En lep pozdrav! Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam in začenjam 52. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide!

Nadomestnih nimamo, pooblastil nimamo.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: točka ena: Predlog zakona o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na centrih za socialno delo in domovih za starejše ob uvedbi novega sistema dolgotrajne oskrbe.

Ker v poslovniškem roku ni bilo predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo torej na 1. TOČKO - PREDLOG ZAKONA O UKREPIH ZA OPTIMIZACIJO DOLOČENIH POSTOPKOV. NA CENTRIH ZA SOCIALNO DELO IN DOMOVIH ZA STAREJŠE OB UVEDBI NOVEGA SISTEMA DOLGOTRAJNE OSKRBE.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na 146. seji, 5. 11. 2025 sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Gradivo za sejo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.

K točki so bili vabljeni Ministrstvo za solidarno prihodnost, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet, Skupnost centrov za socialno delo Slovenije, ki so se opravičili, Skupnost socialnih zavodov Slovenije, ki so se prav tako opravičili, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zveza društev upokojencev Slovenije, Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo in Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

Pričenjamo drugo obravnavo predloga zakona.

Za dopolnilno obrazložitev dajem besedo predlagatelju, Ministrstvu za solidarno prihodnost in zanjo gospod minister Simon Maljevac, izvolite.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Pred vami je predlog zakona o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na centrih za socialno delo. In domovih za starejše ob uvedbi novega sistema dolgotrajne oskrbe oziroma kot mu rečemo skrajšano, prevedbeni zakon za dolgotrajno oskrbo. Gre za tehnično kompleksen, vsebinsko izjemno pomemben zakon, saj z njim zagotavljamo, da bo prehod v sistem dolgotrajne oskrbe v instituciji 1. decembra potekal nemoteno, pregledno in pa tudi brez nepotrebnih administrativnih zapletov. Prvič v samostojni državi vzpostavljamo celovit javni sistem dolgotrajne oskrbe, ki bo dolgoročno omogočil, da bodo starejši in drugi, ki potrebujejo pomoč pri vsakodnevnem življenju, deležni dostopnih, pravičnih in kakovostnih storitev. Gre za enega največjih sistemskih projektov našega časa; projekt, ki vključuje več tisoč zaposlenih, več 10 tisoč uporabnikov in več ključnih institucij. Torej kompleksen sistem, ki pa zasleduje zelo enostaven cilj, in sicer zagotoviti dostojno starost in podporo za vsakogar.

Uvodoma pojasnim, da sistem že deluje, da ga s predlaganimi ukrepi zgolj izboljšujemo. Na terenu namreč v polnosti delujeta že dve storitvi oskrbovalca družinskega člana, e-oskrba. V ti dve storitve je vključenih že več kot 8 tisoč družin. Sistem dolgotrajne oskrbe se torej vzpostavlja. Prav tako dolgotrajna oskrba na domu; skupno je do danes izdanih nekaj več kot tisoč odločb, izvajalci pa so tudi že pripravljeni na izvajanje.

Pomembna etapa vzpostavljene dolgotrajne oskrbe pa je vključitev celotne mreže storitev v domovih starejših v sistem dolgotrajne oskrbe. Ta korak je predvsem smiseln zaradi uporabnikov dolgotrajne oskrbe samih. Sistem zanje namreč niža cene položnic v domovih starejših. Ker vsi prispevamo odstotek od plač, blagajna za dolgotrajno oskrbo v celoti pokrije socialno varstvene storitve. Uporabnik dolgotrajne oskrbe pa plača samo in izključno nastanitev in prehrano. Doslej v starem sistemu je oboje plačal sam posameznik, posameznica, in sicer iz svojega žepa. Informativni izračuni so že na voljo. Vsi smo videli, kako bolj ugoden in prijazen je ta sistem za stanovalke in stanovalce v domovih za starejše. Ključen cilj zakona je zagotoviti oziroma naša naloga je, da dolgotrajno oskrbo v domovih za starejše čim hitreje in čim bolj gladko spravimo do ljudi. Cilj tega zakona je zagotoviti prav to hitro, enostavno in administrativno razbremenjeno prevedbo obstoječih oskrbovancev iz domov za starejše v nov sistem dolgotrajne oskrbe ter hkrati omogočiti, da bodo centri za socialno delo in domovi za starejše lahko svoje delo opravljali učinkovito in z optimizirano količino birokracije. Zakon torej ne prinaša novih pravic, ampak omogoča, da že vzpostavljene pravice zaživijo v praksi preprosto pregledno in v korist ljudi.

