Spoštovani vsi prisotni, lepo pozdravljeni!

Pričenjam 70. nujno sejo Odbora za finance in obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: gospod Jernej Vrtovec, gospod Rado Gladek, gospod Tomaž Lisec, gospa Suzana Lep Šimenko, gospod Franc Rosec in gospod Franc Breznik. Torej opozicije danes nimamo na seji pri tako pomembni točki, tako da moram priznati, da ne razumem njihovega, njihovega manevra, vendar spoštujem njihovo odločitev.

In na seji kot nadomestni član odbora s pooblastilom sodeluje doktor Martin Premk namesto poslanca gospoda Branka Zlobka.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2026.

Odbor bo predlog sprememb proračuna obravnaval na podlagi 166. člena Poslovnika Državnega zbora, v skladu s katerim matično delovno telo lahko svoje amandmaje vloži najkasneje dva dni pred sejo Državnega zbora ter se opredeli do predloga sprememb proračuna in do vloženih amandmajev.

Predlagatelj predloga sprememb proračuna je Vlada. K tej točki so vabljeni: Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za finance, Fiskalni svet, Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, Sodni svet, ki se je opravičil in pa Državni svet.

Kot dodatno gradivo ste prejeli še mnenja zainteresiranih delovnih teles, mnenje Sodnega sveta, oceno Fiskalnega sveta, stališče Vlade do ocene Fiskalnega sveta, mnenje Državnega sveta, dopis poslankam in poslancem, s časovnim potekom obravnave predloga sprememb proračuna in dopolnjenega predloga proračuna ter pregled amandmajev z dne 15. 11. 2025. Odbor bo najprej razpravljal o predlogu sprememb proračuna v celoti, potem pa bo obravnaval vložene amandmaje.

Predlagam, da predstavnik Vlade poda uvodno obrazložitev k predlogu sprememb proračuna za leto 2026, in sicer gospod minister Klemen Boštjančič, izvolite.

Hvala lepa, dobro jutro vsem!

Predlog sprememb proračuna za leto 2026 sem že podrobno predstavil v državnem zboru, zato bom tokrat krajši.

V predlogu sprememb proračuna za leto 2026 se načrtuje 15,6 milijarde evrov prihodkov. Glede na sprejeti proračun za leto 2026 pričakujemo upad prihodkov za 2,1 odstotka, in sicer iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb, dohodnine in davka na dodano vrednost. Na drugi strani se v letu 2026 pričakuje 17,7 milijard evrov odhodkov. Glede na sprejeti proračun za leto 2026 se odhodki v letu 2026 načrtujejo višje za približno pol milijarde evrov. Rast je predvsem zaradi stroškov, rasti stroškov dela, višjega transferja v Zavod pokojninskega in invalidskega zavarovanja, stabilizacijo, sredstva za stabilizacijo financiranja zdravstvenega varstva, javno gospodarsko službo v linijskem prometu, nadomestila TEŠ in obrambnih izdatkov.

Bi pa na tem mestu poudaril, da je bil v ponedeljek, torej ta ponedeljek, z vsemi tremi reprezentativnimi združenji občin podpisan dogovor o višini povprečnine za leti 2026 in 2027. Povprečnina se je zvišala iz 771,33 evrov v letu 2025 na 835 evrov na prebivalca. To je največje nominalno povečanje v zadnjih letih oziroma povečanje za 8,3 odstotka. Vlada in združenja občin so se dogovorili tudi, da bo vlada v letu 2026 za zaposlene v občinskih upravah in občinskih javnih zavodih, za katere se plače zaposlenih zagotavljajo iz občinskih proračunov zagotovila dodatna sredstva iz državnega proračuna za povrnitev 60 odstotkov dejansko dejanskih izdatkov za zimski prejetek. Proračunski primanjkljaj je ocenjen v višini 2,1 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka bdp. Ker je bilo na preteklih sejah kar dosti razprav na temo zimskega regresa, naj že sedaj povem, da se bodo sredstva za letošnji zimski regres zagotovila s prerazporeditvami pravic znotraj porabe obstoječih proračunskih okvirov. Prav tako se bodo sredstva za ta namen tudi drugo leto zagotovila na isti način kot letos. Bi pa še dodal, da Vlada v proračunskih dokumentih načrtuje in vključuje le obveznosti, ki so zakonsko že sprejete ali pa so v zakonodajnem postopku v dovolj napredni fazi, da je njihova ureditev predvidljiva in zanesljiva. Predčasno vključevanje še ne sprejetih zakonskih obveznosti v proračun bi lahko vodilo v neusklajenost ne natančne ocene finančnih posledic ter oteženo pripravo proračuna kot celote. Hvala lepa.

