Vse članice in člane odbora ter ostale prisotne lepo pozdravljam, ampak ministrstva ni...

Začenjam 68. nujno sejo Odbora za finance. Obveščam vas, da so zadržani, se seje ne more udeležiti naslednji član odbora, gospod Franc Rosec. Na seji odbora pa kot nadomestni članice in člani s pooblastilom sodelujejo: Mojca Šetinc Pašek namesto Soniboja Knežaka in Sandra Gazinkovski namesto Branka Zlobka.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA. PREDLOG ZAKONA O IZPLAČILU ZIMSKEGA REGRESA TER PRENOVI UGOTAVLJANJA DAVČNE OSNOVE Z UPOŠTEVANJEM NORMIRANIH ODHODKOV - NUJNI POSTOPEK. Predlagatelj zakona je Vlada. Kolegij predsednice Državnega zbora je na 146. seji, 5. 11. 2025 sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Predlog zakona je uvrščen na 123. izredno sejo Državnega zbora, ki bo 11. 11. 2025.

K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Državnega sveta in Zakonodajnopravne službe. Dodatno so bili vabljeni tudi Zveza društev upokojencev Slovenije, Fiskalni svet, Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. Združenje delodajalcev Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, Združenje Menedžer, Klub slovenskih podjetnikov SBC.

Prejeto dodatno gradivo k predlogu zakona je mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije, pardon, mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, dopis Sindikata obrti in podjetništva Slovenije, predlog Skupnosti občin Slovenije, dopis Združenja koncesionarjev domov za starejše, mnenje Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, predlog Zveze društev upokojencev Slovenije, dopis Skupnosti občin Slovenije ter Združenja mestnih občin Slovenije, pripombe humanitarnih in socialno varstvenih organizacij in stališča reprezentativnih delodajalskih organizacij.

Amandmaji k predlogu zakona se vlagajo do zaključka razprave o posameznih členih na seji odbora. Amandmaje so vložile poslanske skupine Svoboda, SD in Levica in sicer k naslovu predloga zakona k 1., 2., 3., 4., 8., 9., 10, 12., 13., 15., 18., 19. in 20. členu predloga zakona.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona.

Ker ugotavljam, da pravzaprav opravičilo sem prejela z Ministrstva za finance, iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve, tudi še niso uspeli priti.

Prekinjam sejo do 9.30., se pravi nadaljujemo ob 9.30. uri. Hvala.

PREDSEDNICA ANDREJA KERT: Še enkrat vsi lepo pozdravljeni. Med nami pozdravljam ministra za finance, gospoda Klemna Boštjančiča in ministra za delo, družino in socialne zadeve, gospoda Mesca. In sicer, pričeli smo že z drugo obravnavo predloga zakona in želi predstavnik Ministrstva za finance podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? Gospod minister Klemen Boštjančič, izvolite.

Predsedujoča, hvala za besedo, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani ostali prisotni. Predlog zakona o izplačilu zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ureja več vsebin, to so zimski regres, zimski dodatek in popravek v sistem ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Zimski regres je nova delovnopravna pravica. Z uvedbo novega prejemka se želi vsem delavcem v enakem položaju zagotoviti dodatni prejemek v posameznem koledarskem letu. Ki bi pripomogel k izboljšanju njihovega zadovoljstva in motivacije za opravljanje dela. Višina prejemka se določa v višini polovice minimalne plače v Republiki Sloveniji, kar za leto, kar je za leto 2025 v višini 639 evrov. Skrajni rok za izplačilo zimskega regresa se določi najpozneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja za izplačilo plače za mesec november tekočega koledarskega leta. V predlogu zakona so določeni tudi daljši roki za izplačilo, če pride do nelikvidnosti podjetja. Z vidika davčne obravnave dohodka delavca se zimski regres ne všteva v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja do višine, kot je določena s tem zakonom. vendar skupaj s plačilom za poslovno uspešnost do višine 100 odstotkov povprečne mesečne plače v Sloveniji. Predlaga se, da je zimski regres oproščen tudi plačila prispevkov za socialno varnost do višine polovice minimalne plače. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je bil v Državnem zboru sprejet 18. septembra letos, je predvidena sistemska ureditev novega instituta zimskega dodatka za uživalce pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja, pri čemer je bilo. Predvideno. Prvo izplačilo zimskega dodatka v višini 150 evrov že v letošnjem letu, skupaj s plačilom pokojnin in nadomestil za mesec november. Ker zaradi teka postopka za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma novela ZPIZ 2 še ni objavljena v Uradnem listu in je zaradi tega negotova uveljavitev te novele, se s prehodno določbo predloga tega zakona zagotavlja izplačilo zimskega dodatka za uživalce pokojnin in nadomestil v višini kot je bila predvidena v ZPIZ 2-O. Cilj predlaganih sprememb v sistemu tako imenovanih normirancev je omilitev določenih tveganj obstoječega sistema, povezanih z omejevanjem vstopa v sistem normiranih odhodkov, z zmanjšanjem sive ekonomije ter povečanje motivacije za širitev podjetniške aktivnosti, hkrati pa se naslavlja določene anomalije sistema, ki omogočajo zlorabo le tega z zaporednimi vstopi in izstopi iz sistema.