Dovolite mi, da pojasnim kaj je s seznamom ukrepov, ki jih zakon prinaša. Prvo je centralizacija postopkov in razbremenitev sistema. Po obstoječi ureditvi bi moral vsak center za socialno delo izdati na tisoče odločb za privedbo uporabnikov v nov sistem. In to bi pomenilo velik administrativni pritisk in verjetno zamude, kar bi ogrozilo celoten proces. Zato predlog zakona uvaja centraliziran postopek na Centru za socialno delo Ljubljana, ki bo edina pristojna vstopna točka za privedbe. In da pa bi siceršnje delo ljubljanskega centra, ki mora seveda poskrbeti tudi za množico upravičencev in bodočih uporabnikov na njihovo delo ne bi trpelo ali se upočasnilo, smo center okrepili, tudi z dodatnimi sredstvi in drugimi pogoji za učinkovito delo.

Domovi za starejše bodo temu centru poslali sezname vseh oskrbovancev, ki so podali soglasje za privedbo. Center za socialno delo pa bo pridobil vse potrebne podatke od ZZZS, ITSSV, MNZ in na tej podlagi bo domovom sporočil, kdo izpolnjuje pogoje in v katero kategorijo dolgotrajne oskrbe se posameznik uvrsti. Domovi bodo nato do 31. decembra s temi osebami podpisali osebne načrte. Osebni načrti bodo veljali s 1. 12. in CSD Ljubljana bo na podlagi podatkov izdal ustrezne odločbe. Na ta način na enem mestu zagotovimo enoten, pregleden in hiter postopek, medtem ko se ostali centri za socialno delo lahko v celoti posvetijo tekočim vlogam in uporabnikom. Torej, fokus je na ljudeh. Da bodo ti čim prej prišli do pravic in da se bodo centri za socialno delo dejansko lahko posvetili socialnemu delu.

Druga točka je posebna ureditev za osebe brez skrbnika. V preteklih tednih smo v javnosti pogosto spregovorili o nujnosti posebne skrbi za osebe brez skrbnika, torej za ljudi, ki ne zmorejo odločati sami, pri roki pa ni sorodnika ali skrbnika, da bi sprejel odločitev v dobro svojca. V domovih za starejše danes bivajo osebe, ki same ne morejo sodelovati v postopku in nimajo postavljenega skrbnika. Po dosedanji zakonodaji bi morali čakati, da sodišče v približno enem letu postavi skrbnika. V tem času pa ne bi bili prevedeni v nov sistem, kar bi jih postavljalo v bistveno slabši položaj. Zato zakon uvaja poseben postopek, po katerem dom za starejše sproži postopek za postavitev skrbnika, hkrati pa določi osebni načrt in ga takoj vključi v sistem dolgotrajne oskrbe. Ko pa bo skrbnik imenovan, bo imela oseba še dva meseca časa, da potrdi ali spremeni odločitev in s tem omogočamo, da tudi te osebe takoj pridobijo pravice iz sistema dolgotrajne oskrbe brez nepotrebnega čakanja. Da pride do pravice in koristi, ki pripadajo vsem, brez izključevanja zaradi osebne okoliščine.

Tretja točka je uskladitev z Zpizom in preprečevanje predplačil. Ker pravica do dolgotrajne oskrbe ni združljiva z dodatkom za pomoč in postrežbo bo CSD Ljubljana Zpizu sproti pošiljal sezname oseb, ki so podale soglasje za privedbo ali že sklenile osebni načrt. Na tej podlagi pa bo Zpiz pravočasno ustavil izplačila, da ne bi prihajalo do dvojnih izplačil in pa tudi do vračil. In s tem varujemo tako uporabnike, kot tudi državni proračun, kar pomeni odgovorno ravnanje do ljudi in do javnih financ. Poenostavili smo tudi osebni načrt. Predvsem z namenom lažjega dostopa za ljudi, in sicer v sodelovanju z vsemi deležniki smo poenostavili obrazec Osebnega načrta, ga skrajšali na nujni minimum in jasno opredelili, kdaj je potreben aneks. Tako bomo zagotovili, da bodo vsi osebni načrti tudi pravočasno podpisani. Še enkrat, veljavni bodo pa s 1. 12. CSD in izvajalci bodo tem pridobili leto dni časa, da v miru pripravijo vso potrebno dokumentacijo, od vloge, ocene, seznama priporočenih storitev do odločbe in osebnega načrta. Tukaj predvsem zasledujemo logiko, da mora biti storitev dosegljiva kar najhitreje in s čim manj birokratskih zapletov za uporabnika.

