Dobro jutro vsem skupaj!

Spoštovani člani in članice, spoštovani predstavniki Vlade, spoštovani predsednik Fiskalnega sveta, lepo pozdravljeni!

Začenjam 69. nujno sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da je zadržan, se seje ne more udeležiti gospa Suzana Lep Šimenko, na seji pa kot nadomestni člani in članice sodelujejo: Gašper Ovnik namesto Jerneja Žnidaršiča in Jožica Derganc namesto Branka Zlobka.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - DOPOLNJEN PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2027.

Odbor bo dopolnjen predlog državnega proračuna obravnaval na podlagi 160. člena Poslovnika Državnega zbora, v skladu s katerim matično delovno telo lahko svoje amandmaje vloži najkasneje tri dni pred sejo Državnega zbora ter se opredeli do dopolnjenega predloga proračuna in do vloženih amandmajev. Predlagateljica dopolnjenega predloga proračuna je Vlada.

K tej točki so vabljeni predstavnice, predstavniki Vlade Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Fiskalnega sveta, Urada za makroekonomske analize in razvoj, Sodnega sveta, ki so se opravičili in Državnega sveta, ki so se ravno tako opravičili.

Kot dodatno gradivo ste prejeli dopis s časovnim potekom obravnave predloga sprememb proračuna in dopolnjenega predloga proračuna, mnenje Državnega sveta in pregled amandmajev z dne 13. 11. 2025. Odbor bo najprej razpravljal o dopolnjenem predlogu proračuna v celoti, nato pa bo obravnaval vložene amandmaje. Predlagam, da predstavnica Vlade poda uvodno obrazložitev k dopolnjenemu predlogu proračuna za leto 2027.

Izvolite, državna sekretarka magistrica Saša Jazbec.

Dobro jutro, lepo pozdravljeni!

Glede na to, da smo na to temo, torej na temo predloga proračuna za leto 2027 že sedeli ene štiri ure v tej zasedbi in glede na to, da Vlada v tem dopolnjenem predlogu proračuna za leto 2027, ki je danes pred vami, ni izvedla nobenih sprememb, torej ni podprla vloženih amandmajev, zato posledično tudi ni naredila nobenih sprememb in dopolnitev predloga proračuna 2027, zato smo v dokumentu, ki ga imate pred sabo, smo, temu dopolnjenemu predlogu smo predložili integralno besedilo predloga proračuna, ki ostaja nespremenjeno. Dodali smo zgolj stolpec, iz katerega izhaja, da v dopolnjenem predlogu za leto 2027, niso bile izvedene nobene spremembe. Zato tako načrtovani prihodki, odhodki, primanjkljaj ostajajo nespremenjeni.

Od takrat, ko smo sedeli nazadnje, se je v bistvu spremenilo samo to, da je vlada ta ponedeljek z vsemi tremi reprezentativnimi združenji podpisala dogovor o višini povprečnine, tako da povprečnina z leti 2026, 2027 je zdaj dogovorjena na 835 evrih in zaradi tega podpisanega dogovora bo vložen amandma k ZIPRS-u. Drugih sprememb ni. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Samo še eno pooblastilo in sicer gospod Janez Cigler Kralj nadomešča Jerneja Vrtovca.

Želi besedo predstavnik Fiskalnega sveta za predstavitev ocene Fiskalnega sveta v delu, ki se nanaša na dopolnjen predlog proračuna? (Da.)

Izvolite, doktor Davorin Kračun, predsednik.

Spoštovana gospa predsednica, gospa državna sekretarka, spoštovani kolegice in kolegi, gospe in gospodje, spoštovani visoki zbor!

Glede na to, da fiskalna pravila zajemajo daljše obdobje in fiskalno strukturni načrt obdobje do leta 2028 je Fiskalni svet pripravil enotno ceno za vse, za oba proračuna, v skladu s pričakovanji, kako bo z izpolnjevanjem fiskalno strukturnega načrta.

Kljub temu pa mi dovolite, da v razpravi o proračunu za leto 2027 prispevam nekaj pripomb. Tako po vladnih kot po naših projekcijah naj bi se primanjkljaj sektorja država v letu 2027 povečal tretje leto zapored, znašal naj bi okoli 3 odstotke bruto domačega proizvoda. To jasno kaže, da se v vedno večji meri oddaljujemo od postopnega uravnoteževanja javnih financ, h kateremu smo se zavezali v srednjeročnem fiskalnem načrtu. Naj spomnim, uresničevanje zavez iz načrta je pogoj za doseganje vzdržnih javnih financ. Večanje primanjkljaja in njegovo ohranjanje na visoki ravni je posledica ukrepov s trajnim vplivom na stanje javnih financ. Brez njihove zamejitve oziroma celo z uvajanjem dodatnih trajnih in za javne finance negativnih ukrepov bodo v veliki meri izničeni pozitivni učinki pokojninske reforme. Posledično bi se javni dolg v naslednjem desetletju lahko povečal in približal ravni okoli 80 procentov bruto domačega proizvoda. Zato bi imeli v prihodnje manj prostora za ukrepanje, saj bi morali več sredstev nameniti za obresti.

