Dobro jutro, spoštovane kolegice in spoštovani kolegi, pričenjam 109. sejo Odbora za zunanjo politiko.
Obveščam vas, da so zadržani oziroma da na seji sodelujejo kot nadomestne članice in člani naslednje poslanke oziroma poslanci; prejel sem opravičilo, in sicer za poslanca Jerneja Vrtovca in pa poslanca Andreja Kosija. Hkrati pa na seji s pooblastili sodelujejo naslednje kolegice kolegi, in sicer: magister Rastislav Vrečka nadomešča poslanca magistra Miroslava Gregoriča, magister Darko Krajnc nadomešča poslanca Lenarta Žavbija, poslanka Vera Granfol nadomešča poslanko Tamara Vonta, poslanec Andrej Poglajen nadomešča poslanca Janeza Janšo in pa poslanka Andreja Rajbenšu nadomešča poslanca magistra Deana Premika. Vse navzoče lepo pozdravljam.
Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora in ker v poslovniškem roku niste prejeli, nisem prejel predlogov za spremembo, je določen takšen dnevni red kot je bil predlagan s sklicem.
Tako prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANIC IN ČLANOV ODBORA ZA ZUNANJO POLITIKO.
Kot ste seznanjeni, je ta točka uvrščena na dnevni red rednih sej Odbora za zunanjo politiko na podlagi prvega odstavka 3. člena Zakona o zunanjih zadevah. Tako kot vedno bi zbrali en sklop vprašanj in potem bi predali besedo za odgovore državni sekretarki doktor Meliti Gabrič, ki jo lepo pozdravljam.
Omejitve veljajo, da se ne ponavljam, tako kot tudi na plenarni seji. Torej lahko postavite tudi dopolnilno vprašanje, vsebinsko pa lahko postavite največ dve vprašanji in pa seveda tudi, kar se tiče časovnice, je enaka. Tako da seveda želi kdo besedo? Vidim, da se je že prijavil kolega Jožef Horvat, izvoli.
Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik. Lep pozdrav vsem. Še posebej vam, spoštovana gospa državna sekretarka doktorica Melita Gabrič in tudi vašim sodelavcem sem hvaležen, da lahko danes vam postavljamo poslanska vprašanja.
Slovenija je nestalna članica Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov še do konca tega leta. Ampak tu je še veliko dni. Verjamem in pričakujem, da bo Slovenija delovala do zadnjega dne. To je izjemen, izjemen privilegij in tudi izjemna priložnost za Slovenijo. Moje vprašanje se bo v nadaljevanju nanašalo na preganjanje kristjanov po praktično celem svetu. In Evropa mora po moji oceni pogumneje braniti preganjane kristjane. Govorim zdaj najprej o Evropi v evropskem okviru, Evropski uniji. Mi smo članica te evropske družine in toliko bolj to izpostavljam, ker je zunanja ministrica gospa Tanja Fajon januarja 2023 na posvetu slovenske diplomacije kot osrednjo spremembo zunanjepolitične strategije izpostavila vrnitev Slovenije v oziroma med jedrne države Evropske unije, karkoli že ta klasifikacija pomeni, jedrne države, ampak to zdaj ne bom o tem razpravljal. Rad bi pa spomnil, da je pred kratkim evropski poslanec magister Matej Tonin sopodpisal amandmaje k letnemu poročilu Evropskega parlamenta o človekovih pravicah, o demokraciji in demokraciji, ki pozivajo k večji zaščiti preganjanja kristjanov ter svobode vere po svetu. Opozarja, da je krščanstvo stoletja temelj evropske kulture in miru, zato Evropa ne sme omahovati pri obrambi tistih, ki so preganjani zaradi svoje vere. In svoboda veroizpovedi ni privilegij, ni privilegij, temveč je temeljno človekovo pravo Evropa, ki spoštuje človekovo dostojanstvo. Verjamem, da tudi Slovenija mora to pravico braniti vsepovsod. Po podatkih World Watch List 2025 več kot 380 milijonov, 380 milijonov kristjanov živi v strahu. Predvsem v državah, kot so Nigerija, Severna Koreja, Iran, Kitajska, tam so pač ti napadi najhujši, to vi itak sami dobro poznate. In moje seveda vprašanje je, Slovenija kot nestalna članica varnostnega sveta ali bo, morda je že, pa ne vem, pokrenila kakšne, predlagala kakšne ukrepe za večjo varnost kristjanov ali pa, da to razširim, za večjo, večje varovanje temeljne človekove pravice, kot je verska svoboda.