Potem je tu še e-oskrba. Zakon uvaja tudi pomembno razbremenitev za starejše od 80 let, ki bodo lahko pravico do e-oskrbe uveljavili brez zdravniškega potrdila. Hkrati se vsem, ki so bili vključeni v pilotni projekt oskrbe na daljavo, pravica podaljša do konca leta 2026, do takrat pa bodo morali pridobiti pozitivno odločbo. S tem odpravljamo težave, ki so se pojavile pri pridobivanju potrdil in omogočamo lažji dostop do te pomembne storitve.

Potem je tu še pavšalno plačilo in razbremenitev zaposlenih. Za obdobje od 1. decembra 2025 do 30. septembra 2026 bo uvedeno pavšalno plačilo izvajalcem dolgotrajne oskrbe, kar bo zagotovilo nemoteno financiranje storitev. Centrom za socialno delo se bo omogočilo izplačilo delovne uspešnosti za povečan obseg dela, domovom za starejše pa delovna uspešnost iz naslova nezasedenih kadrovskih normativov. Tu naj predvsem poudarim, kako pomembno delo opravljajo zaposleni tako na centrih za socialno delo, kot tudi pri izvajalcih. Brez njih celotna socialna država pade na kolena. Zato smo v tem času celotnega mandata že zelo potrudili za njihovo delo, okrepili z novimi kadrovskimi kvotami in ga tudi s plačno reformo in ostalimi ukrepi bolje plačali. Zdaj vidimo predvsem pri nekaterih izvajalcih, torej v domovih za starejše, da se trend kadrovske stiske že obrača navzgor. To ne pomeni, da so izzivi odpravljeni. Smo pa očitno na pravi poti počasnega okrevanja.

Na hitro bi se ozrl še na prehodne ureditve. Zakon ureja tudi dve prehodni področji, in sicer nadaljnje izplačevanje dodatka za pomoč in postrežbo za invalide do ureditve v sistemu dolgotrajne oskrbe in vzpostavitev začasnih zbirk podatkov, ki bodo omogočale avtomatizirano pridobivanje podatkov in izdajo odločb, torej digitalno brez ročnega prepisovanja. Na tej točki bi se zahvalil tudi Zakonodajno-pravni službi Državnega zbora. S sodelavci smo podrobno preučili vaše pripombe in jih tudi upoštevali. Pripravili smo amandmaje k 9., 10., 11., 12., 13., 15., 17., 22. in 24. členu. Namen vseh sprememb je izboljšati jasnost, usklajenost z veljavnim zakonom o dolgotrajni oskrbi in pa tudi zmanjšati administrativne obremenitve izvajalcev ter vstopnih točk.

Z amandmajem k 9. členu omogočamo večjo fleksibilnost pri sprejemanju osebnih načrtov. Aneksi se sklepajo le, če spremenjene potrebe trajajo več kot pet dni, to pomeni manj administracije in hitrejše odzivanje na potrebe uporabnikov.

Z 10. členom pojasnjujemo razmerje med opravljenimi zaračunanimi storitvami, s čimer preprečujemo napačne interpretacije in zagotavljamo pošteno, pregledno financiranje.

Z amandmajem 11. člena natančneje določamo postopek prevedbe oskrbovancev v uporabnike dolgotrajne oskrbe, usklajujemo pojme in pristojnosti ter razbremenjujemo centre za socialno delo. Upoštevali smo večino pripomb Zakonodajno-pravne službe, nekatere pa delno, predvsem zaradi ohranitve poenostavljenih postopkov in jasne delitve odgovornosti med centri za socialno delo in z vstopnimi točkami. Naš cilj je namreč učinkovit, enoten postopek, ne pa dodatno zapletanje z dvojnimi pristojnostmi. Amandmaji k 12., 13. in 15. členu jasno določajo, znotraj katerih zbirk podatkov se posamezni podatki vodijo in odpravljajo neskladja. Tako krepimo transparentnost in varnost upravljanja s podatki. S 17. členom se preoblikuje v prehodno določbo in vključuje v 24. člen, ki določa prehodno financiranje izvajalcev dolgotrajne oskrbe, od decembra 2025 do septembra 2026 in ta ureditev zagotavlja stabilnost sistema v fazi uvajanja ter enako obravnavo izvajalcev, ne glede na to, ali deluje na domu ali v instituciji. Z 22. členom natančneje določamo posredovanje podatkov o vključenosti v zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, kar bo poenostavilo delo vstopnih točk in razbremenilo uporabnike. 24. člen določa rok za objavo izvedenih navodil ter predlaga podlago za pavšalno plačevanje storitev v prehodnem obdobju. To je rešitev, ki zagotavlja predvidljivost financiranja in administrativno učinkovitost.