Vlada predlaga:

Prvič, zvišanje prihodkovnega pogoja za vstop v sistem za polne normirance s sedanjih 60 tisoč evrov na 120 tisoč evrov ter za popoldance s sedanjih 30 tisoč na 50 tisoč evrov.

Drugič, zvišanje prihodkovnega pogoja povprečja prihodkov dveh zaporednih preteklih let za obvezen izstop iz sistema.

Tretjič, prihod iz obdavčitve z enotno davčno stopnjo na progresivno davčno stopnjo, odvisno od višine davčne osnove, in sicer bo znašala stopnja 20 odstotkov in 35 odstotkov.

Četrtič, spremembo načina obravnave davčnega leta začetka opravljanja dejavnosti pri presojanju pogojev za vstop in obstoj v sistemu normiranih odhodkov. Predlaga se, da se e upoštevajo tudi prihodki, doseženi v prvem letu poslovanja ter vzpostavitev petletnega obdobja za ponovni vstop v sistem. Navedeni rešitvi naslavljata anomalije sistema, ki so se pojavljale v praksi in jih je zaznal davčni organ. Glede na povedano, Vlada predlaga, da predlog zakona podprete. Hvala lepa.

Hvala lepa. Želi besedo predstavnik Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti? Izvolite minister Luka Mesec.

Hvala lepa. Tudi na Ministrstvu za delo podpiramo predlog zakona, ki prinaša zimski regres, omogoča letos izplačilo božičnice za upokojence in pa in pa prinaša razbremenitev za normirance. Zdaj mogoče, če najprej obrazložim malo postopkovno. Glavno temo, ki jo prinaša ta zakon, to je zimski regres, smo na ministrstvu za delo predlagali že pred dvema letoma v sklopu prenavljanja zakona o delovnih razmerjih. Takrat smo presojali, enako kot zdaj, da je tak ukrep smiseln in potreben zaradi problema upadanja kupne moči, zaradi problema oziroma zaradi naslavljanja večje zanimivosti redne zaposlitve za iskalce zaposlitve. In pa, ker imajo številne države po Evropi primerljive države, po Evropi tako ureditev že Španija, Avstrija, Grčija če omenim par primerov. Tudi v Sloveniji poznamo letni regres v znesku minimalne plače in zimski regres v znesku polovice minimalne plače, ki sledi določbam, ki veljajo za letni regres je smiselna in sistemska. Letos je na pobudo predsednika Vlade tak predlog bil tudi podan v septembru. Najprej smo ga predstavili socialnim partnerjem, tukaj moram malo postopkovno razložiti, glede na to, da so tudi socialni partnerji z obeh strani z nami. V Ekonomsko-socialnem svetu smo najprej obravnavali izhodišča o tem zakonu in predlagali na vladni strani sklep, da se ustanovi pogajalska skupina. Tega je delodajalska stran zavrnila. Zato smo se v naslednjih tednih oktobru dobili ločeno. Najprej sta se vsaka od strani dobili s predsednikom Vlade, da bi tam preverjali pogajalski interes na vladni strani, zagotovljeno je bilo, da pogajalski interes je. Predsednik Vlade je tudi vmes napovedano višino božičnice 639 evrov za podjetja, ki se soočajo z likvidnostnimi težavami ali pa za podjetja, kjer si poslovodstva ne bi izplačevala nagrad za letošnje leto omogočil znižanje na eno četrtino tega zneska, se pravi na 160 evrov. Kasneje smo se dobili ponovno na Ministrstvu za delo, da bi ta pogajanja nekako stekla, ampak na vztrajanje delodajalske strani smo se dobili z vsako stranjo posebej, ne skupaj in nazadnje smo v ponedeljek 27. 10., ko smo tudi določili dan, ko se moramo pač odločiti, ali gremo z božičnico naprej in v kakšni obliki, poskušali na ponovni plenarni seji ta pogajanja zaključiti, ampak delodajalska stran je sejo bojkotirala. Tako da smo se s sindikalno stranjo, ki je za mizo ostala takrat, pogodili o tej ključni stvari, se pravi, kateri delavci dobijo polno božičnico in kateri bi dobili zgolj sto 60 evrov. Dogovor je bil, da se zakon preimenuje v zimski regres, da veljajo zanj enake določbe oziroma smiselno enake določbe kot za letni regres. Se pravi, da podjetja v težavah lahko razliko med 160 evrov in 639 izplačajo do 31. marca, in to je trenutna oblika v zakonu. Se pravi, razumemo, da vsa podjetja letos nimajo kapacitet, da bi polno, polni zimski regres do novega leta izplačala. Predvsem zaradi časovne stiske, namreč zakon je bil napovedan zgolj tri mesece pred zaključkom leta. Zato zakon omogoča, da ta podjetja letos izplačajo 160 evrov, preostanek pa v naslednjem letu, ko se lahko ta strošek umesti v maso plač za naslednje leto, s čimer pričakujemo, da težav pri izplačevanju ne bi smelo biti.