Ker danes razpravljamo o proračunu za dve leti vnaprej, želim opozoriti še na potrebo po bolje utemeljenem pristopu k srednjeročnemu načrtovanju. Zgovoren je recimo primer proračuna za leto 2026, za katerega Ministrstvo za finance predvideva skoraj milijardo evrov večji primanjkljaj kot ga je napovedala lani. Glede na to, da so bili ključni dejavniki povečanega primanjkljaja znani že takrat, pri tem mislim predvsem na plačno reformo, je takšno povečanje predvsem rezultat neustreznega načrtovanja. Če se bodo takšna odstopanja ponavljala, obstaja nevarnost, da bomo v letu 2027 znova presenečeni. Vendar bo takrat primanjkljaj že po osnovni projekciji na ravni okoli 3 procentov bruto domačega proizvoda, preseganje te meje pa bi pomenilo resen izziv za stabilnost javnih financ. Na osnovi preteklih izkušenj lahko rečemo, da je pravočasno ukrepanje precej manj boleče kot takrat, ko zaupanje v verodostojnost fiskalne politike tako v očeh vlagateljev kot domače javnosti že izgubljeno.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnica Vlade, da poda stališče Vlade do ocene Fiskalnega sveta? Ne. Želi besedo predstavnica Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. Izvolite, doktor Alenka Kajzer, vršilka dolžnosti direktorja. Pa še pozdravljam vas. Se opravičujem, ker sem vas prej spregledala.

Lepo pozdravljeni tudi z moje strani. Tudi jaz v bistvu glede na to, da sem napovedi predstavljala 20. oktobra, se od takrat ni nič spremenilo in nimam kaj za dodati. Mogoče več o tekočih gospodarskih gibanjih in predvsem napovedi za leto 2026 ponovim jutri, predvsem tudi z vidika tega, da bo danes objavljen podatek za tretji kvartal BDP, pa bo verjetno jutri več diskusije. Tako da bi se zahvalila za besedo in.

Najlepša hvala.

Odpiram razpravo o dopolnjenem predlogu proračuna za leto 2027. Želi kdo razpravljati? Ne vidim želje po razpravi in zaključujem razpravo.

In prehajamo na obravnavo vloženih amandmajev k dopolnjenemu predlogu proračuna za leto 2027. Do izteka roka za vložitev amandmajev, torej do 12. 11. 2025, so kvalificirani predlagatelji pravilno vložili 33 amandmajev, ki so razvidni iz pregleda amandmajev. Razpravo in odločanje o podpori amandmajem bomo vodili na podlagi pregleda amandmajev. Odboru predlagam, da razpravljamo o sklopih vloženih amandmajev k posameznim podprogramom pri proračunskih uporabnikih, odločamo pa o vsakem amandmaju posebej.

Želi predstavnica Vlade predstaviti mnenje Vlade o vloženih amandmajih? Ne želi. / oglašanje iz dvorane/ Prosim? Aja, izvolite, državna sekretarka mag. Saša Jazbec. Izvolite.

Ja, kot sem v bistvu že tudi v uvodnem delu povedala, Vlada amandmajev ne podpira.

Hvala lepa.

Prehajamo torej na razpravo in opredelitev do vloženih amandmajev. V razpravo dajem amandma Poslanske skupine SDS k proračunskemu uporabniku Urad Vlade Republike za Slovence v zamejstvu in po svetu, podprogram Podpora Slovencem v zamejstvu in po svetu.

Želi kdo razpravljati? (Da.) Gospod Rado Gladek, izvolite.

Ja, predsednica, hvala lepa za besedo.