Delno smo upoštevali mnenje ZPS pri novem 24.a členu, kjer smo dodatno utemeljili razloge za retroaktivnost in pojasnili merila za izvajanje. Nekaj pripomb, ki jih je na seznam uvrstila Zakonodajno-pravna služba pa v tem kratkem času vendarle žal nismo imeli možnost uskladiti z vsemi deležniki, zato pa pojasnim, da jih bomo preučili tudi še v naslednjih dneh.

Če zaključim, spoštovani poslanke in poslanci, znova poudarim, da je zakon pred nami precej tehnične narave in izboljšuje sistem. Ta zakon je tehnično orodje, ki omogoča, da sistem dolgotrajne oskrbe bolj zaživi brez prekinitev, brez predplačil(?) in z manj birokratskimi ovirami. V središču pozornosti so ljudje, uporabniki storitev, njihovi svojci in zaposleni v sistemu, ki morajo dolgotrajno oskrbo s papirja prenesti v prakso. Zato vas prosim za podporo temu zakonu, ki pomeni ključni korak k pravičnejši, dostopnejši in učinkovitejši dolgotrajni oskrbi. Hvala.

Hvala lepa.

Preden nadaljujemo, imamo eno pooblastilo, in sicer poslanec magister Miroslav Gregorič nadomešča poslanko Terezo Novak.

Sedaj besedo dajem Zakonodajno-pravni službi, gospa Lenča Arko Fabjan, izvolite.

Hvala za besedo.

Torej, že v uvodni predstavitvi je bila navezava na mnenje Zakonodajno-pravne službe, vendar žal šele od 9. člena naprej, saj je Zakonodajno-pravna služba začela že pri naslovu zakona. In sicer je opozorila, da je naslov zakona tisti prvi, ki napotuje na vsebino zakona in z njim so povezane tudi prve uvodne določbe, ki opredeljujejo predmet zakonskega urejanja. Te uvodne določbe naštevajo pet ukrepov. Obrazložitev ne pojasnjuje, v kateri sklop ukrepov sodi posamezna predlagana rešitev, na primer, v čem je optimizacija. Zdaj, iz uvodne predstavitve smo izvedeli, da je ena poenostavitev v osebnem načrtu, kjer je obrazec poenostavljen, med predlaganimi zakonskimi določbami ni predvidena neka podzakonska ureditev oziroma nova določitev obrazca. Med ukrepi je naš…, je našteta tudi zagotovitev ustreznih zmogljivosti za prehod v sistem dolgotrajne oskrbe, vendar to ni predmet podrobnejšega zakonskega urejanja. Ker pa že omenjam obrazložitev, moram dodati, da je ta pomanjkljiva, ker ne pojasnjuje namena predlaganih rešitev in medsebojno povezane rešitve. Zakon določa, da za dosego svojega cilja predlaga novelo Zakona o duševnem zdravju, odstop od določb Zakona o dolgotrajni oskrbi in začasne ukrepe na področju zagotavljanja sredstev.

Tudi pri pripombah k tem, k tej opredelitvi, smo izhajali iz stališča nomotehničnih smernic, da je neprimerno in nedopustno spreminjati zakon z drugim zakonom, ker to ogroža elemente pravne varnosti iz 2. člena Ustave. To ustavno načelo je v mnenju tudi pojasnjeno, ker je večkrat izpostavljeno in večkrat opozarjamo na zahteve tega načela, na zahteve po jasnosti, nedvoumnosti zakonskih določb.