Kot rečeno, na Ministrstvu za delo zakon iz navedenih razlogov oziroma rešitev iz navedenih razlogov podpiramo.

Druga stvar je božičnica za upokojence, kjer smo se s socialnima partnerjema soglasno v pogajanjih o pokojninski reformi dogovorili, da se uvede za upokojence nov prejemek. Božičnica letos bo znašala 150 evrov, potem se pa bo zlagoma do leta 2030 povečevala na 250 evrov, od takrat naprej pa vsako leto uskladila z inflacijo. Letos mora biti seveda ta prejemek izplačan decembra. Problem, ki je nastal vmes, je pobuda za zakonodajni referendum, ki zakon zaustavlja in zaradi zaustavljanja zakona, časovnega zaustavljanja zakona tudi ob neuspehu pobude za referendum, božičnica letos ne bi mogla biti pravočasno izplačana. Zato tukaj dajemo v zakon nastavke, da bo lahko. Lahko pa na tem mestu že povem, da je pobuda za referendum, ki se časovno zaključi jutri, do zdaj zbrala slabih 11000 podpisov. Torej lahko z 99,9 odstotno gotovostjo rečemo, da bo neuspešna in da bo pokojninska reforma taka, kot je bila s socialnimi partnerji dogovorjena. In da bo pokojninska reforma taka kot je bila s socialnimi partnerji dogovorjena, stopila v veljavo še letos.

Tretja tema v zakonu so normiranci, kjer na Ministrstvu za delo navedenim rešitvam ne nasprotujemo, opozarjamo pa, da bo treba o vprašanju normiranstva v naslednjem mandatu izvesti temeljit socialni dialog, da se pogovorimo o ustreznosti sistema, o primernosti za zelo različne skupine, ker seveda se razume, da da je trenutna ureditev primerna za obrtnike in podjetnike. Po drugi strani imamo pa še dve skupini, ene bi jaz poimenoval kot prekarci, to so tisti, ki so vsiljeni v samozaposlitev zaradi davčne ugodnosti tega sistema, zanje je ta oblika bistveno manj primerna, ker jim ne zagotavlja varnosti, ki jo prinaša redna zaposlitev, na tretji, tretja skupina znotraj tega sistema pa so dobro plačani profesionalci, ki se zaradi davčne optimizacije odločijo za uporabo sistema normiranstva in tudi njih bi bilo treba obravnavati drugače, kot obravnavamo obrtnike in podjetnike. Ker če gledamo na sistem z vidika davčne optimizacije, vam bom navedel en podatek o katerem smo se veliko pogovarjali med pokojninsko reformo. Normirancev v našem plačnem sistemu je 10, 11 odstotkov in skupaj prispevajo v maso prispevkov za pokojnine zgolj 4,7 odstotka in to je nesorazmerje, ki ga bo treba nasloviti. Ne govorim pri obrtnikih in podjetnikih, ki seveda potrebujejo posebno obravnavo in tak režim, ampak govorim predvsem kako odpreti vprašanje prekarcev in pa vprašanje dobro plačanih profesionalcev, ki sistem izrabljajo za davčno optimizacijo. Toliko bi mogoče kot svoje zadržke ob strani podal.

Zakon v celoti, z vsemi tremi rešitvami pa seveda podpiramo.

Hvala lepa. Želi besedo predstavnica Zakonodajnopravne službe, izvolite, doktor Andreja Kurent.

Hvala lepa za besedo, gospa predsednica, lep pozdrav vsem skupaj. Torej, uvodoma bi rada opozorila, da je Zakonodajno-pravna služba v tem primeru imela na voljo izjemno kratek rok. Predlog zakona je prišel v ponedeljek, je bil vložen v zakonodajni postopek v ponedeljek ob 11.30, naše mnenje je bilo izdano v četrtek ob 12. zato, da bi se ustrezno lahko pripravili amandmaji in bi se tudi z Zakonodajno-pravno službo uskladili, da bi se Državnemu zboru delo olajšalo. Naše mnenje je spisano na dobrih osmih straneh, kjer opozarjamo, kaj je narobe s posameznimi določbami in na dolgo in široko utemeljujemo tudi zakaj. Ta predlog zakona, kot je bilo že ravnokar povedano in kot je razvidno iz gradiva, vsebinsko posega v tri zakone z različnih pravnih področij in zato je predlagatelj se je odločil za uporabo tako imenovane omnibus tehnike, ta pa je v danem primeru zelo sporna. Zakaj? Večkrat je Zakonodajno-pravna služba, pa tudi Ustavno sodišče smo že opozorili, da se taka tehnika lahko uporabi zgolj izjemoma, ob izkazanih utemeljenih razlogih, da običajna tehnika noveliranja ni ustrezna, uporabna oziroma dopustna naj bi bila samo v primeru enotnosti osrednje vsebine in njihove neločljive medsebojne povezanosti. Kdaj gre za tako neločljivo povezanost? Če je njihova vsebina skladna in je potrebna hkratna uveljavitev posameznih določb, da bi se njihovomedsebojno neskladje preprečilo, v obravnavanem primeru temu seveda ni tako. Zdaj, glede na cilj, ki je naveden, sicer samo pri, pri predlogu za postopanje po nujnem postopku se da ugotoviti, da je skupni cilj teh treh ukrepov le v uveljavitvi zakona v letošnjem letu. Kar je v bistvu, predvidevam, da bi za to bil lahko dan še določen čas, da se ne bi tako izjemno hitelo, saj v bistvu smo na začetku novembra. Samo hitenje pa je seveda zelo vprašljivo. Tudi poslanci in Državni zbor bi bilo dostojno, da ima za proučitev predloga zakona in pripomb in amandmajev ustrezen čas za premislek.

