, Glasujemo. Navzočih deset poslancev, devet glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem člen od 34. do 38., h katerim ni vloženih amandmajev. Ni želje po razpravi. V razpravo dajem 39. člen, amandma poslanskih skupin SD, Svoboda in Levica. Želi kdo razpravljati? Ne. Glasujemo. Navzočih deset, devet za, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Amandma sprejet.

V razpravo dajem člen od 40. do 49. h katerim ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Ne. V razpravo dajem 50. člen in amandma k temu členu poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? Ne. Glasujemo. Deset navzočih, devet za, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 51. člen in amandma poslanskih skupin Svoboda, SD, Levica. Želi kdo razpravljati? Ne. Glasujemo. Deset navzočih, devet za, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Amandma je sprejet.

V razpravo dajem 52. člen, amandma poslanskih skupin Svoboda SD, Levica. Želi kdo razpravljati? Ne. Glasujemo. Navzočih deset, devet za, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem člen na 53. in 54., h katerima ni bilo vloženih amandmajev. Ne vidim želje po razpravi. V razpravo dajem 55. člen in amandma poslanskih skupin SD, Svoboda in Levica. Želi kdo razpravljati? Ne. Glasujemo. Navzočih deset, devet za, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem člen od 56. do 62., katerim ni vloženih amandmajev. Ni želje po razpravi. V razpravo dajem 63. člen in amandma poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? Ne. Glasujemo. Deset navzočih, devet za, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem še 64. člen, h kateremu ni bilo vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Ne želi. In zaključujem razpravo o členih in vloženih amandmajih. V skladu s prej sprejeto odločitvijo odbora prehajamo še na glasovanje o vseh členih skupaj in glasujemo. Navzočih deset, devet za, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da so členi sprejeti.

S tem zaključujem obravnavo predloga zakona na Odboru za finance. Vsi sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora. Določiti moramo še poročevalca na seji Državnega zbora in predlagam, da sem to jaz. Kdo nasprotuje? Ne. Hvala lepa.

Ker so bili členi predloga zakona sprejeti, dajem v razpravo tudi naslednji predlog sklepa poslanskih skupin Svoboda SD in Levica iz zahteve za sklic nujne seje odbora, Odbor za finance predlaga Kolegiju predsednice Državnega zbora, da Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku uvrsti na dnevni red naslednje redne seje Državnega zbora, ki je po terminskem programu dela predvidena v novembru 2025. Želi o predlogu sklepa kdo razpravljati? Ne vidim želje po razpravi. Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje o predlogu sklepa. Glasujemo. Navzočih deset poslancev, devet jih je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, ZAHTEVO VRHOVNEGA SODIŠČA ZA OCENO USTAVNOSTI DRUGEGA ODSTAVKA 111. ČLENA ZAKONA O DAVČNEM POSTOPKU. Ustavno sodišče je Državnemu zboru dne 10. 10. 2025 posredovalo navedeno zahtevo in določilo 15-dnevni rok za odgovor Državnega zbora glede predloga za začasno zadržanje izvrševanja ter 30 dnevni rok za odgovor glede zahteve. Odboru sta bili v zvezi z zahtevo in tudi glede predloga za zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb posredovani mnenji Vlade in Zakonodajno-pravne službe. Zato so izpolnjeni poslovniški pogoji za obravnavo v skladu z 265. členom Poslovnika Državnega zbora, bo odbor kot matično delovno telo podal svoje mnenje o predlogu za zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb in tudi o vsebini zahteve. K obravnavi te točke so vabljeni Ministrstvo za finance in Zakonodajno-pravna služba. Kot gradivo k tej točki pa ste prejeli pobudo Ustavnega sodišča z dne 10. 10. 2025, mnenje Zakonodajno-pravne službe ter mnenje Vlade Republike Slovenije. Besedo dajem predstavnici Zakonodajnopravne službe, gospe Petri Komel, izvolite.

Hvala lepa za besedo. Vrhovno sodišče je vložilo zahtevo za oceno ustavnosti drugega odstavka 111. člena zakona o davčnem postopku. Vlagatelj zahteve zatrjuje, da je izpodbijana določba, ki zavezuje davčni organ k varovanju davčne obveznosti nad 50000 evrov brez presoje razlogov na strani zavezanca krši pravico do varstva premoženja in onemogoča učinkovito sodno varstvo, saj sodišče ne more presojati sorazmernosti ukrepa. Vlagatelj zahteve tudi predlaga, da ustavno sodišče začasno zadrži izvrševanje izpodbijane določbe ter s tem prepreči nastanek težko popravljivih škodljivih posledic. Zakonodajno-pravna služba v mnenju predlaga, da Državni zbor v odgovoru zavzame stališče, da sta zahteva za oceno ustavnosti in predlog za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijane določbe neutemeljena. V mnenju se pojasnjuje, da je bil namen izpodbijane določbe omogočiti hitro zavarovanje višjega davčnega dolga, pri čemer davčnemu organu ni potrebno izkazovati utemeljenega pričakovanja, da bo izpolnitev davčne obveznosti onemogočena ali otežena. Z novelo Zakona o davčnem postopku, ki velja od 27. novembra 2024, je ta možnost omejena le na primere, ko je pričakovana davčna obveznost ugotovljena v postopkih davčnega nadzora.

V teh primerih davčna obveznost temelji na predhodno ugotovljenih nepravilnostih ali kršitvah, ki so posledica dejanj, ali opustitev zavezanca za davek, kar utemeljuje vzpostavitev zakonske domneve o obstoju nevarnosti neizpolnitve obveznosti.