Tako je ta člen Ustave izpostavljen tudi v zvezi z odstopi od Zakona o dolgotrajni oskrbi. Vsak odstop od zakonske ureditve mora biti namreč utemeljen, domišljen, časovno zamejen in jasno mora biti razvidno njegovo razmerje do sistemske ureditve. Pri predlaganih rešitvah gre praviloma za trajne odstope kar je po vsebini novela sistemske ureditve, zato bi bilo treba te vsebine umestiti v Zakon o dolgotrajni oskrbi. Pri tem smo na primer opozorili tudi na 16 in 17. člen predloga zakona, ki podaljšujeta pravico do e-oskrbe in plačila izvajalcem dolgotrajne oskrbe in sta nomotehnično predlagana kot odstop, čeprav v tem delu ni jasno, v čem gre za vstop. Novela zakona, ki ureja duševno zdravje, je predlagana, zaradi mnenja, da je treba odpraviti pravno praznino. Gre za trditev, za katero ni podana utemeljitev. In zato se je odprlo vprašanje, v čem je razlika med izvajalci socialno varstvenih storitev na eni strani. In na drugi strani izvajalci dolgotrajne oskrbe v instituciji, se pravi javni zavodi in domovi za starejše, ki so prav tako izvajalci socialno varstvenih storitev. Ukrep na področju Aneksa k osebnemu načrtu - to je 9. člen - nadomešča opredelitev trajanja storitve s pogostostjo storitve, in sicer z obrazložitvijo, da je trajanje storitve težko predvideti. Zato smo opozorili v mnenju na sistemsko ureditev, ki določa obseg storitev dolgotrajne oskrbe v urah. V tem delu bom tudi spomnila kaj je Zakonodajno-pravna služba glede obsega navedla ob obravnavi sistemskega zakona. In sicer, da ta obseg pomeni, da upravičencu iz prve kategorije, ki ima lažjo omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe in koristi celodnevno dolgotrajno oskrbo ali v instituciji ali na domu, to pripada dnevno 40 minut oziroma v primeru, dnevne oskrbe pa 14 minut.

V nadaljevanju je določen tudi odstop od sistemsko določene krajevne pristojnosti centra za socialno delo. Pri tem smo v mnenju opozorili, da po sistemski ureditvi lahko minister na obrazložen predlog direktorja centra za socialno delo s sklepom določi krajevno pristojnost drugega centra za socialno delo torej, vprašanje krajevne pristojnosti je zakonsko opredeljeno kot vsebina urejanja izvršilne veje oblasti, zato se v tem delu odpira vprašanje skladnosti z načelom delitve oblasti iz 3. člena Ustave. V mnenju se Zakonodajno-pravna služba tudi sklicuje na ustavno sodno presojo. V postopku prevedbe se tako na primer nadalje kot soglasje za privedbo šteje tudi soglasje za ustavitev izplačevanja primerljivega prejemka torej na eni strani soglasje, na drugi strani določba, potem v nadaljevanju zahteva podajo zahteve za ukinitev, vendar tokrat ne samo prejemkov, temveč tudi storitev. In opozorili smo, da zakonske določbe se v tem delu zelo neenotno sklicujejo in enkrat navajajo samo prejemke, drugič tako prejemke in storitve, kar bi bilo treba urediti, vendar vloženi predlogi za amandmaje tem mnenju v tem delu ne sledijo. Problem smo imeli tudi s tem, da naj bi informacije o izpolnjevanju pogojev za privedbo podal izvajalec institucionalnega varstva. In sicer smo v tem delu opozorili, da je treba upoštevati kdo je organ, ki vodi postopek, kdo je stranka v postopku, saj ni jasna pravna narava te informacije. Zanimiva je tudi rešitev, da tisti uporabnik je sklenil osebni načrt in je hkrati podal vlogo za oprostitev plačila tudi upravičen do oprostitve plačila in sicer to zgolj na podlagi vloge. Tako da je vprašanje kaj se bo zgodilo, če bodo vsi oskrbovanci, ki imajo sklenjen osebni načrt, hkrati podali vlogo za oprostitev plačila. Potem se predlagane rešitve nanašajo tudi na dodatne zbirke podatkov. Med drugim se dopolnjujejo tudi podatki, ki so določeni s sistemskim zakonom, uveljavljenim avgusta leta 2023. In sicer s podatki, ki jih potrebuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije za plačilo pravic do dolgotrajne oskrbe. Pri tem pa je treba upoštevati, da vzpostavitev zbirke zahteva svoj čas. Ta pa ni opredeljen. Zdaj, res so predlogi za amandmaje treh poslanskih skupin v določenem delu izhajajo iz mnenja Zakonodajno-pravne službe in popravljajo posamezne opredelitve. Vendar z njimi se ne zagotavlja medsebojna skladnost oziroma skladnost z ustavnimi načeli. Amandmaje smo v bistvu dobili malo pred začetkom odbora, zato bi se predvsem želela opredeliti do amandmaja treh poslanskih skupin k 24. a členu. Gre za predlog za novi 24.a člen, s katerim se določa sofinanciranje zagonskih stroškov za izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu. Iz opredelitve vsebine zakona v uvodnih določbah ne izhaja, da je to predmet urejanja. Poleg tega na primer je datum, se nanaša na sofinanciranje zagonskih stroškov, ki so nastali 1. maja 2025. Razlogi za določitev tega datuma niso jasni zaradi tega, ker so se določbe o oskrbi na domu začele uporabljati s 1. julijem leta 2025. Potem je tudi vprašanje skladnosti rešitve z razlogi, z nalogami, ki jih Zakon o dolgotrajni oskrbi nalaga občinam. Ob tem ni nobenega redosleda dogodkov, ker v bistvu se predvideva povračilo stroškov, ki so nastali še preden se je sistem dolgotrajne oskrbe na domu začel izvajati in kar pomeni, da si ti lahko več mesecev, preden si postal izvajalec dolgotrajne oskrbe na domu, že osnovno sredstvo kupil. Jasno tudi ni, ker se določa, da gredo pač sredstva občinam, ta jih morajo pa potem namensko porabiti. In tukaj je vprašanje glede na integralnost proračuna, skladnosti s proračunskimi načeli. Sofinancirajo se pa na primer osnovna sredstva, med njimi tudi posebej določeno osebno vozilo. Zanimivo je, da pri tem ni nobenih meril za nakup osebnega vozila. Iz ustaljene ustavno sodne presoje izhaja, da pač, če zakonodajalec daje določene olajšave, lahko za upravičenost do te olajšave predpiše tudi pogoje, tako sem pač v tistem času, ki ga je imela Zakonodajno-pravna služba na razpolago, pogledala v zakon, ki ureja oprostitev davka na motorna vozila, na primer, mora biti namen, za katerega se koristi vozila, tu gre za oprostitev za velike družine, vpisan v prometno dovoljenje. Opredeljeno je, kakšno vozilo se lahko kupi z oprostitvijo. Potem je tudi določen čas lastništva tega vozila in kaj se zgodi, če se proda predčasno. Ravno tako ni nobenih meril za delitev sredstev. Rešitev se nanaša na izvajalce dolgotrajne oskrbe na domu, ki delujejo na področju več občin. Ni jasno na primer, pri kateri občini se vloži zahtevek. To je bilo pač v tem času, ko smo ga imeli na razpolago od vložitve amandmaja. Tako da to je zaenkrat to. Hvala lepa. Niso pa pač upoštevane pripombe iz mnenja Zakonodajno-pravne službe. Hvala.