Naslednji problem je zakonodajni referendum. Izven tega, kar je minister opozoril, smo mi opozorili, da je v tem omnibusu se spreminja tudi Zakon o dohodnini. Zdaj, Ustava je tukaj jasna in pravi, da referendum, naknadni zakonodajni referendum ni dopusten za zakone o davkih. To pa ne velja za ureditev oziroma uvedbo nekih institutov, ki se le posredno nanašajo na obdavčitev, in sicer z dikcijami, da je, da so ti instituti, so ali niso obdavčeni. To pomeni, da je dohodnina, določbe, ki se nanašajo na dohodnino, bi morale biti izvzete iz referendumskega odločanja, druge pa ne. Zdaj, Državni zbor je v obeh primerih, torej, če dopusti ali če ne dopusti referenduma, postavljen v izrazito neugoden položaj, ker v obeh primerih, da če dopusti ali pa če ne dopusti referenduma na tak način sprejme odločitev, ki je ustavno pravno sporna. V predlog zakona so vključene tudi določbe o zimskem dodatku, ki ga, kot je bilo navedeno sicer je uvedel Zpiz-2O, kjer je v teku še zbiranje podpisov pod zahtevo za razpis referenduma. Na tak način, da se že zdaj sprejema zakon, ki ureja isto materijo, se obide oziroma celo zlorabi referendumsko odločanje, kar pomeni neskladje z 90 členom Ustave. Rok zbiranja podpisov se sicer, kot je bilo povedano, izteče jutri. Ker je referendum ustavni inštitut, bi zato terjal posebno spoštovanje, tako s strani Vlade kot Državnega zbora. In so zato te določbe, ki so umeščene tudi v Zpiz-2O, ki je še vedno pod grožnjo referenduma, neprimerne.

Posebej smo opozorili na poglavje o prehodnih in končnih določbah, ki je pomembno zaradi pravne varnosti in pravnih posledic. Bistvo prehodnih določb je, da se uredi prehod iz ene v drugo ali drugačno ureditev, torej ko nova ureditev v celoti ali delno nadomesti prejšnjo. Zato je izjemno sporno, da se v tem predlogu zakona v prehodne določbe umeščajo določbe glede zimskega dodatka. Umeščene bi morale biti v materialne določbe. S tem se namreč bistvo prehodnih določb popolnoma zgreši. Razlog, ki je pa predlagatelja vodil k takšni ureditvi pa predvidevam, da ni ustrezen.