Zdaj, ta prvi del se je tako hitro odvil, no. Ali mi mogoče vseeno dovolite v sklopu amandmajev samo par besed no? Saj tudi amandmaji se nanašajo oziroma kažejo pač na, sam bi rekel, postopek priprave proračuna tako, da bi mogoče vseeno par besed še okrog samega proračuna rekel, če mi dovolite, no. Hvala lepa, no, ker se mi zdi le primerno, no, da vsaj kakšno, kakšno besedo rečemo, no. Zanimivo je bilo začetno izvajanje, saj to nas je mogoče tudi malo presenetilo, da smo nekako, kot kaže, vdani usodo. Ja, kot je kolega rekel, brez besed. Res je, da je leto 2027 še relativno daleč, po drugi strani bo pa, bo pa jutri tukaj. In odziv, bom rekel, Vlade na pripombe, bom rekel, predvsem Fiskalnega sveta, no, da nas, bi rekel ta proračun ali pa če rečem, oba proračuna, peljeta v neko, neko precej, precej slabo situacijo glede fiskalne vzdržnosti oziroma glede predvidenega trošenja, trošenja javnega denarja, no. Lahko rečem, da smo najbrž lahko vsi, vsi zaskrbljeni.

Zdaj, dejstvo je, da se, čeprav Vlada ponavlja, da gre, da gre za razvojne proračune, ampak ko razpravljamo oziroma ko gledamo te dokumente, pa vidimo, da se, bom rekel, velik, velik del denarja, če rečemo tudi v proračunu 2027, namenja za zadolževanje, mislim zadolževanje, za pokrivanje zadolževanja in za novo zadolževanje, za stvari, ki jih je Vlada po mojem mnenju slabo načrtovala. In čeprav se Vlada otepa tega dejstva, očitno nas pelje, nas pelje v, bi rekel problem te fiskalne vzdržnosti, ki jo bo pač mogel, ki jo bo pač mogel, predvidevamo druga vlada, ki bo morala poskrbeti, da se vrnemo na to pot, po moje s kakšnimi rigoroznimi ukrepi, ki pač nikomur ne bodo ne bodo všeč, no.

Zdaj, mene, ena stvar me je zmotila. Veliko se je govorilo oziroma se govori te dni glede dodatnih stroškov, kar se tiče izplačila božičnice. Jaz bi pričakoval, da kljub temu nam Vlada pove, če že za letošnje leto, če bo pač prišlo do tega izplačila, pač ne moremo, bom rekel, sredstva iskati drugje kot znotraj proračuna. Bi pa za prihodnje proračune pričakoval, da bomo, da bomo dobili jasen odgovor, od kje ta denar, od kje bomo ta denar vzeli, sploh za leto 2027, pa ni bilo niti besede, niti besede rečeno o virih financiranja teh, mi pravimo bombončkov, v Novi Sloveniji pravijo delovanje slaščičarne. Tako da bi mogoče tukaj resnično prosil predstavnico Vlade oziroma Ministrstva za finance, da nam razloži kakšni so načrti Vlade, od kje, od kje bomo jemali denar za te, za te dodatne obremenitve? Ker če je proračun kot tak, načrtovan razvojno, se pravi mi ne moremo potem denar jemati iz tega razvojnega dela, ampak ga bomo morali vzeti očitno nekje drugje. Tako da mogoče bi res prosil kakšen, kakšno pojasnilo, zakaj se, zakaj se tega pomembnega dela proračuna ne dotikate. Podoben primer je tudi plačna reforma, ki se kaže, kot kažejo izračuni, ni bila tako dobro načrtovana oziroma bomo potrebovali za ta izplačila oziroma za povečanje izplačil za osebne dohodke zaposlenih v javni upravi, jih bomo potrebovali več, kot je bilo načrtovano. Tako da to vse dodatno, dodatno vpliva na vzdržnost in to so sigurno razlogi, ki jih je tudi doktor Kračun navedel. Kot sem že prej rekel, nas vse skupaj pelje v to, da bomo očitno prekoračili to fiskalno mejo 3 procentov. Doktor Kračun je omenil tudi podatek, da lahko v naslednjih letih pridemo do tega, bo dolg, dolg države znašal, da se bo približal 80 procentom BDP, kar je alarmantno. Mi ves čas poslušamo od te Vlade, kako znižuje primanjkljaj in ga dejansko v prvih dveh letih vladanja je, zdaj se pa ta stvar obrača. In me malo čudi, da smo tako, mislim, da smo s strani Vlade slišali, bom rekel zelo oziroma pravzaprav ni bilo nobenega odziva na ta opozorila. Tako da se mi zdi, da Vlada te stvari res jemlje preveč enostavno oziroma z levo roko in to nas lahko vse skupaj skrbi. No, toliko na kratko, bom pa potem še potem. Bom se pa enemu drugemu amandmaju oglasil potem sprotno.