Hvala lepa. Želi besedo predstavnik Državnega sveta, izvolite, gospod Mitja Gorenšček.

Dobro jutro. Spoštovana predsednica, spoštovani člani in članice odbora, predstavniki Vlade in ostali prisotni!

Državni svet je predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2026 obravnaval na svoji 33. redni seji 12. novembra. Predhodno pa so se do njega opredelili tudi pristojna Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, dve zainteresirani komisiji s področja lokalne samouprave in kmetijstva ter interesna skupina lokalnih interesov. V skladu z opozorili prej navedene zainteresirane komisije in interesne skupine s področja lokalnih interesov Državni svet v svojem mnenju opozarja na nujnost zagotavljanja primernega obsega financiranja lokalne samouprave, kar je ključnega pomena za ohranjanje ter nadaljnje izboljševanje kakovosti javnih storitev, ki jih občine zagotavljajo prebivalcem na lokalnem nivoju. Med drugim izpostavljamo nujnost zagotavljanja sredstev občinam za kritje dodatnih obveznosti, da jih ne bodo primorane kriti teh izplačil kot na primer za zimski regres. Iz lastnih omejenih proračunskih sredstev. Slednje bi namreč lahko v pomembni meri vplivalo na njihovo finančno stabilnost. Opozorili smo tudi na nujnost zagotavljanja zagonskih sredstev za javne zavode, ki bodo izvajali dolgotrajno oskrbo, kar je bilo v določeni meri rešeno s spremembo Zakona o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na centrih za socialno delo in domovih za starejše ob uvedbi novega sistema dolgotrajne oskrbe. V zvezi z dolgotrajno oskrbo opozarjamo tudi na neustrezno pozicioniranje sredstev, ki se jih za ta namen predvideva iz državnega proračuna. V skladu z opozorili zainteresirane komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izpostavljamo tudi področje kmetijstva. V zvezi s slednjim je namreč za leto 2026 predvideno zmanjšanje proračunskih sredstev kar za sto milijonov evrov v primerjavi z letošnjim letom na področju ukrepov za razvoj podeželja. Sprašujemo se predvsem o praktičnih posledicah navedenega znižanja in obsegu EU sredstev, ki bodo kmetijstvu na voljo leta 2026 v primerjavi z letošnjim letom. Ugotavljamo namreč, da črpanje evropskih kmetijskih sredstev nekoliko zaostaja za koriščenjem kohezijskih sredstev, kjer smo bolj uspešni. Opozarjamo tudi na vpliv višanja obrambnih sredstev na druge proračunske postavke, vključno s kmetijstvom, pri čemer izpostavljamo pomen mehanizmov pravice dvojne rabe na primer v povezavi z letalsko protitočno zaščito, ki jo je nujno zagotoviti, na kar Državni svet opozarja že kar nekaj časa. Toče so namreč, zaradi podnebnih sprememb vse pogostejše, kar neposredno ogroža kmetijstvo in gospodarstvo. Ocenjujemo tudi, da je treba zagotoviti ustrezno finančno podporo za razvoj namakalnih sistemov, kar je ključnega pomena za zagotavljanje prehranske varnosti, vendar predlog proračuna za naslednje leto trenutno ne predvideva proračunskih sredstev za to postavko. Ugotavljamo tudi, da navedene nevladne organizacije s področja ohranjanja narave razpolagajo z bistveno večjimi sredstvi kot nevladne organizacije s področja kmetijstva, ki so ključne za razvoj podeželja. In vključevanje mladih. Posledično smo pozvali k povečanju sredstev za nevladne organizacije, kot so kmečke ženske in podeželska mladina, kar lahko prispeva k trajnostnemu razvoju podeželja. Želje po zagotavljanju varnosti kmetijskega sektorja smo pozvali tudi k načrtovanju sredstev za pravočasno ukrepanje v zvezi z boleznijo modrikastega jezika, pa tudi ostalimi boleznimi živali, ki se zadnja leta pojavljajo na območju Republike Slovenije zaradi spremenjenih vremenskih razmer.