Hvala lepa. Sedaj besedo dajem predstavnici Državnega sveta, magistrica Elena Zavadlav Ušaj, izvolite.

Hvala predsednik za besedo. Spoštovane članice, člani odbora, spoštovani ostali vsi prisotni na seji! Lep pozdrav tudi s strani Državnega sveta. Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predlog zakona obravnavala na 22. izredni seji, dne 4. novembra letošnjega leta. Komisija se strinja, da dolgotrajna oskrba predstavlja eno od pomembnejših področij v naši družbi. Četudi smo bili zadovoljni z navedbami predlagatelja, da je opravil širši krog razprave o predloženih zakonskih rešitvah smo bili manj zadovoljni z informacijo, da se je s predlogom zakona zaobšlo Ekonomsko-socialni svet. Predvsem predstavniki interesov delodajalcev v Državnem svetu so v zvezi s tem izrazili izrazito nezadovoljstvo in opozorili, da gre ravno za področje, ki je že julija 2023 botrovalo izstopu reprezentativnih združenj delodajalcev iz ESS. Komisija sicer izraža podporo predvideni poenostavitvi postopkov v zvezi s preverbo obstoječih pravic uporabnikov storitev domov za starejše v pravice do storitev celodnevne dolgotrajne oskrbe v instituciji, a se sprašujemo, zakaj se Vlada Republike Slovenije za takšno poenostavitev postopkov ni odločila že ob sprejemu samega Zakona o dolgotrajni oskrbi, saj je bilo na to temo kar nekaj pozivov. Zaskrbelo nas je tudi pristop, s katerim se vsebine, ki se dotikajo dolgotrajne oskrbe, urejajo samo mimo prej omenjenega temeljnega zakona. Če se bo vsak segment problematik, ki se bodo pojavile v zvezi z dolgotrajno oskrbo, reševalo na tak način, bo zakonodaja hitro postala zelo nepregledna, hkrati pa bo to vodilo do nižje ravni pravne zaščite za uporabnike sistema.