Glede posameznih pripomb, pri 1. členu smo si zastavili vprašanje ali gre res za temeljne subjekte zakona. V 2. členu smo izpostavili, da je napačna dikcija do ureditve v zakonu, ki ureja delovna razmerja. Tak način normiranja sodi v prehodne določbe. To je bilo treba preoblikovati. Nadalje, pri 3. členu smo izpostavili vprašanje zakaj se določbe 3. člena in tudi nekaj naslednjih vežejo ravno na 18. dan po preteku plačilnega obdobja. Dobila sem pojasnilo, da temu botruje 134. člen Zakona o delovnih razmerjih, ki pa določa le skrajni rok za izplačilo plače. Ker niti zimski dodatek niti zimski regres nista plača, bi se to lahko uredilo drugače oziroma kasneje. K 4. in 5. členu je Zakonodajno-pravna služba podala določena vprašanja in opozorila, med drugim tudi, ali je bilo treba poseči tudi v Zakon o prispevkih za socialno varnost, kar v tem predlogu zakona ni urejeno. 6. in 7. člen predstavljata tretje poglavje in urejata položaj, na kratko rečeno, normirancev. V zvezi z zakonodajnim gradivom smo opozorili na neskladje med gradivom v uvodu in predlaganimi zakonskimi rešitvami. Na kratko. Uvod pojasnjuje, da je treba odpraviti anomalije, da sistem normirancev pomeni odmik od načela obdavčenja po ekonomski sposobnosti zavezanca od enake davčne obravnave zavezancev z enakimi oziroma podobnimi dejanskimi prihodki, da se ne sme vnašati prevelike enakosti med zavezance, da tak princip povzroča distorzije tudi na drugih družbenih sistemih, da rešitev predstavlja visoko davčno ugodnost, za katero ni stvarno utemeljenih razlogov in da se je višanje deleža priznanih normiranih odhodkov, da se tako povečuje število tistih deležnikov v sistemu, katerih obnašanje je usmerjeno predvsem v cilj doseganja čim večje davčne ugodnosti in je v bistvu s tem cilj sistema normirancev zgrešen. V nasprotju s tem pa je to poglavje zaključeno ravno obratno, čeprav je ta uvod, ki sem ga delno povzela, utemeljen in podkrepljen s strokovnimi analizami, praktičnimi primeri. Zaključuje pa se tako, da se bo s tem spodbudilo posameznike, da svojo dejavnost širijo in še vedno ohranjajo administrativno enostaven način ugotavljanja. Temu sledijo tudi določbe. Zakonodajno-pravna služba pa je na neskladje v zakonodajnem gradivu seveda morala opozoriti. Prav tako smo opozorili na pogosto spreminjanje določb Zakona o dohodnini glede normirancev, saj to postane sporno z načela vidika pravne varnosti, ki obsega stabilnost in preglednost pravnega reda in predvidljivost, pa tudi samo načelo varstva zaupanja v pravo. V danem primeru gre sicer za nepravo retroaktivnost. Saj država z zakonom posega z učinkom za naprej. Vendar lahko to prekomerno posega v načelo varstva zaupanja v pravo. Tak poseg je sicer dopusten, če bi zakonodajalec navedel stvarno stvaren razlog, utemeljen v prevladujočem in ustavno dopustnem javnem interesu in če bi bile spremembe na pravnem področju relativno predvidljive tako, da bi se prizadeti subjekti s spremembami lahko vnaprej seznanili in se jim prilagodili. Določbe upoštevajo tudi predhodna davčna leta, tako da po mnenju ZPS se zavezanci niso mogli ustrezno prilagoditi na predlagane rešitve zakona. 6. in 7. člen, ne glede na zapis 1. člena in naslov samega poglavja de facto predstavlja odstop od določb Zakona o dohodnini, saj njihove določbe tudi ponavlja, kar to ni odstop. Tudi obrazložitev je zapisana tako, kot da gre za novelo Zakona o dohodnini. Pri 9. členu smo opozorili, da so kazenske sankcije predvidene le za zimski regres. Posebej pa smo izpostavili vprašanje, saj tretji odstavek navaja posredne in neposredne proračunske uporabnike, posebej pa še javni gospodarski zavod brez vsakršne utemeljitve. Glede na ustanovitelja in na zakonodajo. Na primer tudi zakon o javnih uslužbencih, ki določa obseg javnega sektorja, se javni gospodarski zavod lahko šteje za posebnega uporabnika. Če pa je bila prevzeta ureditev s področja javnih financ, to je predvsem Ziprs, pa se zastavlja vprašanje, zakaj ob tem ni naveden tudi javni zavod. Kot sem že rekla, posebne obrazložitve oziroma nikakršne obrazložitve v zvezi s tem ni. Predvidena je sankcija za delodajalca posameznika. Tukaj smo ministrstvo opozorili, da mora izhajati iz Zakona o prekrških, kot določa kazenske sankcije, ne pa iz področnih zakonov. V zvezi s prehodnim določbam smo pri 12. členu opozorili na nejasnost ureditve, predvsem ali so določbe 12. člena sploh potrebne, pa tudi na vprašanje, ali se že izplačana poslovna uspešnost hkrati z zimskim regresom ali se v presežku in kako se vključi sploh v davčno osnovo? To bi bilo treba zapisati jasneje. S prehodnimi določbami, s pripombami, smo opozorili tudi, glede na prej omenjeni rok, 18., da se sicer v zakonih prehodne določbe standardno sklicujejo na določene dni od uveljavitve zakona. Potem imamo izjemno sporno dikcijo v 17. členu, ki pogojuje zakon, saj se glasi, če ta zakon začne veljati po 18. decembru in tako naprej. Na kratko rečeno, take določbe se v zakon ne pišejo, da se, da se določa neke norme, ki pridejo v poštev ravno za vsak slučaj. 18-i člen se nanaša na zimski dodatek, umeščen je med prehodne določbe, kar ni pravilno, saj bi moral biti umeščen v materialne določbe. Taka ureditev, glede na Zpiz-2O, ki bo ali ne bo uveljavljen, če bo hkrati uveljavljen tudi ta zakon, je napačna, saj gre za dvojno ureditev. Potem pa mogoče še, da predlog zakona neenotno uporablja dvojno in ednino glede posameznih določb. Tukaj pride v poštev seveda poznavanje pravil nomotehnike.