V zvezi s predlogom novele proračuna za leto 2026 smo izrazili tudi skrb zaradi načrtovanega visokega proračunskega primanjkljaja, saj že zdaj obresti na dolg države presegajo milijardo evrov letno, pri čemer dodatne obveznosti zaradi tako imenovanega zimskega regresa v navedenem primanjkljaju sploh še ni zajeta. Navedeno po naši oceni kaže na to, da Državni svet porabo glede na, da država s svojo porabo glede na prihodke ne zna ustrezno uokviriti oziroma zamejiti, zato opozarjamo, da se je v trenutni gospodarski situaciji neodgovorno dodatno zadolževati, na kar opozarja tudi Fiskalni svet. Opozarjamo tudi na to, da se je pri pripravi proračunskih aktov treba osredotočiti ne zgolj na odhodke in njihovo povečevanje, ampak tudi na proračunske postavke, na katerih se lahko kaj privarčuje. Izpostavljamo tudi zgolj 50 odstotno indeksacijo dohodninske olajšave, kar ocenjujemo kot neprimerno, hkrati pa kot nujno prepoznamo usklajevanje socialnih transferjev z inflacijo. Na podlagi vseh navedenih pomislekov državni svet predlogu novele proračuna za leto 2026 ni izrekel podpore. Hvala vam.

Hvala lepa.

Ali želi besedo predstavnik Fiskalnega sveta za predstavitev ocene Fiskalnega sveta v delu, ki se nanaša na predlog sprememb proračuna za leto 2026? Izvolite, gospod doktor Davorin Kračun, predsednik.

Spoštovana gospa predsednica, gospod minister, spoštovani visoki zbor, kolegice in kolegi, gospe in gospodje! Kot sem omenil že v uvodu včerajšnje razprave, je Fiskalni svet v svoji oceni usmerjen predvsem na tveganja za vzdržnost javnih financ, ki se pojavljajo na nekoliko daljši rok in v okviru že sprejetega fiskalno strukturnega načrta. Kljub temu mi dovolite, da danes podam nekaj pripomb, ki se nanašajo tudi na novelo proračuna za leto 2026, ki je predmet današnje razprave.

Javnofinančne projekcije tako Fiskalnega sveta kot Ministrstva za finance neizpodbitno kažejo, da se fiskalna politika v vedno večji meri odmika od poti, začrtane v srednjeročnem načrtu. V njem se je država zavezala k postopni konsolidaciji, ki bi zagotovila vzdržne javne finance. Primanjkljaj se ponovno povečuje, namesto da bi se postopno zmanjševal. Njegovo povečanje v obdobju 2024 do 2026 bo v Sloveniji celo četrto najvišje med državami članicami, ki so Evropski komisiji doslej posredovale proračunske načrte. Glavni razlog za ta odmik ni v izrednih dogodkih, ampak v odločitvah, ki jih sami sprejemamo. Tekoča poraba, predvsem zaradi dviga stroškov dela v javnem sektorju, raste občutno hitreje kot gospodarska aktivnost. z vidika vzdržnosti javnih financ je zaskrbljujoče predvsem to, da gre za trajno povečanje ravni izdatkov. Ob tem iz makroekonomskih napovedi izhaja, da se bodo prihodki v prihodnje povečevali počasneje kot v preteklih letih, povprečne obrestne mere na javni dolg pa bodo verjetno višje. Oboje skupaj dodatno krči prostor za primanjkljaje, ki bi bili vzdržni. Fiskalni svet razume, da država potrebuje vlaganja na področjih, ki so politične prioritete in jih podpira, če hkrati učinkovito večajo dolgoročno gospodarsko rast. A odgovorna fiskalna politika bi morala ob vsaki odločitvi, ki trajno poveča porabo, tudi jasno pokazati, kako bo dodatne izdatke kompenzirala, da ne bodo ogrozili javnofinančne vzdržnosti. Hkrati so pričakovanja različnih deležnikov tudi zaradi ravnanja politike visoka in se še večajo, zato moramo biti preudarni. Ključno je, da zajezimo rast tekoče porabe, torej porabo iz katere so izločene investicije in obresti in jo uskladimo z gospodarsko realnostjo. Slovenija ima še vedno razmeroma stabilne javne finance, dostop do financiranja je dober, bonitetne ocene so ugodne in likvidnostne rezerve so visoke. Izkušnje iz preteklosti pa so nam lahko v opomin, da se razmere lahko hitro spremenijo. Posebej, ko prihaja do dvomov glede verodostojnosti fiskalne politike. verodostojnost pa se ocenjuje na osnovi izpolnjevanja zavez, ki jih je država postavila sama v srednjeročnem načrtu. Čas za popravke in prilagoditve je sedaj, dokler so razmere na trgih stabilne, dokler imamo prostor za odločanje in ne za reševanje, izkušnje izpred desetletja in pol pa bi morali biti dovolj za spoznanje, da pozno ukrepanje vodi v ostrejše in boleče prilagoditve.