Razprava na seji komisije je tekla tudi o neskladju podatkov o predvidenih finančnih obremenitvah iz naslova dolgotrajne oskrbe v instituciji glede na predvideno časovnico uvedbe navedene storitve in njene vsebine. Ugotovili smo, da se v javnosti navaja različne podatke, da ti med seboj niso skladni, obenem pa niso skladni z realnim stanjem in enemu temu primernih pričakovanj glede izdatkov iz naslova dolgotrajne oskrbe. Pozvali smo tudi k razmisleku o aktivnem vključevanju občin v proces prevedbe pravic v nov sistem dolgotrajne oskrbe v instituciji v primerih oskrbovancev, ki jim trenutno oskrbo v domovih starejših delno ali pa v celoti krijejo tudi občine. Če bi na tak način lahko prišlo do znižanja obremenitev občin, bi bilo po naši oceni to smiselno. Razpravljali smo tudi o uvedbi tako imenovanih pavšalnih plačil storitev izvajalcev dolgotrajne oskrbe v obdobju 1. 12. 2025 do 30. devetega 2026. Komisija sicer razume trenutno potrebo po tovrstni poenostavitvi postopkov, a hkrati pričakuje, da se bo čim prej v celoti vzpostavilo informacijski sistem dolgotrajne oskrbe, ki bo omogočal obračunavanje storitev glede na realno stanje. Izrazili smo tudi skrb glede predlaganega avtomatizma pri sprožanju postopkov za določitev skrbnika okrog 4 tisoč osebam, ki same niso zmožne skleniti osebnega načrta z izvajalci storitev dolgotrajne oskrbe. Ne glede na to, da ocenjujemo, da gre za dobro rešitev, zaradi težav z ostanki v sodnem sistemu izražamo skrb, da bi postopki poenostavitve skrbnika trajali predolgo. Smo pa v zvezi s tem prejeli pojasnilo, da naj bi se odločanje na tem področju po dogovoru z Ministrstvom za pravosodje pohitrilo. Spraševali smo se tudi o učinkih prevedbe obstoječih pravic v pravice do celodnevne dolgotrajne oskrbe v instituciji z vidika morebitnih dodatnih stroškov. Upamo, da se obseg pravic ne bo zmanjšal in da bodo uporabnikom novega sistema dolgotrajne oskrbe v instituciji dostopne še naprej brez doplačil, na primer večkratna intervencija zaposlenih za pomoč uporabniku oskrbovancu. Dobili smo tudi ustrezno pojasnilo glede postopkov v primeru, da se trenutni oskrbovanci domov za starejše še ne bi odločili za prehod v sistem dolgotrajne oskrbe.

Dotaknili pa smo se tudi ureditve storitev domov za dolgotrajne oskrbe na domu, ki sicer ni predmet tega zakona, a smo jo prepoznali kot eno ključnih storitev v novem sistemu dolgotrajne oskrbe. Seznanjeni smo bili, da se tudi te storitve v okviru dolgotrajne oskrbe v določenih lokalnih okoljih že izvajajo, a nam ministrstvo ni moglo ponuditi točnih podatkov o njihovem obsegu.

Za konec pa še informacija, da je komisija v okviru glasovanj o predlogu zakona izrekla podporo, hkrati pa pozvala predlagatelja in ostale kvalificirane predlagatelje amandmajev, da v nadaljevanju zakonodajnega postopka preučijo in v čim večji meri upoštevajo splošne pripombe Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije k predlogu zakona ter predlog amandmaja k črtanju 5. točke drugega odstavka 15. člena predloga zakona, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov, ter predloge amandmajev Skupnosti socialnih zavodov Slovenije k 9. členu glede izločitve opisa potreb upravičenca iz podatkov, zapisanih v osebnem načrtu, 19. členu Predloga zakona glede financiranja izplačil v domovih za starejše v višini 5/5 in 3/5 normativa do 31. decembra 2025, predlagano dodatno spremembo petega odstavka 60. člena v zvezi s standardi uporabe slovenskega jezika pri izvajanju storitev zdravstvene nege vezane na osnovna dnevna opravila, ki je storitev dolgotrajne oskrbe. Podprli smo tudi predlog amandmaja Zavoda za zdravstveno zavarovanje k 22. členu predloga zakona glede uskladitve 17. točke prvega odstavka navedenega člena Zakona o dolgotrajni oskrbi. Podali pa smo tudi svoj predlog, da naj se zagotovi avtomatična preverba tudi glede obstoječih pravic do storitev dnevnega varstva s ciljem prevedbe v primerljive pravice v okviru sistema dolgotrajne oskrbe. Žal danes, kar smo prejeli amandmaje, na hitro pogledano, je samo eden, in sicer od Zavoda za zdravstveno zavarovanje, tisti, ki se upošteva, ostali pa mislim, da ne, ampak upam, da boste skozi današnjo obravnavo še kakšnega predlaga, predlaganega s strani Državnega sveta tudi podprli.