Najlepša hvala za vaše odgovore.
Predsedujoči, hvala za besedo. Mogoče bom v svojem prvem vprašanju nekako nadaljeval tam, kjer je kolega Horvat končal. Spoštovani predstavniki Ministrstva za evropske zunanje zadeve! Poglejte, na eni izmed zadnjih sej sem ministrici Tanji Fajon zastavil vprašanje, ki se navezuje na dogajanje v Nigeriji. Od takrat do danes je na to dogajanje opozorila tudi ameriška administracija, Donald Trump in tudi državni sekretar za obrambo ZDA sta obe izrazila stališče, da če se bodo masakri nadaljevali, bo Amerika, Amerika pripravljena intervenirati tudi v Nigeriji. Na podlagi tega in na podlagi dejstev, da je od 7. oktobra leta 2023 v Nigeriji umrlo oziroma je bilo ubitih dvakrat več ljudi, kot jih je bilo v Gazi in ob dejstvu, da Slovenija oziroma slovenska zunanja politika to nemo spremlja, medtem ko smo gledali v primeru konflikta v Gazi konstantno opozarjanje, ki je prihajalo že na notranje politično vprašanje, ne več samo na zunanje politično vprašanje. Me zanima, kakšne aktivnosti so v tem času stekle na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve? Ali bo ministrstvo pripravilo oziroma pripravlja oziroma ste mogoče že podali kakšne jasnejša, bom rekel, stališča glede samega dogajanja v Nigeriji? Saj se zdi dvolično v tej situaciji, da se zunanje, slovensko zunanje ministrstvo, predvsem pa Tanja Fajon pri enih zadevah oglaša praktično dnevno, pri drugih zadevah, ko pa je pa vpraša vprašanju oziroma ko pride do vprašanja druge države, kjer se dogajajo še hujši poboji na podlagi verskega prepričanja pa je slovenska zunanja ministrica o tem tiho. Torej, zanima me, kako bo, če je politika, bom rekel, slovenskega zunanjega ministrstva trenutno taka, da se, bom rekel, jasno postavlja na določeno stran, ko pride do konfliktov, me zanima, kako bo odreagirala v primeru pobojev kristjanov v Nigeriji kot tudi v Sudanu. Hvala.
Hvala predsednik, kolegice in kolegi. Da, danes zjutraj sem bil vesel, ko sem videl eno novico oziroma eno sliko, to je ta slika, kjer je direktor Sove Joško Kadivnik na sprejemu v Ovalni pisarni pri predsedniku Združenih držav Amerike Donaldu Trumpu. Tako da čestitke direktorju, predvsem pa Sovi za res pomemben dogodek, ki ni prišel sam od sebe, ampak je pač rezultat sodelovanja naših obveščevalcev v mednarodni izmenjavi ruskih vohunov. In me veseli, da za razliko od Vlade Republike Slovenije vsaj Joško Kadivnik in pa Sova vesta in držita zdravo linijo slovenske zunanje politike. Zdaj, človek bi pričakoval, če tako pomembna agencija, kot je Sova, da dobi sprejem ne v okviru kakšne delegacije, ampak prav Sova kot posameznica, njena ekipa, v ovalni pisarni, da bo tudi Vlada Republike Slovenije, predvsem zunanje ministrstvo sledilo, nekako usklajevalo politiko z našimi zavezniki, predvsem z najmočnejšo in najpomembnejšo zaveznico, to zagotovo so Združene države Amerike.