V mnenju je zavzeto stališče, da izpodbijana določba zasleduje ustavno dopusten cilj, hitro in učinkovito pobiranje davkov, kar je nujno za zagotavljanje nalog države po 146. členu Ustave. Zakonska ureditev davčnega postopka pa zagotavlja tudi spoštovanje načela sorazmernosti in učinkovitega pravnega varstva v postopku odločanja o zavarovanju davčnih obveznosti. Davčni organ mora pri odločanju o zavarovanju na podlagi izpodbijane določbe ugotoviti in izkazati pogoj verjetnosti obstoja davčnega dolga terjatve, kar je dolžan tudi obrazložiti, s čimer je zavezancu zagotovljeno učinkovito pravno varstvo v postopku s pritožbo in v sodnem varstvu. Zavezanec ima že v postopku davčnega nadzora možnost sodelovanja in izjave glede ugotovitev davčnega organa. Davčni organ pri izbiri sredstva zavarovanja zavezuje načelo sorazmernosti, v skladu s katerim mora izbrati tisti ukrep, ki je za zavezanca ugodnejši in sorazmeren znesku davka. Poleg tega ima zavezanec za davek možnost davčnemu organu predlagati zamenjavo ali nadomestitev instrumenta zavarovanja.

V zvezi z zahtevo za začasno zadržanje se v mnenju izpostavlja, da vlagatelj zahteve ni konkretno utemeljil težko popravljivih posledic nadaljnjega izvrševanja izpodbijane določbe. Na drugi strani bi zadržanje izvrševanja davčnemu organu otežilo hitro in učinkovito izvedbo zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti, kar bi imelo negativne posledice za financiranje javne porabe? Hvala.

Hvala lepa. Želi besedo predstavnica Ministrstva za finance. Izvolite, državna sekretarka magistra Katja Božič.

Najlepša hvala spoštovana predsednica. Se opravičujem. Spoštovane poslanke in poslanci. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je vložilo zahtevo za oceno ustavnosti drugega odstavka stoenajstega člena Zakona o davčnem postopku, ki določa, da davčni organ zavaruje izpolnitev davčne obveznosti pred izdajo odločbe ali po poteku roka za predložitev obračuna davka, če obračun davka ni predložen, kadar pričakovana davčna obveznost, ugotovljena v davčnem nadzoru, presega 50000 evrov. Vrhovno sodišče meni, da takšna ureditev že po samem zakonu, torej brez ugotavljanja, ali je zavarovanje potrebno, vzpostavlja neizpodbojno domnevo, da zavezanec te obveznosti kasneje ne bo poplačal, zato predlaga razveljavitev drugega odstavka 111. člena zakona o davčnem postopku.

Vlada v svojem mnenju, Vlada v svojem mnenju zavrača podane očitke in pri tem poudarja, da je pri presoji zahteve treba upoštevati, da se pogoji in razlogi za fakultativno zavarovanje iz prvega odstavka in obvezno zavarovanje iz drugega odstavka 111. člena Zakona o davčnem postopku bistveno razlikujejo. Na podlagi prvega odstavka 111. člena Zakona o davčnem postopku mora davčni organ izkazati utemeljeno pričakovanje, da bo plačilo davčne obveznosti onemogočeno ali precej oteženo. Izkazati mora objektivne okoliščine v zvezi z davčnim zavezancem, ki izkazujejo, da bo poplačilo davčne obveznosti oteženo ali je onemogočeno. Na podlagi drugega odstavka 111. člena Zakona o davčnem postopku pa lahko davčni organ zavaruje izpolnitev davčne obveznosti pred izdajo odločbe ali po poteku roka za predložitev obračuna davka, če obračun davka ni predložen, kadar pričakovana davčna obveznost, ugotovljena v davčnem nadzoru, presega 50000 evrov. Poglavitni namen obveznega zavarovanja je doseči poplačilo davka za primere, ko so v davčnem nadzoru ugotovljene znatne davčne obveznosti. Pri razlagi vsebine drugega odstavka, ki določa obvezno zavarovanje, je poleg višine pričakovane davčne obveznosti tako nujno treba upoštevati ta bistven pogoj, ki ga je predlagatelj zahteve prezrl v svoji zahtevi, s katero utemeljuje neustavnost določbe pri ureditvi obveznega zavarovanja je ugotovitev obstoja znatne davčne obveznosti v davčnem nadzoru bistvena okoliščina, ki kaže na izogibanje plačila visokega davčnega dolga, zato ta ne terja predhodne ugotovitve davčnega organa, da na podlagi pridobljenih podatkov zavezancev za davek utemeljeno pričakuje, da bi bila sicer izpolnitev oziroma plačilo davčne obveznosti onemogočena ali otežena. Osnovni namen in cilj Zakona o davčnem postopku je pravilno, pravočasno in učinkovito pobiranje davkov. V javnem interesu je, da so javne dajatve pravilno in pravočasno izpolnjene. Omejitev razpolaganja s premoženjem do višine ugotovljene pričakovane davčne obveznosti je namenjena izpolnitvi plačila davka, če ta ne bi bil prostovoljno plačan. Upoštevaje navedeno Vlada meni, da določbi drugega odstavka 111. člena Zakona o davčnem postopku ni mogoče očitati neustavnosti. Hvala.

Hvala lepa. Odboru predlagam, da razpravlja in odloča o naslednjem predlogu mnenja odbora: Odbor se strinja z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 30. 10. 2025 ter predlaga, da v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču Republike Slovenije. Odpiram razpravo o predlogu mnenja. Želi kdo razpravljati? Ne vidim želje po razpravi. In zaključujem razpravo in glasujemo o predlogu mnenja. Glasujemo. Navzočih 12 poslancev, devet jih je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda in 66. nujno sejo odbora. Hvala lepa vsem in še lepo popoldne.

Seja je končana 4. novembra 2025 ob 16.51.