Hvala za vašo pozornost.

Hvala lepa.

Sedaj besedo dajem še ostalim vabljenim na sejo. Prosim vas, če svoja stališča strnete nekako v 5 do 10 minut. Najprej dajem besedo Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Magistrica Tatjana Kolenc, izvolite, imate besedo.

Hvala za besedo in lep pozdrav vsem prisotnim.

Služba Zavoda za zdravstveno zavarovanje podpira predlog zakona o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na centrih za socialno delo in domovih za starejše ob uvedbi novega sistema dolgotrajne oskrbe, ki je v Državnem zboru v zakonodajnem postopku. Služba Zavoda za zdravstveno zavarovanje se zaveda kompleksnosti prevedbe tako velikega števila oskrbovancev domov za starejše uporabnike, pravice do celodnevne dolgotrajne oskrbe in inštitucij, zato podpira predlagane ukrepe za optimizacijo postopkov na centrih za socialno delo in domovih za starejše. Hkrati pa meni, da je treba ob tem v čim večji meri upoštevati pravila, ki sicer veljajo za postopke ugotavljanja upravičenosti do dolgotrajne oskrbe. Ob tem je ključno, da se s predlaganimi rešitvami za manjši krog oseb ne vzpostavljajo nova pravila, temveč sledi tistim, ki jih določa tudi že Zakon o dolgotrajni oskrbi. Iz omenjenega razloga je služba zavoda predlagala amandma k 22. členu, ki je bil upoštevan in predlagan kot amandma, kar pozdravljamo.

Hvala za besedo.

Hvala lepa.

Zveza društev upokojencev Slovenije, zanjo gospod Stanko Kranvogel, podpredsednik. Izvolite, imate besedo.

Lep pozdrav vsem prisotnim. Hvala lepa za besedo.

Moram reči, da v Zvezi društev upokojencev dejansko podpiramo vse ukrepe, ki zmanjšujejo birokratske postopke in dajejo prednost ljudem, da lahko čim prej pridejo do pravic, ki jim, ki jim jih nalaga, ki izvirajo iz zakona. Iz terena dobivamo mnogo vprašanj, ki jih skupaj s klicnim centrom rešujemo. To je pravzaprav novost, ki se nam je pojavila v zadnjem času in moram reči, da smo zelo hvaležni klicnemu centru, da lahko neposredno na terenu tudi ljudem pomagamo. Najpogostejša vprašanja, ki jih dobivamo, so okrog e-oskrbe. To, kar je bilo nekje z začetkom leta pravzaprav nepredstavljivo, da bi e-oskrbo podaljšali, smo pravzaprav dosegli več kot smo pričakovali, tako da se s tega mesta zahvaljujem Ministrstvu za solidarno prihodnost, da nam je prisluhnilo, in da smo praktično stvari, ki so bile, kot sem že rekel, nepredstavljive, lahko premaknili. Glede na vključitev naših prostovoljcev na terenu, tu še imamo odprta vprašanja, ampak moram tako reči; naši prostovoljci na terenu so tisti, ki ljudi poznajo, ljudje jim zaupajo in jim tudi odpirajo vrata, tako da jim pomagajo pri vključitvi oziroma pri izpolnjevanju obrazcev, pri prenosu obrazcev na te vstopne točke in jim tako pravzaprav olajšujejo to delo, ki ga pravzaprav sami ne znajo, ker so pač ljudje stari, onemogli. Mislim, da je to, kar smo danes slišali, da se stvari poenostavljajo za pozdraviti in prepričan sem, da bomo imeli mnogo, mnogo manj vprašanj na terenu, kot jih imamo sedaj. Še enkrat hvala lepa za ministrico za solidarno prihodnost, da nas posluša in da s počasnimi koraki odpiramo stvari, ki so se zdele v začetku pravzaprav nemogoče. Hvala lepa za besedo.