Mogoče se bom ponavljal, ampak bom še nadaljeval tam, kjer sta začela kolega Horvat in kolega Poglajen. Zdaj ni to prvič, da na tem odboru opozarjamo na pasivnost oziroma na molk slovenske zunanje politike, kar se tiče preganjanja kristjanov po svetu. Nenazadnje tudi v Sloveniji videli smo pogrom nad Rimokatoliško cerkvijo, ker so župniki samo v oznanilih ali v pridigi povedali, da se ne strinjajo s trenutnim zakonom o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in da naj ljudje glasujejo proti. Glejte, vsak se lahko oglasi in svoje mnenje pove. Vladajoča koalicija pa je seveda cerkev napadla, se pravi tudi Slovenija. Je država, kjer očitno smo kristjani, katoliki pod določenim pritiskom aktualne Vlade. Obstaja ena dobra stran, Opendoors.org World Watchlist 2025, kjer je 50 držav, se pravi ranking of 50 countries where christians face the most extreme prosecution, se pravi, kjer imamo zemljevid 50 držav sveta, kjer se kristjani soočajo z najhujšim preganjanjem. In samo v lanskem letu je bilo zaradi tega, ker so kristjani, ubitih 4 tisoč 476 kristjanov. Več kot 380 milijonov kristjanov na celem svetu se sooča s preganjanjem - eden od sedmih na svetu, eden od petih v Afriki in pa dva od petih v Aziji. In sedaj me zanima, spoštovana državna sekretarka, kdaj bo Slovenija jasno in glasno zavzela svoje stališče in tudi v zunanji politiki reševala ne samo eno vprašanje na Bližnjem vzhodu, pač pa od posameznih držav, ki jih imate na tem seznamu in katerih veleposlaniki so tudi stacionirani in pa akreditirani v Republiki Sloveniji, poklicala na zagovor in jih vprašala, zakaj v svojih državah dopuščajo, da to počnejo. Se pravi, kdaj bo zunanje ministrstvo zavzelo aktivno vlogo enkrat za spremembo in jasno in glasno se postavilo na stran preganjanih kristjanov po svetu?
Spoštovani gospod predsedujoči, hvala za besedo. Cenjeni gostje, dragi kolegi.
Zdaj, jaz nisem stalni član tega odbora, ampak se sprašujem ali smo mi na odboru za peticije, komisiji za peticije ali je to odbor za zunanje zadeve. Tudi sam sem kristjan, se ne čutim ogroženega in se mi zdi sprevrženo, da se zlorablja ta odbor za popolno zganjanje histerije o vprašanjih, ki ne sodijo po mojem mnenju, na ta odbor, vsaj ne v takem kontekstu. Vidimo, da se približujejo očitno volitve in si nekdo želi še bolj zlorabiti vernike, kristjane in slovensko cerkev očitno in seveda Vatikan in vse, kar sodi zraven, zato, da bi se prigrebel še do več glasov ljudi, ki jih, za katere si nekateri predstavljajo kot da so njihovi agenti v politiki. V Sloveniji je tudi cerkev ločena od države in jaz mislim, da bi bilo prav, da smo korektni v teh navajanjih. Sam se počutim prizadetega, zlorabljenega tudi, ko se pri kakšni maši na veliko zganja politiko, kjer se pri pridigah poziva in se s tem ustvarja nestrpnost, sovraštvo, hujskaštvo med ljudmi. Jaz mislim, da to ni temelj krščanske vere, to ni temelj delovanja nekega kristjana. In jaz mislim, da sodi bolj na Odbor za peticije, ne pa na Odbor za zunanje zadeve. Zato bi prosil, če opozorite kolege, da strukturirajo vprašanja drugače. Ne tako, da se povzroča napetosti, očitno, spet se skuša prikazati, kot da gre za neke medverske konflikte tudi v Sloveniji in ne vem, kje pa. Jaz mislim, da smo daleč od tega. Marsikaj smo v tej zgodovini videli, preživeli in se lahko o tistem pogovarjamo. ampak mislim, da ne na tem odboru. Zato bi prosil za malo drugačen ton postavljanja vprašanj in vprašanja, ki bodo korektna, ne pa za to, da zlorabljamo ta odbor za to, da se tu prikazuje, kdo je zdaj večji kristjan. Pa lahko jaz začnem govoriti še kakšne druge, bolj osebne stvari, pa se tu tehtamo, kdo je zdaj bolj pošten, bolj kristjanski, kdo kdo koga napada, ker jaz tu nisem videl, da bi ta koalicija Gibanja Svoboda napadla Cerkev ali opozicijo ali koga zdaj želite govoriti. Opozorilo, v javnosti je najprej civilna družba opozorila na neprimernost izpostavljanja določenih vprašanj v krogih cerkve, pa si poglejte zapise...