Zdaj, rada bi povedala pa še nekaj. Po Ustavi ima Vlada kot predlagateljica zakona ena izmed štirih poseben položaj. Ustrezno ga ureja tudi Poslovnik Državnega zbora. Če se omejim samo na zakonodajne postopke in na predloge zakona, moram povedati, da ima Vlada na ministrstvih za pripravo zakonskih besedil visoko kvalificirano in visoko usposobljeno strokovno osebje, zato naj bi bil predvsem vsak predlog zakona, ki ga Vlada vloži v zakonodajni postopek, oblikovan, temu se reče perfektno. To pomeni, da bi bil vložen predlog že sposoben takojšnje objave v Uradnem listu, ne pa da se v državnem zboru spreminja tako glede premalo domišljene vsebine, kot s čisto nomotehničnimi in redakcijskimi popravki, s čimer se obremenjuje delo Državnega zbora.

Samo še glede amandmajev. V petek smo se z ministrstvi nekaj sicer usklajevali. Uradno sem jih dobila šele prej, nisem jih detajlno proučila v celoti. Kot vidim, se enim pripombam iz pisnega mnenja ZPS sledi, drugim pa ne. Zdaj, glede samih napak, kot jih vidim na prvi pogled. V naslovu zakona je še vedno izpuščen zimski dodatek. V amandmaju k 4. členu je po moji presoji še vedno nejasno, ali gre za to preseganje zimski regres, če presega višino določeno s trem členom, ali je tukaj upoštevana tudi poslovna uspešnost ali ne. Potem glede 8. člena, ki ureja nadzor, ki naj bi ga imela Inšpektorat za delo in Furs je treba opozoriti, da za prehodne določbe, kjer je tudi urejena materija, ki bi morala biti urejena v materialnem delu zakona pa nadzor sploh ni predviden. Kar je seveda ni v redu. To se nanaša tudi na nov tretji odstavek 9. člena, ki ureja določbe 14. člena. Tudi te so brez nadzora in še vedno kazenske določbe govorijo samo o zimskem regresu. Pri 12. členu je treba povedati, da se v bistvu drugi odstavek samo razbije na dva stavka, obrazložitev pa še vedno ni popolnoma jasna. V zvezi z 18. členom, tukaj so dodani novi peti, šesti in sedmi odstavek. To ni nastalo na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe. Pomembna pa je obrazložitev, po kateri naj bi zimski dodatek zaradi samega namena, to je blaženja socialne stiske in to naj bi bil osnovni namen tega dodatka, zato se izvzema iz plačevanja prispevkov, izvršbe in tako naprej. Vendar pa to ne drži. Zimski dodatek je po zakonu Zpiz-2O predviden za vse upravičence v enaki višini, tudi za tiste, ki imajo zelo visoke pokojnine in torej nikakor ne more iti za socialni prispevek, socialni transfer in blaženje socialne stiske. To bi bilo zaenkrat vse. Hvala lepa.

Hvala lepa. Želi besedo predstavnik Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance? Izvolite, gospod Mitja Gorenšček, predsednik komisije.

Hvala za besedo, predsedujoča. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, cenjeni gostje. Dovolite, da vam v skrajšani obliki predstavim mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, ki je na 18. izredni seji, 6. novembra, obravnavala Predlog zakona o izplačilu zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije. Komisija predlog zakona podpira. Državne svetnice in svetniki, državne svetnice in svetnike je v razpravi najprej zanimalo, ali imajo pravico do zimskega dodatka res vsi zaposleni, se pravi tudi poslovodne osebe. V nadaljevanju so izpostavili spornost zakona, ki ureja dve povsem ločeni materiji, in sicer zimski regres in tako imenovane normirance. Ti dve vsebini nista povezani in ne bi smeli soditi v isti zakon, saj je takšno združevanje materij proti načelu jasnosti in enotnosti materije, kar v praksi pomeni, da zakon meša delovno, pravno in davčno zakonodajo. Povezano s tem jih je zanimalo tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Prav tako jih je zanimalo, glede na visok proračunski primanjkljaj, kako bodo opravičili dodatno povečanje stroškov državnega proračuna. Izpostavili so tudi težave javnih zavodov, ki tega odhodka gotovo nimajo v planu, ob tem, da ne planirajo presežkov prihodkov nad odhodki in ali bo res lahko država v tako kratkem času pokrila stroške božičnice, kar tudi obljublja, da se ne bo zgodilo, da bi, da bi na koncu javni zavodi nosili posledice všečnih predlogov vlade.

V nadaljevanju so opozorili na to, da so uspešna podjetja že izplačala tako imenovano božičnico, kar zanje ne predstavlja nikakršnih težav. Vsekakor pa bo to težava za približno 30 odstotkov podjetij, ki plačujejo, ki poslujejo negativno.