Hvala lepa.

Hvala lepa. Ponovno dajem besedo predstavniku Vlade, če želi podati stališče Vlade do ocene Fiskalnega sveta, izvolite, gospod minister Klemen Boštjančič.

Hvala lepa. Najprej Vlada uvodoma izpostavila, da je načrtovana fiskalna politika v mejah dopustnih odstopanj od fiskalne poti, ki je predvidena v srednjeročnem fiskalno strukturnem načrtu RS 2025 do 2028 in z reformo pakta za stabilnost in rast je bil uveden srednjeročni pristop, ki ni več osredotočen na strogo spoštovanje letnih fiskalnih ciljev. Cilj namreč je srednjeročno zmanjševanje ali ohranjanje javno finančnega primanjkljaja pod 3 odstotki bruto domačega proizvoda in zagotavljanje srednjeročne vzdržnosti dolga. Letna odstopanja se skozi celotno obdobje veljavnosti srednjeročnega fiskalno strukturnega načrta beleži na tako imenovanem kontrolnem računu, ki ga vzpostavi Evropska komisija, pri tem je pomembno, da se na kontrolnem računu spremlja odstopanja tako navzgor in navzdol, odstopanja se beleži zgolj na podlagi podatkov o realizaciji. Vladne javnofinančne projekcije za sektor država. kažejo, da bodo zaveze iz srednjeročnega fiskalno strukturnega načrta Republike Slovenije 2025 do 2028 izpolnjene. Lani je rast očiščenih izdatkov znašala 4,2 odstotka, letos pa po ocenah bo po ocenah ministrstva za finance znašala 7,7 odstotka, v letu 2026 pa 5,5 odstotka s čimer naj bi kumulativna rast v tem obdobju sicer presegla fiskalno zavezo za 1,4 odstotke odstotne točke, vendar pa je treba poudariti, da ob upoštevanju nacionalne odstotne klavzule in s tem povečanje obrambnih izdatkov bi bilo kumulativno zvišanje 16,9 odstotkov, kar je nekoliko manj od fiskalnih zavez, ki so 17 odstotkov. Kumulativni učinek obrambnih izdatkov je izražen v odstotnih točkah BDP ocenjujemo na 0,8 in to pomeni, da bo kontrolni račun izravnan. Hkrati je potrebno izpostaviti kako nujna je reforma pokojninskega sistema, ki jo je sprejel Državni zbor v konsenzu s socialnimi partnerji na predlog Vlade. Reforma bo pozitivno vplivala na javnofinančno vzdržnost, ker bo izboljšala strukturni položaj, izračune vzdržnosti javnega dolga, na podlagi katerih se določa dovoljena rast očiščenih izdatkov, namreč vstopajo povečanja stroškov staranja za obdobje deset let po končani fiskalni prilagoditvi. Kot ugotavlja Fiskalni svet, bo pokojninska reforma pomembno prispevala k zagotavljanju javnofinančne vzdržnosti Slovenije. Kljub povišanju izdatkov za pokojnine na kratek rok bo pokojninska reforma ugodno vplivala na dinamiko razmerja med javnim dolgom in BDP v prihodnjih letih in s tem skladno s fiskalnimi pravili EU zagotovila več fiskalnega prostora že na srednji rok.

Vlada se zaveda številnih tveganj in negotovosti, ki izhajajo med drugim iz demografskih gibanj, podnebnih sprememb, geopolitičnih in globalnih izzivov, zato spremlja aktualna dogajanja in se nanje odziva javno. Finančni izzivi so stalnica vseh vlad in jih bo s strukturnimi ukrepi treba skrbno naslavljati tudi v prihodnje.