Državni svetniki so izrazili nezadovoljstvo tudi s samim postopkom sprejemanja zakona. Na Ekonomskosocialnem svetu se je vsebina predlaganega zakona obravnavala ločeno, pri čemer do dela, povezanega z normiranci, Ekonomskosocialni svet ni imel zadržkov. Zato je združevanje obeh vsebin, skupaj z božičnico, s katero pa ESS ima zadržke, skrajno nekorektno. Ob tem so še enkrat izpostavili, da ne nasprotujejo božičnici tako v javnem kot v zasebnem sektorju, vendar zagovarjajo to, da bi morala biti prostovoljna, kar pomeni, da jo izplačajo tisti, ki si to lahko privoščijo. V lanskem letu je kar 40 odstotkov podjetij izplačalo božičnico tudi do maksimalnega zneska neobdavčenosti. Se pravi do višine povprečne neto plače v Republiki Sloveniji. Tako, da so v Ekonomskosocialnem svetu predlagali, da božičnica ostane neobvezna in to neobdavčena, pa tudi neoprispevčena in na prostovoljni ravni. Anketa je za letošnje leto namreč pokazala, da bi kar 64 odstotkov podjetij letos izplačalo božičnico. To pomeni, da ob dejstvu, da 30 odstotkov posluje negativno in se božičnice dejansko ne more privoščiti, ostaja le 6 odstotkov podjetij, ki poslujejo pozitivno in ki ne bi izplačale božičnico, se pravi, da je težava v 30 odstotkih podjetij, ki pa se jim z izplačilom božičnice ogrozi poslovanje. To pomeni, da ne nasprotujejo božičnici, želijo, želijo pa, da je neobvezna in da ostane motivacijski element v podjetjih, ki dobro poslujejo.

Prav tako se ne strinja z argumentom, da se božičnica izplača tudi zaradi visoke, predvsem prehranske inflacije, saj božičnica ni namenjena, ni namenjena finančnemu korektivu zaradi draginje, ampak ima država za to druge inštrumente, kot na primer draginjski dodatek. Nenazadnje država v zadnjih letih skozi dohodnino pobere bistveno več davka, kot je to strošek božičnice za vse zaposlene v Republiki Sloveniji. S spremembo Zakona o dohodnini, ki je začel veljati s 1. 1. 2023, je zaposlen z minimalno plačo vsako leto bil prikrajšan za znesek plačila v višini božičnice, zato bi božičnica lahko izplačala država vsem iz naslova dodatnih virov, ki so s spremembo zakona prišle v javno blagajno. S tem zakonom se krši tudi pravila Ekonomskosocialnega sveta, s katerim so se socialni partnerji zavezali, da nobene spremembe davkov in prispevkov ta Vlada ne bo sprejela brez soglasja socialnega partnerja. To so posebej podpisali 2. aprila ob sprejemu pokojninske reforme. Tudi pomeni, da je vlada povsem, da je vladi povsem vseeno, če krši dogovorjeno oziroma dogovori nimajo nobene teže. Zato bi pričakovali, da se o tem pogovarjamo na ESS in se dokler se ne doseže dogovor, ta zakon v Državnem zboru ustavi.

Državne svetnice in svetniki so izpostavili tudi, da sindikalna stran ni povsem zadovoljna z zakonom, saj se je vanjo uvrstilo tudi področje normirancev, s čimer se v nekaterih delih sindikati z njim ne strinjajo. Kar se tiče božičnice, sindikati zagovarjajo, da se božičnica izplača za vse, ne glede na to, ali delajo v javnem ali zasebnem sektorju. Tako kot to velja za letni regres. Menijo tudi, da dialog na ESS ju teče in da pravila ESS niso kršena. Je pa res, da je s strani delodajalcev dialog večkrat onemogočen.

Ker če dialog ne gre v smeri, kot si ga zamislijo, enostavno zapustijo pogajanja. Predstavniki predlagatelja zakona so pojasnili, da gre pri regresu za delovno pravno pravico, tako da je tudi do zimskega regresa upravičen vsak, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Vezano na združevanje materije so pojasnili, da to pri snovanju zakona ni bil njihov namen, vendar je v vmesnem času prišlo do vložitve več poslanskih zakonov v parlamentarni postopek. V povezavi z normiranci, ki so pripravo ločene novele zakona o dohodnini onemogočili s tem, da bi moral zakon, ki bi ga pripravila vlada, pričeti, počakati na proceduro in ga ne bi bilo možno uveljavljati s 1. 1. 2026. Prav tako tudi ureditev zimskega regresa vsebuje davčno obravnavo, kar pomeni, da je tudi to del zakonske materije, urejena, urejanja davčne zakonodaje, kar izpostavlja tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora.

Kar se tiče financiranja, bodo sredstva za izplačilo zimskega regresa v javnem sektorju zagotovljena, prav tako bo zagotovljeno nadomestilo teh stroškov posrednim in neposrednim proračunskim porabnikom. Zakon je glede tega zelo jasen, ker določa tudi roke, do kdaj naj bodo zahtevki za povračila podani in do kdaj mora biti povračilo zavodom, kakor koli tudi kakorkoli tudi dano, to je do 31. decembra letošnjega leta. Nadalje so predstavniki predlagatelja potrdili tudi to, da je želja Vlade zagotoviti, tako kot pri letnem regresu, enak znesek vsem zaposlenim, kar je tudi analogija letnega regresa. Vlada se tudi zaveda morebitnih težav podjetij in pa tudi časovnega roka, zato predlaga nekatere ugodnosti, in sicer, da se zimski regres pod določenimi pogoji lahko izplača do 31. marca prihodnjega leta.

Državne svetnice in svetniki so v nadaljevanju razprave še enkrat poudarili, da delodajalci ne nasprotujejo božičnici. Nasprotujejo pa predvsem temu, da se 6. 11. 2025 pogajamo o obvezi, ki zapade 18. 12. do 2025. Glede na izplačilo regresa. V javnem sektorju so se spraševali, če je to sploh v skladu z Zakonom o izvrševanju proračuna, ki pravi, da se v breme proračuna lahko prevzemajo obveznosti do 30. septembra, izplačila pa so lahko do 31. decembra istega leta.

Predstavnice predlagatelja predloga zakona so dodatno pojasnile, da vezano na javne finance zakon določa postopkovna pravila, kako se bodo sredstva zagotovila in kako bo tekel tok zahtevkov s strani posrednih proračunskih uporabnikov do neposrednih proračunskih uporabnikov. Kar se tiče dodatka za upokojence so dodatno pojasnili, da je to vsebina pokojninske reforme oziroma novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je bila že obravnavana. Tako da s tem zakonom zgolj zagotavljajo, da bo do tega izplačila v letu 2025 res tudi prišlo. In to plačilo ne bo zaustavil potencialni referendum. Hvala vam.

Hvala lepa. Želi besedo še kdo od vabljenih? Želite? Potem bi mogoče najprej dala besedo predstavniku Fiskalnega sveta, magister Tomaž Perše, izvolite.

Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim. Fiskalni svet je v oceni proračunskih dokumentov pred tremi tedni za leto 2026 in 2027 že opozoril na javnofinančna tveganja, ki bi lahko dodatno poslabšala stanje javnih financ in pri tem izrecno izpostavil božičnico oziroma zimski regres. Zimski regres ni bil vključen v sprejeti proračun za leto 2025, ne najdemo ga niti v proračunskih dokumentih, ki so trenutno v obravnavi za leto 2026 in 2027, zato se znova pojavlja vprašanje ali realističnosti proračunskega načrtovanja oziroma dejanske razpoložljivosti sredstev. To je še posebej pomembno, ker so se po sprejemu proračuna za leto 2025 makroekonomske zadeve bistveno poslabšale in se je priliv prihodkov letos upočasnil. To bi moralo prostor za nepredvidena oziroma neplanirana plačila zmanjšati, če ne celo izničiti. Iz trenutne realizacije proračuna je sicer razvidno, da bodo letos investicije verjetno precej manjše od predvidenih v sprejetem proračunu in da bo hkrati občutno več sredstev namenjenih za plače. Enostavno povedano, država se glede na sprejeti proračun zadolžuje za previsoko ocenjene investicije, sredstva, pridobljena z zadolževanjem, pa namenja za prenizko ocenjene plače in za zimski regres, ki v proračunu ni bil predviden. Naše ključno opozorilo v oceni proračunskih dokumentov se je namreč nanašalo na trajnost ukrepov in za njihove posledice za položaj javnih financ. Tega bo namreč trajno poslabšal tudi zimski regres. Naše napovedi in tudi napovedi Ministrstva za finance že brez zimskega regresa pa nakazujejo primanjkljaj okoli 3 procente BDP v letu 2027. Če je vlada še lani napovedala povišanje sredstev za zaposlene sektorja država v 2027 glede na 2024 za 0.4 odstotke BDP, letos jeseni za 0,9 odstotka BDP, bi to lahko po naši oceni povišanje skupaj z zimskim regresom znašalo 1,6 odstotne točke BDP, sam delež v BDP pa bi znašal okoli 13 odstotkov BDP. Za primerjavo, v letu 2024 je povprečje za EU znašalo okoli 10 procentov, le v štirih državah pa je delež presegel tega, ki ga pričakujemo v Sloveniji. Tudi proračunski načrti držav EU ne nakazujejo takšnega povečanja sredstev za zaposlene, kot je načrtovano pri nas. Občutno povečanje deleža sredstev za zaposlene je tudi eden glavnih razlogov, zakaj se slovenske javne finance v vedno večji meri oddaljujejo od zavez iz srednjeročnega načrta za obdobje 2025 do20 28, in tukaj pač podajam samo v pojasnilo in hkrati opozorilo. Izpolnjevanje teh zavez je pogoj za ohranjanje srednjeročne vzdržnosti javnih financ, k doseganju tega cilja pa vodi le preudarna, predvidljiva in stabilna fiskalna politika. To še posebej velja v sicer že negotovih gospodarskih okoliščinah in ob številnih neizbežnih javnofinančnih obveznostih. Fiskalni svet ocenjuje, da so trenutne usmeritve in izvajanje fiskalne politike od navedenih želenih lastnosti oddaljujejo tudi z odvajanjem zimskega regresa. Hvala lepa.