Zdaj pa zaključim še kar je vmes, tudi komentiram, da imamo četrti največji dvig med državami članicami primanjkljaja. Saj sicer, ker ni bilo povedano, na katero obdobje, bi vseeno dal malo še jaz statističnih podatkov. Za sektor država je primanjkljaj v teh letih 24, 25, 26. V letu 2024 smo imeli 0,9 odstotka in smo imeli osmi najnižji primanjkljaj v EU, leta 2025 načrtujemo 2,4 odstotka primanjkljaja in bomo imeli 11 najnižji primanjkljaj v EU. Letu 2026, katerega danes obravnavamo pa primanjkljaj sektorja država 2,6 odstotka. In bomo po tem, kar so poslali do zdaj oziroma po osnutkih, ki so bili poslani na Evropsko komisijo, bomo imeli deseti najnižji primanjkljaj v EU. O verodostojnosti fiskalne politike te vlade nedvoumno pričajo bonitetne ocene, lahko se fokusiramo samo na zadnjih 12 mesecev in spremembe teh bonitetnih ocen vseh večjih bonitetnih agencij. Hvala lepa.

Hvala lepa. Želi besedo predstavnica Umarja, izvolite, doktorica Alenka Kajzer, vršilka dolžnosti direktorice.

Hvala za besedo.

Dovolite mi, da začnem z gibanji v letošnjem letu, ker so seveda osnova za uresničitev in podlaga za napoved leta 2026. Po včeraj objavljenih podatkih statističnega urada za tretje četrtletje se je bruto domači proizvod realno med letno povečal za 1,7. Kar je v skladu z našimi pričakovanji. Pozitivno je, da se je v primerjavi s prvo polovico leta so pozitivna predvsem tekoča gibanja v izvoznem sektorju, močno pa so se okrepile tudi gradbene investicije. Oboje namreč pričakujemo, da se bo tudi rast nadaljevala v prihodnjem letu. Če zdaj omenim še nekaj besed v letu 2026 bi poudarila, da v vseh osrednjih scenarijih domačih in tujih investicij so gospodarski obeti za leto 2026 relativno dobri. Gospodarsko aktivnost, ki so letos torej zaznamovala predvsem šibkejša izvozna gibanja, bodo prihodnje leto rastla hitreje, kot smo napovedali v jesenski. Pričakujemo pospešek z letošnjih 0,8 na 2,1 odstotka v letu 2026. Ključna predpostavka te napovedi je seveda okrevanje tujega povpraševanja, kar pa že nakazuje postopno izvrševanje kazalnikov gospodarske klime in napovedi nekoliko višje gospodarske rasti v najpomembnejših trgovinskih partnericah za leto 2026. Ob nekoliko višji rasti tujega povpraševanja bo tudi izvozni del slovenskega gospodarstva okreval. Višja pa bo tudi rast investicij, ki bodo usmerjene v povečanje zmogljivosti izvoznega sektorja in gradbenega objekta. Ker bodo dohodki prebivalstva v povprečju rastli hitreje od inflacije, se bo tudi kupna moč še nekoliko povečala in se bo nadaljevala rast zasebne potrošnje, ki je že letos glavni dejavnik gospodarske rasti. Rast državne potrošnje pa bo tudi nekoliko višja. Zaradi uveljavljanja novih pravic v okviru sistema dolgotrajne oskrbe, seveda dolgotrajne oskrbe. Seveda se zavedamo, da so vse napovedi gospodarskih razmer za letošnje in še posebej za prihodnje leto spremlja velika negotovost. Predvsem za spreminjanje tega svetovnega trgovinskega reda, zaradi protekcionističnih ukrepov. Ameriške administracije se na globalni ravni namreč dogajajo tektonski premiki, ki vplivajo tudi na slovensko gospodarstvo zlasti prek posrednih vplivov na gospodarstvo naših najpomembnejših trgovinskih partneric. Izjemno velika negotovost se je sicer nekoliko znižala s poletnim dogovorom z ZDA, vendar ostaja še vedno relativno velika in lahko vpliva na odločitve o naložbah, potrošnji in seveda poslovne odločitve. Tveganja izhajajo tudi iz geopolitične situacije, ki bi lahko, ki bi prav tako lahko upočasnila rast evropskega in svetovnega gospodarstva v času, ko se že leta sooča s strukturnimi težavami in zmanjšanje konkurenčnosti. Kljub temu pa so vsi osrednji in najverjetnejši scenarij gospodarskih gibanj za leto 2026, ki temelji na predpostavkah o razmeroma stabilnih globalnih razmerah in njegov politični sicer relativno dobra.

Mogoče izpostavim samo to, da tudi vse napovedi tujih mednarodnih inštitucij za Slovenijo za leto 2026 se gibljejo okoli 2 odstotkov. Torej podobno podobno kot je napoved Umar, na kateri temelji, na kateri temelji priprava proračuna za leto 2026. Hvala lepa za besedo.